Izhaja vsaki četrtek; ob 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Netrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaSa ta celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne f za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema ..Narodna Tlskarn*“ v Oorici, ulica Vet-turini St. 9. sloveriaKo xa verodorn Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakamali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartt v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14- v., dvakrat la v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XVIII. letnik. V Gorici, 29. decembra 1910. 52. številka. Naš klic ob novem letu je: ,ATa delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud naj nebo blagoslovi!’ Za naš ljudski »Primorski lisi". Predragi! Na pragu novega leta stojiš. Spet imaš eno leto dela in trpljenja za seboj. Seveda je treba pozabiti, kaj je bilo, in misliti treba, kaj bo. kaj nam novo leto 1911 prinese. Ob novem letu se za trenutek ozreš nazaj, a misli ti uhajajo le naprej in naprej. Tako je tudi pri nas, ki izdajamo naš ljudski »Primorski List" ne sebi v dobiček, marveč tebi, slovenski poštenjak, v korist. Da, uže celo vrsto let, 18 let je uže za nami, ko je naš ljudski »Pri-morski List" zagledal beli dan. 18 let boja, trpljenja, preganjanja je prebil, in danes stoji še vedno čil, zdrav, odbijajoč od sebe sovražne napade, verske, n;irodne in druge neopravičene. Kakor neomajan hrast je kljuboval in še kljubuje nevihtam. Kleti sovražnik mu je uže zdavna prerokoval smrt, a list pravice in poštenosti ne pade, ga ne oplašijo sovražne vihre, hipni udarci, marveč prenese vse to. Vidiš, predragi I »Primorski List" je bil uže v neštetih bojih. Suvalo, zbadalo, napadalo, grenilo življenje se mu je od vseh mogočih strani. A danes vidimo, da poštena krščanska reč še zmaguje. Visoko gori drži zmagonosno zastavo, pod katero se je zbralo toliko somišljenikov, kolikor jih nismo pričakovali. Da. ti somišljeniki, njegovi hrabri vojščaki za krščansko resnico mu ne-omajano zaupajo, ravnajo po njegovih naukih, širijo ga med ljudstvo, črpajo iz njega nauke za življenje. Zakaj torej ne bi šel v boj zanj, ti, slovenski posestnik, delavec, slovenski trpin! Saj je tvoj vroč zagovornik, tvoj prijatelj. Neštetokrat si uže potožil v njem svoje reve in težave, neštetokrat izlil svoja srčna čutila in odleglo ti je. Tako bodi tudi za naprej. »Primorski List" ti bo vedno na razpolago. Zaupaj mu, podpiraj ga, dopisuj mu, širi ga, čitaj ga! Kaj storiš za »Primorski List" za novo leto? Vpraša te, predragi, »Primorski List", kaj boš storil zanj za novo leto ? No, kaj boš storil I Vse boš storil, kar je v tvoji močil Pred vsem pa mu moraš dobiti Še novih naročnikov, novih čitateljev. Da, to je glavno za list. Pa saj je v tvojo korist, ako mu pridobiš le enega naročnika. Čim več naročnikov bo imel, tim zanimivejši bo, slastnejše ga bodeš čakal in prebiral ter se o njem razgovarjal. Kaj ni lepo, ako praviš doma v družini, v družbi, v gostilni in drugod, kaj si čital v »Primorskem Listu"? Vsi te radi poslušajo! Da, da, »Primorski List" dobro ve. kako nestrpno pričakujejo naročniki pismonoše, da jim ga prineso, da jim prineso ob nedeljah hišni »Primorski List". Sicer bi ne imel več tisoč naročnikov! Zato se »Primorski List" tudi trudi, da daje svojim zvestim, starim naročnikom zdravega čtiva, ki more človeško srce le blažiti, dvigniti iz vsakdanjosti. In ^Primorski List" je danes v stanu reči, da ima gotovo nad 500 naročnikov, ki so se nanj naročili uže pred 18 leti. To je lepo, kaj ? Staro zaupanje, siara zvestoba, ki mora biti tudi drugim v vzgled. Ni bilo še sledu o nekaterih njegovih nasprotnikih, ko je »Primorski List" uže vihtel belo zastavo, zastavo poštenega boja za pravično stvar. Zato: »Primorski List" v vsako slovensko hišo I Pa tndi pisati moraš »Prim. Listu". Porečeš: Ne znam tako učeno pisati, da bi se potem tiskalo v »Primorskem Listu". O, dragi prijatelj! Ne boj se tega! Piši, kakor znaš! Saj ima »Primorski List" urednike, ki popravijo tvoje pismo in je dajo potem tiskati. Nič strahu! Kar pero v roko, pa piši. Piši o vsaki novici, o politični, o veseli, o žalostni, sploh sporoči tvojemu »Primorskemu Listu" vse, kar veš, da bo zanimalo tvoje soobčane in tudi druge. Kako ti dobro de, ko čitaš potem svoj dopis v listu, in skrbno poprašuješ, kaj sodijo ljudje o njem. Sporočiti pa moraš vsako nogico hitro. Ne čakati par dni, da bodo drugi listi poprej poročali kakor »Primorski List". Torej zapomni si to. Da pa moraš vedno le resnico pisati, se ob sebi razume. Vedi, da je uredništvu jako neljubo popravljati to, kar je bilo uže tiskano. Pa tudi podpisati se moraš v pismu. Seveda ostane tvpje ime le uredništvu znano in nikomur drugemu. Tako, menda si dovolj podučen o tem. Tiskanje »Primorskega Lista" stane mnogo denarja. To menda tudi veš. Vsaka reč stane nekaj. Tako tudi »Primorski List". Menda si prepričan, da, ako naročniki lista ne plačujejo, list ne more izhajati. Ja, kje naj vzame »Primorski List" kronice za tiskanje, ako naročniki lista ne plačujejo ? »Primorski List" nima kapitalov, je revež, komaj da leze. Sicer ima več tisoč naročnikov, a je tako po ceni, da Pismo iz Aleksandrije. A l|c k s a n d r i j a, 80. nov. 1910. (Konec). Letos smo imeli v Aleksandriji še neko drugo posebnost. Mohamedanci so I v sprevodu spremljali skozi mesto ta-i ko/.vano »sveto preprogo". Bilo jih je j ko listja in trave. Samo zastav so nesli otovo nad par tisoč. Nekdo se je izrazil. da vse te zastave skupaj ne veljajo I toliko, kot ena sama naša večja cerkvena zastava. Bile so iz navadne tkanine brez vsakega dragocenega okraska, j •Muzikantov pa je bilo toliko, da ni moč j dopovedati. Več kot pol ure sem stal na jenem mestu tik ceste in vedno nove ».bande- so šle mimo mene. Zastavonoše |so v »'irocesiji" plesali nek čuden ples, I potem ie nekaj korakov tekoč zaleteli (naprej, nato pa ritenski nazaj galopirali. (Slavim, ko bi bil Trebušmk vse to vi-IJel, b bil gotovo najmanj počil od [smeha Potem so prišli »duhovni" in vojaki na konjih z britkimi sabljicami v roki, med njimi — velblod, na katerem je stal nekak šotorček — v katerem se je nahajal »sveti tapet". Za tem so sledili »duhovni" na velblodih, ministri, zastave, bande, verniki, „šaniši“ (policaji) itd. ild. Na glavnem trgu se je pa nekaj zgodilo, ki zasluži, da se je omeni. Fanatična sodrga je namreč začela na strani stoječim Evropejcem trgati klobuke z glave ter jili v zrak metati; celo dvema gospodičnama je klobuk v zrak zletel. Sreča, da je bil delavnik, če ne, bi bilo več evropejskih gledalcev in bi se bil gotovo vnel resen boj med Arabci in Evropejci. Se tako je imela policija precej posla, predno je s palicami v roki napravila red vdrihajoč na levo in na desno, če še pripomnimo, da se je te slavnosti udeležilo le malo arabskih izobražencev in nobena ženska — je vse povedano. Se nekaj! V Egiptu je potvorjenih Srebrnjakov kakor muh poleti. Ni čuda torej, če si človek tolar desetkrat ogleda, prej ko ga sprejme. Tako je neki večer naletel pisec teh vrstic na gručo ljudi in se radoveden med nje pomešal. Ravno je stopil med nje tudi šaniš (policaj), kateremu je neki poulični prodajalec pokazal tolar, češ ali je pravi ali ne. Saniš resnega lica pregleduje tolar, ga parkrat vrže ob kapienili tlak, da za-cvenka, in reče po slovensko sam zase: »Str da bi jih imel takih en Žakelj!" Arabcu pa de: »Di kvais!" (Ta je dober!). Nekaj Slovencev je namreč tukaj pri policiji. One naše ženske, katere hodijo semkaj le pohajačit in lahkoživet, bi bile menda rajše, da bi ne bilo slovenskih policajev. Pravijo, da v zadnjem času pridno vohajo za takimi pohajači-catni in da jim ne preveč prijazno povejo, naj si najdejo pošteno službo, ali pa jih pošljejo nazaj. Čast, komur čast! Tiste ženske pa. ki so še v domovini in mislijo sem priti, naj obrnejo to novico v svoj prid. Čas, ko jim je bilo tukaj vse dovoljeno, je preč. oj preč in ne povrne se nikdar več. Vsaka reč ima svoj konec, tako tudi la dopis. Z Bogom in zdravi ostanite! nižje ni mogoče. Pa da bi vedeli, koliko stane tiskanje »Primorskega Lista"! Bi se za glavo prijeli. In plačati je treba! Tiskarna zahteva denar, da plača delavce. In plačati se mora I Ako pa list denarja nima, seveda nima 5 čitr\,.plačati. In kjer nič ni, tudi tat-.ne'.more nič ukrasti. Uredništvo stane, upravništvo stane, poštnina stane, tiskanje stane, papir stane, vse stane. Zatorej: »Primorski List" ima najrajše take naročnike, ki naročnino naprej plačujejo in pa tudi take. ki naročnino redno plačujejo. Skrbi torej, dragi čitatelj, da pošlješ borne tri kronice svojemu »Primorskemu Listu", da te bo še nadalje seznanjal z novicami iz cele dežele in s svetovnimi dogodljaji. Na delol Tako ti je »Primorski List" povedal, česa potrebuje, da ostane i nadalje zdrav, krepak, agilen in čvrst. Vsi delajmo za naš »Primorski List". Pišimo mu, čitajmo ga, pridobivajmo mu novih pla-čujočih naročnikov. Tai. leto. Lepa doba je za nami. Koliko bojev in trudov je srečno prestanih ! Pač mnogo naših sobojevnikov je v lem času palo in leglo v tihi grob, mej njimi tudi dragi nam dr. .Josip Pavlica, večletni urednik. Čeprav pa je bil »Primorski list" že od začetka v prvih bojnih vrstah za sveto stvar, vendar se v navadnem življenju začenja prava doba za vojsko še-le v teh letih. V tej dobi poje fant skozi vas: »Kaj maramo mi, K’ smo fantje mladi; Puško na ramo, sabljo za pas!“ Mladi fant ..Primorski list“ stopa v novem letu 1911 pred slavno občinstvo, držeč pogumno v roki svojo ne-omadeževano zastavo, na kateri je zapisano : Vse za vero, dom, cesarja. „Pri-morski list* vam kliče ob novem letu: „Za nami. kdor je dobre volje, komur je vera draga, kdor ljubi svoj narod, kdor ljubi poštenje! Ali ne vidite, kako širijo nam sovražni časopisi brezverstvo, kako zasmehujejo verske resnice in ustanove. kako hočejo usužnjiti sv. cerkev in nje služabnike, kako ometujejo z blatom vse. kar nam je dragega in plemenitega, kako širijo razuzdanost in nenravnost med ljudstvom, zlasti med mladino, kako obrekujejo in strahujejo vse, ki ne trobijo v njih rog, kako po-gubonosno vplivajo na javno življenje, kako nam hočejo ukazovati v šolah in v uradih?! V teh okoliščinah je edina pomoč dobro časopisje, kateremu naloga je zagovarjati resnico, pobijati laž, obrekovanje in natolcevanje ter zabra-njevati pohujševanje, ki je širijo slabi časopisi. Naša stvar je zgubljena, ako ne skrbimo za dobro Časopisje. Le ustanavljajte društva, le delujte na shodih, na prižniceh in drugod, a ne pozabite, da nam vse pokvari slabo Časopisje, ako nimamo svojega, ki bi odbijalo napade." Poslušajmo ta glas! Naj bi ne bilo slovenske družine na Goriškem, ki bi v njej ne imeli ..Primorskega lista". „Pri-morski list" je že od začetka glasilo katoliškega gibanja, društvene in socialne organizacije, glasilo kmečkega, kolonskega in delavskega ljudstva. Zanaprej hoče to delo s podvojenim pogumom zvrševati. Cenjeni sotrudniki naj nam v novem letu z navdušenjem priskočijo na pomoč! Imejmo pred očmi najsvetejšo stvar, ki jo zagovarjamo! Politični pregled. Delegacije. Včeraj je bilo otvorjeno v Budimpešti novo zasedanje delegacij. Avstrijska delegacija je izvolila za svojega predsednika dr. B a e r n r e i t h e r j a, za podpredsednika pa dr. Glabinskega. Izvoljeni so bili tudi razni odseki. Ogrska delegacija pa je izvolila za predsednika grofa Avgusta Z i c h y-ja. za podpredsednika pa grofa Alberta Lang. — Minister za zunanje zadeve grof Aehrenthal je obema delegacijama v imenu skupne vlade predložil trimesečni proračunski provizorij. Finančni odsek avstriske delegacije je imel po-poludne sejo, v kateri je bi! vsprejet proračunski provizorij. Obe delegaciji imata danes popoludne seji, v kateri sprejmeti trimesečni proračunski provizorij v plenumu Ogrska delegacija pa ga vsprejme, ne da bi ga prej izročila proračunskemu odseku. Prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand, ki zastopa pri otvoritvi delegacij našega cesarja, je vsprpjel avstrijsko delegacijo danes ob ll.predp., ogrsko pa opoludne. Zasedanje bode najbrže že danes odgodeno. Koalicijsko mlnlsterstvo ? Trdi se z vso gotovostjo, da bodo ■spravne konference med Čehi in Nemci imele ta uspeh, da se bo češki deželni zbor v kratkem, najbrže 8. januarja 1911 sklical. Nemci bodo privolili, da pridejo davčne predloge v razpravo, Čehi pa se ne bodo protivili, da se izvoli permanentna komisija, kateri se bode odkazal ves kompleks češko-nemškega vprašanja. To bo imelo svoje posledice tudi glede na politično situacijo na Dunaju in govori se, da je sestava koalicijskega mmisterstva že gotova stvar. Aehrenthal odstopi ? Dunajska »Rechsposl" poroča, da v kratkem odstopi minister za unanje stvari grof Aehrenthal. Njegovim naslednikom je določen grof Berchthold, dosedanji poslanik v Petrogradu, kateremu se je posrečilo v zadnjem času zbližati Avstro ogrsko z Rusijo. Poljaki o kabinetni krizi. ..I^ager Tagblatt" poroča, da so bila dozdaj glede na krizo vsa pogajanja med frakcijami ..Poljskega kola* brezuspešna. Zaradi osebnih nespora-zumljenj ni izključeno, da odpošlje ..Poljsko kolo" v vlado osebe, ki niso poslanci. Če se sestavi uradniško mi-nisterstvo, postane najbrže poljedelski minister sekčni načelnik pl. Zaleski, ga-liški minister krajan pa ministerialni tajnik Rosner, a izključeno ni, da v slučaju uradniškega ministerstva obdrži Duleba svoje mesto. Zbližanje med Avstrijo in Rnsijo. „Novo Vreme* poroča, da se bodo vršile v kratkem velike lovske prireditve, katerim bo na povabilo cara Nikolaja prisostvovalo tudi več članov avstrijske cesarske rodovine; imenuje se celo sam prestolonaslednik Franc Ferdinand. Ta stvar da je znamenje zbližanja med Avstrijo in Rusijo, ki se je zadnje čase izvršilo. Drugi listi de-mentujejo to vest. .Darovi. J u b i I e’ j n i darovi za ploven-s k o s i r o t i š č e". P. n. gg K. G. 2 K, Jakob Janež, sedlar v Chicagu, 2 K (prav toliko tudi za ..Šolski dom"), Ferdinand Sfiligoj, blagajnik „Centr. pos.“ 1 K, Terezija Silič, 1 K, Terezija Krpan 1 K, Terezija Fornazarič 1 K. Marija Stepančič 1 K, Frančiška Mozetič 1 K, Jožefa Kulot 1 K, Viktorija Zavnik 1 K. Marija Lukežič 1 K. N. N. 2 K, Uldarik Pavlica, nadučitelj 2 K, neka gospa 50 K, nekdo»jz Bukovice 1 K, Frančišek Špacapan, Sv. Ivan pri Trstu 50 vin., dr. Franc Oblak, mesto vstopnine k veselici 1 K, Zmagoslava Rojec za vstopnino k veselici 40 vin., N. Plohl, c. kr. profesor v pokoju, mesto vstopnine k veselici 2 K, nekdo iz Vitovlj 20 vin., Rudolf Drufovka, trgovec v Gorici 2 K, Jernej Kopač, sve-čar v Gorici 20 K, Frančišek Trnovec je nabral v veseli družbi v Gorici v gostilni g. Antona Fon 6 K 40 vin. Slavna občina Šmarje poslala po p. n. županu Gruntar-ju podpornino 50 K. Na preplačah za vstopnino k božični veselici smo prejeli: P. n. Maks Pekovčič 6 K 80 v, Ana pl. Gvozdano-vič 6 K, svetnik Frančišek Vodopivec 2 K. Gosp. Barduschio, pozlatar v Morelijevi ulici v Gorici, je brezplačno napravil in pozlatil štiri krone, za kar se mu izkreno zahvaljujemo. Za odkupnino novoletetnih voščil daruje gosp. Jernej Kopač, svečar v Gorici 20 kron za ..Šolski Dom", 20 kron za „Alojzijevišče“ in 20 kron za »Slovensko sirotišče". Za odkupnino novoletnih voščil 'daruje gosp. Martin-Poveraj, trgovec in krojaški mojster v Gorici 5 kron za „Šolski Dom" in 5kronza»Alojzijevišče". Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno v 1 a-dd Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.1 Za »Aloj zij e v išče": Frančišek Ivanetič, vojaški kurat v pok. 1 K 40 vin., Ivan Berbuč, c. kr. prof: v pok. in dež. poslanec 10 kron. Domače in razne vesli. Oj, te trte! Nekateri kraški trtni mojstri — kakor jih imenuje kraški dopisnik „Prim. Lista* — ne morejo spati, ker jih trte grizejo. Še bolj pa jih grize po želodcu odkar smo obja vili obtožnico in pa začetek trtne razprave. Mi smo priobčili poročilo o razpravi, spisano od našega posebnega poročevalca, ki je bil pri razpravi navzoč in vsakdo, ki je razpravo čital, mora pritrditi, da je poročilo spisano objektivno, 'tudi »Edinost" je priobčila poročilo o razpravi, bnako »Soča" po ..Edinosti". Poročili se bistveno ujemati z našim. Le predsednika sodnega dvora smeh (kakor smo mi poročali) jim ne gre v glavo in si ga po svoje tolmačijo. A mi ostanemo pri teni. kakor smo poročali. Zakaj pa seje zagovornik dr. Rvbar tako razvnel vsled predsednikovega smeha in prišel v ekstazo. Dalje ni res, da je branitelj dr. Rybar opozoril predsednika sodnega dvora, da se morajo poslati spisi preiskovalnemu sodniku v Tr^tu in ne onemu v Komnu, čemur je predsednik pritrdil, marveč res je, da je predsednik rekel, da se vsi spisi izroče preiskovalnemu sodniku. Rybar je nato rekel: „V Trstu". Predsednik' pa je odgovoril: „Da". Bodimo pravični napram vsem! Je uže ..klerikalec* I — V »Pri-morskem Listu" je bilo čitati in sicer v številki od predminulega četrtka, da je stal pred goriškiin okrožnim sodiščem gojaški liberalni župan France Lozer vsled tega, ker je pred enim letom na nekem plesu v Črničah z no žem treouh razparal mladeniču Bav-čerju iz Črnič in sicer zato, ker mu je imenovani mladenič rekel, da vendar ne gre, da bi on — namreč Lozer — plesal z dekletom, ko je poročen, družinski oče in celo župan. Vsled tega zločina je bil gojaški župan Fran Lozer minuli teden obsojen na 3 mesece zapora, njegov prijatelj, ki je s steklenico udaril Bavčerja po glavi pa na štiri tedne zapora. — »Primorski List" je rekel, da je Lozer liberalec in da se lahko ponaša liberalna stranka s takim županom. Tega mnenja pa ni bila „Soča". Ravno isti dan kakor ..Prirn. List" je prinesla vest, da je bil obsojen .^klerikalni gojaški župan Franc Lozer na tri mesece zapora. To je minulo soboto še enkrat ponovila in Lozerja prišila naši stranki. Mi nismo o- tej zadevi še ničesar pisali. Pač pa smo se informirali pri ljudeh pod Čavnom, ki Lozerja dobro poznajo. Dobili smo to-le obvestilo in sicer kakor sledi r „Gojaški župan Franc Lozer je liberalec, kolikor ga je. Če bi mu kdo rekel, da je »klerikalec", bi ga šel tožit zaradi razžaljenja časti. Volil ni nikdar z našo stranko. Pa tudi če bi mu ponudili 100 gld. bi tega ne storil. 'Če je bil kedaj cerkveni ključar, te časti ni zaslužil. On z dobroveljskim Mrmoljem sta bila stebra naprednjaštva. Kdor trdi, da je Lozer klerikalec, ta vedoma laže. Pa saj ga pozna cela podčavenjska okolica, kaj je. In Lozer še danes županuje gojaškemu županstvu.... Neverjetno I Mi v resnici ne vemo, kaj dela glavarstvo I Take reči so mogoče le pri nas!“ Tako naš zaupnik! »Soča" se Lozerja sedaj sramuje! Verujemo I Zato bi ga rada pahnila sedaj v naše vrste, kar pa mi hvaležno odklanjamo! Liberalec je bil, kot liberalec je storil zločin in kot liberalec bil obsojen. Menda bo sedaj „Soča“ mirovala I Duhovniške plače se bodo od 1. jan. 1911 dalje izplačevale potom c. kr. poštne hranilnice. Vsled tega nehajo vsa nakazila in krediti pri c. kr. davčnih uradih z dnem 31. decembra 1910. 25-letnlco mašnikovanja je praznoval v četrtek naOpčinah preč. g. mon-signor župnik dekan Ivan Slavec. Še na mnoga leta! Ie finančne službe. Kontrolor c. kr. finančne deželne blagajne v Trstu g. Viljem S tr a n s k y je imenovan ravnateljem c. kr. finančne dež. blagajne. Uredništvo in upravniŠtvo Pf Iz deželne sanitetne slnžbe. Namestnik je imenoval sanitetnega kon-cipista dr. Petra Coporcich v Vo-loski okrajnim zdravnikom, sanitetnega asistenta dr.a Alfonza Serjuna v Tolminu sanitetnim koncipistom; oba ostaneta na njunem dosedanjem mestu. Nadalje je zdravnik bolniške blagajne dr. Anton Bolmarcich v Trstu imenovan sanitetnim asistentom v Malem Lošinju. Iz n&mestnidke kancelljske službe. Računski podčastnik 1. razreda Marko Kranjc 87. pešpolka v Puli je imenovan namestniškim kancelistom in prideljen okrajnemu glavarstvu v Poreču. R&zkaz zastavnih pisem deželnega hipotečnega zavoda poknežene grofovine Goriško Gradiščanske izžrebanih pri devetem žrebanju, ki se je vršilo dne 22. decembra 1910. Pri devetem žrebanju dne 22. decembra 1910 so se izžrebala sledeča zastavna pisma, ki se izplačajo dne 1. julija 1911: po 200 kron št. 213, 290, 304. 384, 549, 578, 633, 842, 1090, 1160, 1286. 1590,1909,2181,2182, 2237; po 1000 kron št. 56, 205, 387, 530, 719; po 2000 kron št. 388, 600. 951, 955, 1201, 1425, 1693, 1730, 2033. 2053, 2134, 2246, 2480. Od v prejšnjih žrebanjih izžrebanih zastavnih pisem se niso še izplačala sledeča: po 200 K štev. 1391, 1392, 1393, 1661, 1934; - po 2000 K štev. 1380, 1424, 2213. V razkazu niso navedene številke serij, ker zaporedne številke se vrste nepretrgoma za vse serije posameznih kosov zastavnih pisem. Izplačilo izžrebanih zastavnih pisem se vrši v smislu § 20. pravilnika I. julija 1911 v polnem imenskem znesku, proti vrnitvi zastavnih pisem z dotičnimi kuponskimi polami in taloni vred, pri blagajni dež. hipotečnega zavoda. S plačilnim dnevom izžrebanih zastavnih pisem se konča tudi obresto-vanje istih; za nadaljno dobo, a ne daljšo od. šestih let pristoja lastniku izžrebanih zastavnih pisem odškodnina v znesku treh četrtink od izgube, izvirajoče iz tega, ker jih ni predložil v izplačilo (§ 21). Izžrebana zastavna pisma se zamorejo doposlati v izplačilo tudi po pošti; v tem slučaju je treba označiti naslov pošiljatelja z vso natančnostjo. Naioaoilo. — Kuratorij zavoda za pospeševanje obrti namerava v prihodnjem mesecu prirediti poučno potovanje rokodelcev na Dunaj, kjer si bodo ogledali razna industrijska podjetja in se bodo na licu mesta obdržali poučni tečaji. Črevljarji, kovači, napeljevalci elektrike, mizarji, kleparji, galvanotehni-ki, tapetarji, ki se mislijo udeležiti tega potovanja se imajo zglasiti najkasneje do 10. januvarja 1911 pri zavodu za pospeševanje obrti v ul. Morelli št. 37. Udeleženci tega potovanja dobe 50% znižano vožnjo, revnejši celo popolnoma prosto vožnjo. Za bivanje na Dunaju, ki bo trajalo 3 dni, bode moral vsak za se skrbeti. Avlatlk Rusjan je v pondeljek z aeroplanom lastne konstrukcije aviatika Merčepa priredil na zagrebškem vežba-lišču polet, ki se je sijajno posrečil. — Aeroplan se je dvignil 200 metrov visoko in je šestkrat obkrožil letališče ter se je potem gladko spustil pred hangar na zemljo. Občinstvo je priredilo aviatiku viharno ovacijo. Oba aviatika nameravata prirediti polete v Be-Iemgradu, Bukarešti, Sofiji in Carigradu. Nobena slovenska krščanska družina ne bi smela biti brez primorskega Lista“. Saj je naročnina listu tako nizka, da jo vsakdo zmore. 3 krone na leto se prihrani — ako se hoče — na kajenju, na tobaku, kaj pa še le na • • v • a pijači! Zrakoplovec lnžener Hoin ponesrečil. — Znani zrakoplovec inžener llein. ki je z letalnim strojem delal pri nas poskuse na velikem vojaškem vež-bališčti letošnje poletje, je padel te dni v Breslavu z visočine 150 m ter si zlomil tilnik. Ostal je na licu mesta mrtev. Huda železniška nesreča se je zgodila v soboto 24. t. m. v Beljaku. Ob 0. uri 35 minut zjutraj je iz Beljaka proti Celovcu odhajajoči osebni vlak zadel skupaj z brzovoznim tovornim vlakom Jt. 455 iz Maribora v neposredni bližini glavnega kolodvora. Razbil se je prvi voz osebnega vlaka in trije vozovi tovornega vlaka, ki so se črez nasip prevrnili. Ubit je bil pritljažni sprevodnik osebnega vlaka l.ilg, težke poškodbe je zadobil strojevodja tovornega vlaka Tiirk in nekoliko lažje strojevodja osebnega Ružička. Ranjena sta tudi vlakovodja Schmiedt in sprevodnik Hofmanu. Od potnikov je bila le ena dama lahko ranjena. Kriv je menda asistent na kolodvoru, ki je poštni vlak pustil ‘iz kolodvora, prdeno je do-šel nekoliko zakasneli tovorni vlak. Vojaštvo v Brdih. — Medanskemu županstvu je došel odlok glavarstva, naj pripravi prostore za nasla-njenje vojaštva, ki bo vsako leto bivalo v Medani od meseca marca do septembra. Za sedaj pride v Medano 80 vojakov-planincev. Nekateri posestniki so se že pogodili z erarjem za oddajo stanovanj. Kako kmet dela draginjo. V »Slovencih čitamo: Natančno 22. t. m. se je zgodil nekje na Gorenjskem tale slučaj: Mesar je kmetici, ki je prodala prešiče, katere so plačali še nedavno povprečno po 34 kr. funt žive vage, ponudil 23 kr, in tako za njim vsi drugi, češ, če nočeš tako prodati, pa jih obdrži, se nam ni treba zanje puliti. Zdaj pa pomisli človek, da prodajajo ti mesarji slanino po 95 krajcarjev kilo, meso po 1 fl., stane jih pa funt žive vage 23 krajcarjev, Ce računamo vse stroške, imajo najmanj 50 odst. dobička! Zdaj pa kdo povej, kdaj ima kmet 50 odst. dobička od svojih prodanih pridelkov I Očividec. Bratska društva, ki namerujejo uprizoriti ginljivo igro »Lurška pastirica", se lahko obrnejo do »Slovenskega sirotišča" v Gorici, ki jim drage volje postreže z turško votlino. To smo dali napraviti za božično veselico in so pred njo igrala vrla mirenska dekleta. 50vinarski novci. V zadnjem času je stavila dunajska trgovska zbornica predlog, naj se kujejo tudi 50vinarski novci. V resnici se marsikje opaža potreba nekakega srednjega novca med dvajsetico in krono. Velikodušen božičen dar istrski družbi sv. Cirila in Metoda v obliki vinkulirane obveznice avstrijske državne rente v znesku 25.000 K je poklonil neimenovan dobrotnik te dni. Obveznica prinaša vsako leto 500 K obresti! Društveno ravnateljstvo s*e je obvezalo, da se bo držalo pogojev: da se bo denar porabil vestno edino le v smislu družbinih pravil in da se ime velikodušnega darovatelja ne objavi do njegove smrti. Hagenbeck — umrl. Lastnik znanega velikega zverinjaka v Hamburgu Viljem Hagenbeck, ki se je mudil pred časom tudi v Gorici, je te dni umrl vsta-rosti 79 let. Z zverinjakom so bili v Gorici njegovi sinovi. V gosposko zbornico Je Imenovan novi krški knezoškof dr. B. Kaltner. Cesar, ki se je mudil za božične praznike v VVallsee, se je v pond. zvečer vrnil na Dunaj. Oporoka škofa Naklča določa do 50.000 K v dobrodelne namene. Za katoliški tisk 10.000 K in še druge nedoločene vsote. Ali se želite spovedati? — lz šent-politske škofije poroča duhovnik v „Kor-respondenz Ass. Pers. Sacerd." 1910 št. l.o resničnem dogodku, kakor sledi: Bilo je teden po beli nedelji. K jutranji sv. maši pride v cerkev mlad par. Po maši ogledujeta tujca cerkev; mož se pozorno obrača okoli, kakor bi nekaj iskal, Po sv. maši grem skozi cerkev na svoj dom ter prašam iujca, če želi iti k spovedi. Dobil sem kratek odgovor: Ne. Čez dober čet.t ure nekdo potrka na vrata. Odprem in vidim, da stojita omenjena tujca zunaj. Mož me nagovori in pravi: »Prečastni, rad bi z vami govoril." Povabil sem oba. naj vstopita, toda gospa je ostala zunaj, Mož me nagovori : »Nisem hotel iti k spovedi, toda vaše vprašanje mi sedaj ne da miru. Zdi se mi, kakor bi Cul notranji glas: Moraš se spovedati. Toda danes ni več mogoče. Prišla sva namreč iz N. in sva že tam zajtrkovala." Odgovoril sem: »Spoveste se lahko, samo k sv. oblia jilu danes ne morete iti. Kam se pa še peljeta danes ?" Pravi: »Na Dunaj". „No, dobro," sem rekel, »tukaj greste k spovedi, jutri pa imate na Dunaju dovolj prilike za sv. obhajilo. Le pojdite v cerkev, pridem takoj za vami". Storil je, kakor sem mu nasvetoval. Oba sta šla k spovedi. Čez štiri dni dobim z Dunaja pismo, pisala ga je ženska roka. Odprem in berem: »Prečastni I Zelo sem vam hvaležna, da ste s svojim vprašanjem pripravili mojega moža k spovedi. S tem sle rešili njegovo dušo, kajti že več let poprej ni bil prejel sv. zakramentov. Pomislite, kakšna nesreča naju je zadela! Prišla sva srečno na Dunaj in sva v nedeljo zjutraj oba pristopila k sv. obhajilu, popoludne pa sva šla še k litanijam. Ko dojdeva na dom, toži moj mož, kako mu je silno slabo. Hoče na zofo, toda med tem se opoteče, glasno zavikne ter se zgrudi mrtev na tla. Srčna kap mu je končala še mlado življenje. Dasi je nagla smrt mojega moža zame hud udarec, vendar imam to tolažilno zavest, da je na smrtni dan prejel sv. obhajilo. In zahvalo zato sem dolžna poleg božji dobrotljivosti, vam preč. gospod." . »Slovenski učitelj". Nedeljsko delo ne koristi. — Častivredni arski župnik na Francoskem, ki je umrl v sluhu svetosti, je opominjal svoje farane, naj skrbno posvečujejo Gospodove dni Rekel je: »Nedelja je last božja, je dan Gospodov. Gospod Bog je med. sedmimi dnevi v tednu obdržal zase samo en dan. Kako si torej prisvajate, kar ni vašega? Saj veste, da ukradeno blago ne prinaša nikdar dobička. Od dne, ki ga Bogu ukradete, ne boste imeli nobene koristi. Dve reči poznam, ki spravita človeka na beraško palico: Tatvina in nedeljsko delo!" Mestne novice. Veselica v »Centralu" na praznik sv. Štefana v korist »Slovenskemu Si-rotišču" je privabila mnogo ljudi, tako, da je bila velika dvorana do zadnjega kota polna. Vspcred se je proizvajal jako lepo. Pevski zbor »Slov. bral. in podpornega druš.tva" je pel prav lepo pod vodstvom pevovodje g. K u b i š t e in žel burno pohvalo. Mirenska »Marijina družba" je vprizorila igro „Lur-ška pastirica", za kar ima največjo zaslugo č. g. kaplan Drašček, pod čegar vodstvom se je tudi igrala. Igrala se je dobro, kar je pričala burna pohvala za vsakim dejanjem. Nastopile so večinoma male deklice in sicer tako, kakor bi bile vsaki dan na odru. Potem se je vprizorilo »Razglašenje Gospodovo", ki je napravilo najboljši vtis na množico. Krasni kraljevski kostumi so se lesketali, maskiranje izborno, nastop krasen, petje veličastno. Na odru se je videlo tri modre pred Herodom, s pismouki, katere je Herod poslal v Betlehem. Potem se je videlo dete v jaslicah, zra- ven Marijo in Jožefa, potem tri kralje z velikim spremstvom, k' so se prišli poklonit novorojenemu detetu. Občinstvo je z napetostjo sledilo petju in deklamacijam tega krasnega prizora. Tekst tega prizora je spisal nek odlični go-riški Slovenec, harmoniziral pa je preč. g. župnik Ko košar. Veseljco je zaključil številni ženski zbor, ki je pod vodstvom preč. g. župnika Kokoš a rja zapel vedno lepi »Rožmarin". — Gmoten vspeli veselice je lep. — Veselico je posetilo več odličnih oseb z družinami. Prav bi bilo, da bi se veselica ponovila. Božična veselica »Slovenskega sirotišča" se ponovi na praznik Raz-glašenja Gospodovega ali sv. Treh kraljev dne 6. jan. Igra »Lurška pastirica", ki je sicer krasna, a za en večer poleg drugih točk predolga, se opusti. Veselica bo trajala k večjemu 1 uro in en četrt. Vspored bo deloma nov. Prizor »Razglašenje Gospodovo" se ponovi. Vstopnina se primerno zniža, ker je splošna želja, naj bi se omogočilo, da bi se veselice udeležile tudi manj premožne družine z otroci. »Božičnica" v zavodih društva »Šolski Dom" v Gorici vršila se je dne 23. decembra in sicer v »Šolskem Domu" predpoldne, v »Malem Domu" in v otroških vrtcih pa popoludne. Obdarovani so bili vsi pridni in siromašni otroci; mej te se je razdelilo 62 parov črevljev, hlačevine za 74 moških oblek, 10 jopičev in 13 hlač; forštajna pa za 150 ženskih oblek in perkala za 5 predpasnikov, 2 haveloka za dečke, 4 maje, 9 velikih rut pa 28 malih za nos, 48 parov nogavic, 2 ovratnika, 6 parov rokavic, 2 klobuka, 32 kap, 12 zapestnic in en rokavnik (muf). Vsi otroci otroških vrtcev in nižjih razredov so dobili lujjačev itd. Obdarovani so bili zelo veseli in so se dostojno zahvalili; učiteljstvo pa jim je priporočalo, naj se pridno uče, lepo vedejo in naj Boga prosijo za dobrotnike, ki so jim priskrbeli potrebne obleke, obuvala in pokrivala. Naznanjamo, da so se našli po končani božični veselici v dvorani »Central" razni kosi ženske oprave. Hranijo se v »Slovenskem sirotišču" in so dotične osebe naprošene, naj pridejo po nje. Pravica Javnosti Ital. trgovsko Sole jv Gorici Ministerslvo za uk in bogočastje je podelilo pravico javnosti dvorazredni ital. trgovski šoli v Gorici. Ki Pozor, gorlSkl [Slovenci. Izvedeli smo od prav verodostojne strani, da se uže klatijo nekatere od Lahov plačane .slovenske izdajice po mestu in silijo bolj nezavedne Slovence, da se upišejo o priliki ljudskega štetja za Lahe in da usiljujejo celo denar. Pozor! To je kaz-njivo I Kaznovan bo tisti, ki denar da, in pa listi, ki denar sprejme. Slovenci, bodite moški, in poženite od sebe take slovenske izdajice, ki kupčujejo z ,lude-ževimi groši! Ljudsko štetje. Na vratih ljudskega štetja smo. Opozarjamo vse mestne Slovence, da se nikdo ne vpiše za Laha ali za Nemca. Nevarnost je velika in sicer od laških posestnikov hiš in od magistratovcev, pa tudi od laških trgovcev, obrtnikov in podjetnikov. Delali bodo na vse kriplje, da prekrstijo kolikor mogoče Slovencev za Lahe. Pozor torej! Slovenci, držite se navodil odbora za ljudsko štetje! Ljudsko štetje. — Goriški magistrat je obelodanil odredbo, ki se tiče ljudskega štetja. Razglas pravi: Razdeljevanje predpisanih obrazcev za ljudsko šteije vsem lastnikom hiš in upraviteljem se bo vršilo v drugi polovici decembra. Hišni posestniki so dolžni: 1. do dne 31. decembra razdele med svoje najemnike zglasilne pole, ki jih bodo morali najemniki izpolniti in podpisati po priloženem pouku. 2. Hišni posestniki so dolžni dne 3. januarja 1911 zahtevali od najemnikov zglasilne pole nazaj ; prepričati se morajo, da-li so bile pole pravilno izpolnjene in podpisane in če treba, morajo jih dati takoj popraviti. 3. Hišni posestniki so nadalje obvezani pregledati, da-li so priloženi polam krstni listi ali izpiski iz krstnih knjig za vse družinske člane moškega spola, ki so bili rojeni v letih 1891 do 1901. 4. Izročiti morajo vse listine do 5. januavarja 1911 mestnemu anagrafične-mu uradu. (Ulica Municipio št. 19.) 5. Hišni gospodarji ali upravitelji so dolžni izpolniti pole vsem tistim najemnikom, ki ne bi znali tega sami opraviti. Ker bo treba o priliki ljudskega štetja ugotoviti tudi domovinsko pravico, vabi magistrat vse tiste, ki niso pristojni v Gorico, da si za časa preskrbe legitimacijske listine kakor so: domovnica, delavske knjižice, potni listi, itd. Te listine, skupno s krstnimi ali poročnimi listi bodo vpogledavali revizijski občinski organi, ki bodo meseca januvarja 1911 hodili od hiše do hiše, od družine do družine, da se prepričajo, ali se je pri napovedbah v zglasilni poli pravilno postopalo, ali ne, in bodo even-tuelne progreške popravljali. (Koliko laških hišnih gospodarjev ne bo skušalo dati popraviti slivenskim strankam njihov občevalni jezik ? I Naši ljudje, posebno služkinje in inanje zavedni Slovenci, naj pomnijo,' da se ni treba dati strašiti od nikogar. Če bi takšen gospodar ne hotel odnehati, naj ga opozore, da je vsako Zavajanje k napačnim in neresničnim izpovedbam kaznjivo po zakonu, ob enem naj takoj stvar naznanijo odboru za ljudsko štetje I Pričakujemo, da nobeden Slovenec in nobena Slovenka ne zaupa laškemu gospodarju. Česar kdo ne zna sam, mu opravijo odborovi zaupniki, na katere naj se obrne. Ni treba še posebej povdarjati, da bodo ti komisarji najraje iz vsakega Slovenca napravljali Laha, ali, če drugače ne pojde, vsaj — Nemca! Upamo, da bo njihov trud zaman. Vsiljivce pa naznanite odboru!) IJadsko štetje. — Ravnokar smo doznali, da se nahaja v Gorici nek človek, katerega otroci so podedovali v našem mestu več hiš po neki stari bogati gospej. Ta človek je dobil te dni od magistrata popisne pole za ljudsko štetje. Mesto da bi te pole razdelil posameznim družinam, stanujočim v gore-omenjenih hišah, zahteva la človek od družinskih gospodarjev, da te pole „in bianco" podpišejo in Jih potem sam spopolnuje po svoje. Pri tem poslu se drži načela, da so osebe, ki so rojene v Gorici, Italijani. Tako je n. pr. nekega slovenskega krojača, ki ima za ženo Goričanko, označil za Slovenca, ženo in otroke pa za Italijane. Opozarjamo na ta slučaj vse gospodarje slov. družin, naj od svojih hišnih gospodarjev odločno zahtevajo, da se jim popisne pole iiroče, katere naj potem sami izpolnijo. Nemški list v Gorici. — Goriški Nemci nameravajo izdajati v Gorici svoje nemško glasilo. Prišlo bi že v novem letu na svitlo, pa niso še predplačniki nabrani. Okrajna bolniška blagajna v Gorici je zvišala prispevke od 3 75 odsto na 4-25 odsto (2 83 odsto za zavarovance in 1 ‘42 odsto za delodajalce). Doba za bolniško podporoje raztegnena od 20 na 25 tednov. Namestništvo je potrdilo povišanje, ki stopi v veljavo 1. januvarja 1911. Knjige Slovenske Matice so došle Dobč se v ulici „Corso Verdi", št. 17, drugo nadstropje. Iz goriške okolice. g Umrl Je v Podgori v pondeljek ponoči okoli 10. ure grof Žiga Attems-Petzenstein v 70. letu svoje dobe po daljši in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pokojnik je bil lastnik obširnih posestev v Brdih in Furlaniji. Pred več leti se je preselil iz svoje palače, nahajajoče se na Kornju v Gorici, v svoj grad v Podgori ter se je tam za stalno nastanil. Poročen je bil trikrat in sicer prvikrat z grofico Karolino Attems-Hei-ligenkreuz iz Gradca, ki je živela pa le 19 mescev po poroki. Iz tega zakona se je rodil sin grof Hans, ki se je poročil z baronico Bidertnann na Dunaju. V drugič se je poročil I. 1880 z grofico Frančiško Ksaverijo pl. Wald-burg, s hčerjo kneza Eberhard pl. WaId -burg Zeil-VVurzach, ki mu je povila hčer Vero in pa sina Manfreda, ki se nahaja sedaj v nekem jezuitskem institutu v Bressanoni. Ta druga soproga inu je umrla v Monakovem I. 1891. S sedanjo njegovo soprogo, grofico Elviro, ki je Goričanka, se je poročil pred osmimi leti. Pokojnik je bil mož plemenitega značaja in biagega srca ler jako gostoljuben. Bil je navdušen avstrijski patriot in je kot tak i/.daino podpiral vse patriotične naprave in priredbe v našem mestu in okolici. Kot največji davkoplačevalec v goriškem okraju je bil grof Žiga večletni član cestnega odbora. Občina Podgora ga je pri vseh volitvah izvolila za občinskega starešino. Pokojnik je bil vedno dober prijatelj Slovencev ter je vedno z njimi simpatiziral. L. 1885 je bil celo slovenski kandidat pri deželnozborskih Volitvah v goriškem veleposestvu. Pri deželnozborskih volitvah v veleposestvu je blagi pokojnik stal vedno na naši strani. Pogreb je bil danes predpoludne ob 11. uri. N. p. v in.! g DboJ v Kozani. — Še ne mirujejo liberalci. O tem uboju srno poročali golo resnico, namreč da so se stepli liberalci med seboj in da so zaklali Debenjaka. Seveda jim to ne gre v glavo. Posebno je hudo zbodlo „Sočo", ker smo sporočili, da so aretirali več Sokolov in liberalcev, kar je seveda resnica in priznava sama „Soča" od torka, da sta bila privedena v goriške zapore tudi dva „Sokola". Čudimo se, da ni rekla „Soča", da so bili ostali klerikalci in daje celo znani veleposestnik iz Drnovka Jtiša, ki je bil tudi aretiran in priveden v goriške zapore, klerikalec. Kajpada, vsi so klerikalci, ubijalec Debenjaka je najbrže tudi klerikalec, kaj? Oseški mojstri kamenja so tudi klerikalci, gojaški župan Lozer, ki je prerezal trebuh Bavčarju v Črničah je tudi klerikalec itd. Vsi so klerikalci, ko storijo kaj takega, da pridejo v navskrižje z državnimi kljukami I Poroča se, da so aretiranci puščeni na svobodo, le nek Markočič iz Drnovka, ki je šel z liberalnimi »Sokoli" razgrajat v Kozano, da je pridržan v zaporih, ker je baje izjavil, da je on zasadil pokojnemu Debenjaku nož v trebuh. „Soča“ piše, da so naši listi postavljeni na laž sedaj, ko so drugi aretiranci na svobodi. No, le počasi. Mi smo poročali, da so bili „Sokoli“ aretirani, kar je res, in da so Debenjaka liberalci napadli, kar je tudi res, in pa da so se liberalci med seboj stepli, kar menda ne more nihče zanikati. „Soča" bi rada—kakor navadno — prišila na-padovalce naši stranki in pravi: »Ako bi ne bilo klerikalnega sovraštva v Kozani, bi bil danes Debenjak še živ“. Mi pravimo: Seveda bi bil še živ, da ga ni Markočič, ki je prišel z liberalci iz Drnovka in iz Biljane razsajat v Kozano, zabodel v trebuhi Slab zagovor, „Soča"! Najboljše bi storila, da bi molčala. Saj se ji uže vsi Brici smejejo. Ja no, kdor je zgubil sramoto, ga ni sram več nobenega dejanja, najmanj laži. g Kozana. — Dne 26. t. m. je bil ustanovni občni zbor Katol. slov. izobraževalnega društva v Kozani z odsekom Orel. Vpisalo se je koj prvi dan nad 60 članov. V pripravljalni odbor so izvoljeni: Preds: pl. Reya Feliks, posestnik; podpreds: Moderc Jožef, posestnik; tajnik: Prinčič Anton, posestnik; njegov namestn: Debenjak Franc, posestnik; blagajnik: Prinčič Abdon, posestnik; njegov namestn.: Mavrič Ant., posestnik; knjižničar: Karol pl. Reya, posestnik. g Iz Oseka. Umrl je v Oseku dne 22. decembra 1910 g. Vinko Kožuh, prvi podžupan občine Osek-Vitovlje in predsednik ošeškega K. S. I. D. Dne 11. dec. t. I. je bil v Šempasu pri sv. maši še zdrav, domov grede pa ga je obšla slabost. Moral je leči v posteljo, iz katere ni več vstal. Poklicani zdravnik je dognal, da ga je napadla pljučnica. Ker je bil vedno slabši, ga je domači č. g. vikar previdel. Dne 22. dec. pa je za vedno zatisnil oči. Pokojnik je bil naš somišljenik in je vselej in povsod javno in zasebno izpovedal odkrito svoje prepričanje. Kot član starešinstva se je vselej zavedal svoje dolžnosti in se potegoval za blagor občine. Njegov pogreb dne 24. dec. je pokazal, kako priljubljen je bil pri vseh občanih. Vdeležilo se ga je veliko število ljudi, ki so izkazali vrlemu možu zadnjo čast. Pogreba so se vdcležili preč. gg I. Murovec, črniški dekan, B. Grča, šempaski župnik in mnogo ljudstva iz domače občine in od drugod. Udeležilo se je dalje pogreba tudi šest batujskih Orlov v uniformi. Na grobu se je poslovil od pokojnika, ki je bil prvi predsednik oseškega K. S. 1. društva, društvenik akademik gosp. A. Remec. Vsakomur so stopile solze v oči, ko mu je v zadnji pozdrav zaklical: „Z Bogom, počivaj v miru in večna luč naj ti svetil" Tudi mi mu želimo to in pa jda bi našel še mnogo posnemovalcev v današnjih razburjenih časih 1 g Iz GabrlJ pri Rubljih. — Večkratni veleposestnik, 83 letni liberalni Jožef Pavletič je bil pred nekaj časom obdarjen s 50 kronami, katere mu je podaril baron Bianchi v Rubijah kot najstarejšemu starešini sovodenjskega županstva. Baron Bianchi da namreč vsako leto iz svojega 50 K najstarejšemu starišini županstva. Ta čast je uže parkrat doletela gaberskega bogataša »Pepča", ki sam ne ve, kam z denarjem. Vsakdo bi pričakoval, da bo izredno bogati „Pepič“ sicer dar sprejel, a ga potem razdelil med stare reveže, ki nimajo kaj v lonec deti. A on si misli: „Za 50 K kupim Žakelj moke, in kamor gredo te kronice, ni treba, da gredo druge!" Mož je lepo kronice pobasal, reveži pa se pod nosom ubrisali. In kdo mu more kaj? Noben! Kronice so v njegovi mošnji, pa je amen ! g Št. Andrež. Pri nas se je pojavila živinska bolezen na gobcu in na parkljih. Županstvo je odredilo potrebno, da se bolezen ne bo Širila. Enako je okrajni živinozdravmk obvestil ostala županstva o nevarnosti te bolezni. Upajmo, da se bolezen kmalu zatre. g Miren. Minulo nedeljo se je v našem .Društvenem Domu" predstavljal Finžgarjev »Divji Lovec" dobro. Čast igralcem in igralkam. Udeležba je bila nenavadno velika, kar kaže, da se ljudstvo zanima tudi za večje gledališke predstave. Št. Andrež. — »Kat. izob. društvo „Naš Dom" priredi na dan novega leta ob 4. uri pop. veselico s telovadbo, petjem, igrami in skioptiČnim predavanjem v dvorani g. Petra Lutmana. g Št. Ferjan. — Silvestrov večer priredi kat. bralno društvo v Št. Ferjanu. Na vsporedu so zelo zanimive točke. Po veselici prosta zabava s šaljivo pošto. Pridite vsi I Iz ajdovskega okraja. Iz Rlbenberga. - (Tatovi.) — V Rihenbergu so dobili v župnišču med sv. inašo o polnoči nepričakovan in nenapovedan obisk. Neljub gost je vlomil vrata, skozi ktere je hotel do cerkvene blagajne, a je bil od 90 letnega župnikovega očeta, kterega je razbijanje vzbudilo, vznemirjen. Poskusil je skozi shrambo pri kuhinji do nje. Razbil je okno, vpognil zadostno železno omrežje, zlezel skozi v jedilno shrambo. Dalj-j ni mogel, ker so prišli domači iz cerkve. Moral se je naglo vrniti in je odnesel le nekaj jestvin. Ta poskus pri župnišču je uže drugi v 3 letih. Tatvin je pa silno veliko v Rihenbergu od nekdaj, zlasti v zadnjih 5 letih. V tem času so krog 7 krat tatvino izvršili, krog 8 krat pa poskusili. In kar je značilno, pri nobeni tatvini oz. poskusu se ni zvedelo za zločince. Niti sledu. To jesen so pa tatvine na dnevnem redu. — Do zadnjih let so vedno v Božične noči stražili obč. čuvaji, a ta koristna navada se je opustila. Župnikovega psa so namenoma pred 3. tedni zastrupili, da je poginil. Nekaj dni pred vlomom v župnišče so zastrupili psa župnikovega soseda in še tretjega psa v Britofu. Vse kaže, da je bil vlomilec premišljen priti do cerkvene blagajne, kar se pa mu ni posrečilo. Razven tega je zastrupljenih po Rihenbergu še več psov v zadnjem tednu. V noči na torek so tatovM obiskali hišo posestnika Pečenko na Polju ter odnesli eno puško, krožnike in razno kuhinjsko posodo ter vino; del vina so spili, del pa razlili. Iz tolminskega okraja. t Baška dolina. — (G r a h o v s k e občinske volitve.) — V povesti: „Trije rodovi" je začel župan Zalogar svoj nagovor na neodvisne meščane s krepkim glasom, ki ga je bilo slišati na cesto, tako-le: »Občinske volitve so nekaka preizkušnja, kjer se spoznajo značajni možje1'. S krepkim glasom, ki naj se ga sliši od sv% Ane na Grahovem do sv. Lamberta v Nemškem Rutu, ponovimo in povdariino, zvesti pristaši S. L. S. v baški dolini, te besede sedaj, ko naši bivši sobojevniki na Grahovem in v Rutu lahko vidijo in občudujejo sad svojega izdajstva: — sramoto stranke, katero imenujejo svojo. Ako ste možaki, ako ste v resnici naši, bodite naši povsod, kjer se gre za čast in ugled naše stranke! Ako ste res pristaši S. L. S., ljubite jo, podpirajte jo, žrtvujte kaj za njen ugled, njeno moč in slavo. Poglejte liberalce, kako čutijo s svojo stranko veselje in žalost, kako se potegujejo zanjo vselej in povsod z vneino! Tam se učite I Ako pa hočete še nadalje našo stranko s kompromisi ubijati, — niste našil Pojdite k svojim! Že pred desetletjem smo se s a m i v tej dolini spustili v boj za sveta, neizpremenljiva načela katoliške stranke — brez vas in proti vam, brez kompromis a i n ozi r a n a levoindesno — in prodirali smo — počasi sicer, a gotovo. Plapolala je naša zastava že na glavni trdnjavi sovražnikovi, in vi ste jo sedaj sneli in vrgli v Bačo. Sami ste prišli k nam — neprisiljeni. Zakaj? Gotovo ne zato, da bi nas izdajali sovražnikom, ki se sedaj posmehujejo — ne toliko nam, temveč v a m, ki ste jim šli na limanice. Vaša duhovščina se za vas nesebično žrtvuje v društvih, zadrugah in drugod; vaša duhovščina se v današnjih težkih časih naslanja na vas, krščanske može, kot na edine prijatelje, — in vi greste in se vežete proti nji z ljudmi, ki jo smrtno sovražijo, — z ljudmi, ki ji toliko bolj nasprotujejo in škodujejo, kolikor več oblasti imajo, — z ljudmi, ki želč, da bi tudi pri nas kmalu zasvetila krvava »luč od za-pada" — portugalsko klanje. Mrliča, ki je že v grobu ležal, ste s svojim kompromisom obudili k življenju, k novi moči. Bilo je nesporazumljenie, — porečete. Ne, ni bilo nesporazum-ljenje! Sporazumeli ste se presneto dobro, a ne z nami, svojimi somišljeniki, pač z liberalci, katerim ste prodali svoje prepričanje in čast stranke za neslano jed: — županski sod ež. Na naši zastavi se še vedno blesti napis: .Vse za vero, dom, česa rjal“, na vaši pa se bere: »Vse za kompromis in oslovo senco!" Ali se veselite te zmage? Ako se je veselite — — — z Bogom!! General D e w e 11. • t Grahovo. — Občinski sluga na Grahovem nam piše, da ni res, da bi bil on pri zadnjih občinskih volitvah agitiral za liberalce, kakor je bilo rečeno v dopisu »Iz baške doline", katerega smo priobčili v 50. štev. »Primorskega Lista". Naš dopisnik „Iz baške doline" ve najbolj, koliko je na trditvi g. Franca Lesjaka resnice. Mi bi želeli, da bi bilo res, kar trdi g. Franc Lesjak, kajti, kdor agitira dandanes za naše liberalce, ta dela proti ljudskim koristim. Koliko zla so provzročili že liberalci naši deželi, to vedo najbolj oni, ki občutijo na sebi zle posledice liberalnega gospodarstva. Iz kobariškega okraja. kbd Sedlo. — »Primorskemu Listu" naznanjamo, da tudi mi sledimo vzgledu drugih občin. Dne 23. t. m. smo namreč imeli občinske volitve. Očka župan jih je za 7 mesecev zavlekel čez postavni rok. V tein času pa se nas je vedno večja truma zbrala, ki ga je postavila na lahkem študirat svojo preteklost in Gabrščekovo naprednost. Pometli smo s celim njegovim štabom vred. Zmagali smo v vseh treh razredih, čeravno je Želel trem našim možem naj jih zemlja žive pogrezne. Rad bi videl, da bi nas bilo za polovico manj, da bi le on zopet zasedel županski sto-lec. S strahom je držal svojo četico skupaj. Ali vse ni nič pomagalo; kajti glasilo jih je sto da nam ta županil več ne bo! Iz komenskega okraja. km Po volitvah v Kostanjevici. — »Kaj more to biti prijatelj ti moj? Teržinu je jezna da upoči nocoj 1“ »Prijatelj preljubi, kaj tega nis’ znal? Volitve so bile: nju Tine je pal". Zastonj se je trudil učitelj Fakin; na shodu govoril volilce slepil. Tak’ inože postavil za svojo je stran, in mislil da zmaga, gotovo drug’ dan. Na um pa mu pride, ko mogel ni spat, da gvišno šjor Tine „tnož“ bi bil rad. In koj ga postavil je v listo svojo, a za stranko veliko zmešnjave je bilo. Vsi taki načrti so bili zaman: Volitve končale so slabo ta dan. Drugi dan pa še slabše izteklo se je. Ker prva je zmaga odločna za vse. Lib’ralci so kleli da bilo je strah. A zmaga je naša, potrt je sovrag. Prerok pa v »Soči" zdaj lepo molči. Župana, Lekina, naj v miru pustil km Veliki Dol. Marijina družba na Velikem Dolu nepravi božičnico dne 6. jan. pop. ob 3. uri z igrama: Sv. Cita in: Na betlehemskih poljanah, z deklamacijami, petjem in tamburanjem. Sodeluje »Kat. slov. izobr. društvo". Iz sežanskega okraja. Šolske doklade. — Proračun okrajnega šolskega sveta sežanskega za I. 1911 kaže: dohodkov 78.600 K, troškov 186.344 K, primanjkljaj 107.744 K. — Pokrije se z doklado 110 odstot. na vse izravne davke. Iz korminskega okraja. kr Iz Biljane. (Konec.) — Za spremembo pa zopet malo k »hrabrim" »Sokolom" ! Fnemu tistih dveh zelencev, ki sta tako spretno sukala kljukec, povemo, naj gre drugič neposredno pred plesom, petljat in beračit kronice k svojemu haulmanu, ne pa k našim somišljenikom. Sramota 1 Pri plesu pa se šopiri, kakor da bi imel stotake v žepu. Ubogo revče 1 Še nekaj! Ko so šli »Orli" v Kojsko k ustanovitvi bratskega društva istotam, so delali »Sokoli" cel dan načrte, kako bi naše fante sramotili in še kaj hujšega. Mislili so namreč, da se vrnejo naši fantje še le pozno v noči, kakor imajo oni navado. Ali varali so se. Ko so šli namreč proti Šmartnem, da bi ondotne fante nagovarjali proti »Orlom", so jih srečali ti, vračajoč se iz Kojskega, že tostran Šmartnega. A »Sokoli" so šli tako „kučo“ mimo, kakor da bi nobenega ne poznali. Bilo je namreč naših fantov mnogo več. Ko so ti ne zmeneč se za nje korakali dalje za ovinkom, slišijo okrog 6 strelov za hrbtom. Kdo je streljal, menda ni težko uganiti. A glej jih zopet nedolžne hinavce! Prišedši domov, zbobnali so po vasi, češ da so naši fantje streljali z revolverji. Res vzgledno nesramni 1 Seveda se'je ljudstvo za njih besede zmenilo, kakor za lanski sneg, kajti pozna dobro fante, ki so pri »Orlu" ali pa pri »Sokolu". Menda ni treba dosti tuhtati, saj je razlike ko dan in noč. Čudimo se, da naš župan tako rad zagovarja »Sokole", ko so njemu na čast zložili furlansko himno, »kumpajn" ki se konča z Evviva Sfiligoi! Če se bodo nekateri jezili radi tega dopisa, kojega resničnost potrdimo lahko s pričami, naj se grejo dotični zahvalit uredništvu lažnjive »Soče", ki se kaj rada zaganja v naše fante in organizacijo sploh in ki nam vedno in vedno prerokuje smrt. Imamo že vse polno gradiva v reservi za vsak slučaj! Pri tej priliki opozarjamo nekega fanta, ki ni sicer pri »Sokolu", naj se ne preveč spodtika nad našo organizacijo, ker bi mu lahko škodovalo. Prav lahko se zgodi, da bi se moral opravičevati na sodniji. Da ne zna pa dotični pometati pred svojim pragom, se je pokazalo v zadnjem času. Koncem vsega povemo javnosti še to: Glavni vzrok, da pri nas »Sokoli" tako divjajo tiči v tem: Naša organizacija se širi, tako da bomo že s prihodnjim letom šteli v Brdih okoli 250 »Orlov". Zatorej jejasno, zakaj se poslužujejo nasprotniki vseh sredstev, ki so jim na razpolago, namreč: laži, zvijače, orodja in celo »pulverja". A vse to jim ne bo nič pomagalo. Kajti ravno s tem si žagajo sami vejo, na kateri sedijo, oziroma si kopljejo globoko jamo, v katero se zvrnejo. Vam »Orlom" pa kličemo: Neustrašeno naprej! Ni se Vam treba bati, kajti pretežna večina občine je z Vami. Nazdarl \?eč mladih in starih mož navdušenih za »Orla" I kr fojana. S. K. 1. D. izreka tem potom svojo iskreno zahvalo g. Karlu Kodermacu, gostilničarju, ki je daroval društvu 5 K. Bog ga živi. Odbor. Gliha vkup štriha. Moderni brezverci se norčujejo iz Očenaša; pravijo pred učenci, da je na-števanka zanje v sedanjih časih večjega pomena kakor molitev; se javno norčujejo iz procesije sv. Reš. Telesa, se v svojem (kranjskem) glasilu norčujejo iz listih, ki se udeležujejo sv. maše, javno po brezverskem časopisju proglašajo za norce tiste tovariše, ki še verujejo v Boga in se zaupno zatekajo k Mariji.... Navadnemu zemljanu ni jasno, čemu, sta v kazen, zakoniku §§ 302. in 303.: »zaničevanje naukov, obredov in uredbe priznane cerkve — sv. maše" — odlok 13. okt. 1883, št. 7443; 3. febr. 1893. št. 14.656; 1—6 mesecev kazen; ali kdo to razume?! Hotel sem le omeniti, naslanjajoč se na učenega Goeresa, da počenjanje sedanjih brezvercev ni nič novega, da ne morejo vzeti na to patenta, ker je to že davno vršil njih kompari — mojster zlodej 1 V dokaz samo 9 slučajev. V 12. stoletju — za časa sv. Nor-berta je izjavil vrag, da ne more trpeti križa — in mrmranja molitev; kjer vidi take sitnosti in dolgočasnosti, da gre rajši strani. — L. 1459 je učil satan, da ni drugega življenja, kot sedanje; da ga nimajo duše. — L. 1460 je učil isto; in kako si prepoveduje cerkev in vse cerkveno. — L. 1582 je učil hudič Po-lonko Geisselbrehtovo na Bavarskem, da »gledč nebes ni tako, kot pravijo tvoji farji; jaz te bom drugače učil." In ko se mu je udala, je bila obsedena, in se je vlegla v mlakužo ter vpila: Lejte, kako je to luštno!... (Torej zmerjati duhovne zna tudi zlodej in njemu udani so se že takrat radi valjali po lužh Nič novega — Ben Akibal) — L. 1600 so bile v Mulini 4 sestre obsenčene. Dasi prej dobro vzgojene, so jele bruhati bogokletstva in druge umazanosti, težko Jih je bilo pripraviti k molitvi in k sv. maši; ko so hotele k izpovedi, so stegovale jezik iz ust v zaničevanje. L. 1642 je zopet govoril satan po obsedeni Mariji od sv. Sak., da ni drugega življenja, da je pekel človeška iznajdba. Ko mu je nasprotovala, jo je zmerjal in trpinčil. L. 1647 je dejal: Ne pustim mu k izpovedi; jaz sem satan, njegov gospodar. — L. 1647 je dejal: Jaz ljubim temo in sovražim luč. Zato je obsedenec mižal. — L. 1638 je zahteval hudič od laškega jurista in modrijana: Odpovedati se moraš Bogu, in trdno verjeli, da si drugega boga kot hudič: odpovedati se moraš tudi drugim verskim resnicam, sakramentom in blagoslovilom; ves čas moraš zaničevati redovnike in duhovnike; vse verske naprave za nične šteti; ne k spovedi hoditi in smatrati spoved kot iznajdbo duhovnikov.... L. 1664 je dejal zlodej deklici v Benetkah, da je on najvišji bogov, ki jo ima rad. Če hoče pa ona njemu dopasti, mora verovati, da ni drugega Boga kot on, ne sme verovati v Kristusa; tudi drugim verskim resnicam se mora odpovedati. In ona je to storila, in naši brezverci tudi Ali patenta naj ne iščejo, to je Že davno znal in vršil — hudič, katerega posnemajo 1 ... Drobtinice. Naslednik mostarskega škofa Bn- conjlča. — Za izpraznjeno škofijsko stolico v Mostaru imenujejo več kandi datov, med temi provincijala bosanskih frančiškanov o. Alojzija Mišiča, frančiškanskega definitorja v Rimu o. Lu-biča in pomožnega škofa sarajevskega dr. Iv. Šariča. Nad tisoč oseb utonilo. Velikanske povodnji so poplavile Kvan Naj. Utonilo je nad 1000 oseb. Otroci oboleli na živinski kugi. Več otrok je obolelo v Olomucu na znakih živinske kuge, ki so popolnoma slični goveji kugi na gobcu in na parkljih. Dognali so, da so pili otroci mleko krav, obolelih na goveji kugi. Podgane umorile pijanoa. Blizu Plzna je nek pijanec legel k počitku v hlevu nekega veleposestnika. Bil je tako pijan, da je tako trdno zaspal, da ni čutil podgan, ki so obgrizle ves njegov obraz in vrat. Izkrvavel je vsled ran, provzročenih od podgan. Milijonarji — lončarji. Milijonar Tams, ki je ustanovitelj ainerikanskega lončarstva in solastnik od Greenvvood Potterv W0rks v Tretonu, jo v svoji oporoki določil, da se morajo njegovi sinovi naučiti lončarske obrti, ako hočejo biti njegovi dediči. To je stari James Tams določil, da bodo sinovi vedeli, kaj je sploh delo in da bodo mogli lončarsko podjetje svojega očeta z uspehom voditi dalje. Velik potres. Glasom vesti došle „New-York Timesu" preko Port Limana (republika Honduras), se je vsled potresa pogreznil otok llopango pri S. Salvadorju. Pri tem je utonilo baje 170 ljudi. Iz La Libertad na Salvadorju se poroča, da je vsled potresa več malih otokov ob pacifiški obali San Salvadorja se pod morje pogreznilo in izginilo. Ljudi je inrvih blizu 300. Laška dreadnougbt-ladja »Dante" se je ponesrečila, to se pravi, ima veliko konstrukcijsko napako. Ima namreč 19.000 ton, topov pa preveliko za ta deplacement, vsled česar je pregloboko pod vodo. To pa povzroča, da je odpor vode prevelik, vsled česar ladja, prepočasi teče, oklopi pa, ki so pod vodo, predstavljajo težko breme brez haska Zato so zdaj hitro popravili načrte za o-stale tri ladje dreadnought-tipa, kar bo seveda povzročilo zamudo. Sicer ima laška mornariška uprava s konstrukcijo svojih ladij vedno smolo. Tudi ladje tipa »Roma" so namreč zgrešene; cela tri leta so morali prenarejati stroje, da se je dosegla hitrost 21 milj. Temu tipu na avstrijski strani odgovarjajoče ladje „Radecky“ so se pa izborno posrečile in napravijo 308/* morskih milj na uro. Sploh smo v Avstriji na svoje pomorske inženirje lahjre ponosni. Strokovnjaki upajo, da bomo Lahe, kar se mornarice tiče, z ozirom na boljšo kvaliteto naših ladij, v nedolgem času ne samo dosegli, ampak celo prekosili. Gospodarske vesti. Umeten les. — Vse je že umetno — zdaj celo les. Na Nemškem je vzel Holbing že patent na umetni les. Umetni les se dela iz šote iri apna sledeče: šota se dobre izpere, zmeša z ugašenim apnom in nekaterimi drugimi snovmi, nalije se v forme in močno stisne, da gre voda kolikor mogoče iz mase, nato se pa na zraku posuši. Ta umetni les je trpežnejši od navadnega, ker ne gnije in ne gori. Da se tudi lažje obdelavah. Pripraven je predvsem za tla, strope, strehe itd. V Ameriki že delajo tovarne za izdelovanje umetnega lesa. Mrzli svinjaki so slabi, ker se v takih svinjakih zapravi veliko krme za razvoj potrebne telesne toplote. Če imamo slabe lesene svinjake, naj se ti dobro zadelajo. Velike Špranje in luknje je treba zamašiti. Sploh je gledati, da nam prašiči ne zmrzujejo. Ce velja to za prešiče sploh, velja še posebno za mlade prešiče in za praseta. Preglejmo torej naše svinjake in zavarujmo jih proti mrazu. Če treba, naj se zabijejo večje luknje z deskami, velike špranje z remeljni. Za kratek čas. Nek upnik je videl svojega dolžnika v krčmi popivati z drugimi tovariši ter mu reče: „Za piti imaš denarja, da bi pa plačal zastane obresti, ga nimaš!“ „Da pijem me vidiš, ali da bi plačal ne boš videl", mu odgovori dolžnik. Nek pijanec je zgubil klobuk. Gredoč po mestu vidi nad Bratini nekega klobučarja klobuk viseti. „Sam škrat je mogel spraviti moj klobuk tja gori", si misli in občuduje klobučarjev reklamni klobuk. Književnost. Mladeničem — Drugi zvezek. — Življenje po \ eri. Spisal Anton Bonaventura. škof ljubljanski. Cena izvodu 1 K 20 v, deset in več izvodov po 1 K. Anton Breščak trgovec s pohištvom vošči dober začetek novega leta vsem gg. odjemalcem. MIHA BESEDNJAK, trgovec z ogljem in drvmi GORICA, Tržaška ulica 205 vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto 1911 Mesar Hdolf Urbančič — v ulici sv. Ivana št. 7 — vošči veselG novo leto 1911 svojim cenj odjemalcem. r v v urar in zlatar H CORSO VERDI m vošči veselo novo leto svojim cenj. odjemalcem. Tvrdka flnfon Potatzki/ nasl. JOSIP TRPIN v Gorici, na sredi Rašteja štev. 7 vošči veselo novo leto 1911 vsem svojim cenj. odjemalcem. Vsem cenjenim naročnikom vošči V t želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem turdha z modnim in oblačilnim blagom a v • v ■ | m ■ v ■ v Ivančič in Kurinčič, Gorica, Gosposka ulica št. 11. Podpisani vošči vsem svojim cenj. gg. odjemalcem in naročnikom srečno in veselo novo leto. IVAN ŠULkSOJ, krojaški izvedenec v Gorici. Frančišek Leban, srebrar v Gorici v ulici Municipio vošči VESELO NOVO LETO 1911 vsem cenjenim odjemalcem. Josip Medvešček, čevljarski izvedenec, GORICA, Soški most. Priporoča se n oadaljno naklonjenost. Dober začetek novega letu 1911 vošči vsem svojim cenj. odjemalcem jfaitou .Lasič, gostilničar „Pri zlatem križu". Srečen začetek novega leta v v • voset svojim cenj odjemalcem in naročnikom čevljarski mojster v Raštelju. Vse najboljše k novemu letu 1911 vosci T trgovina z železjem. ^esefo in srečno novo leto vošči cenjenim odjemalcem ^peed. MriBar, trgovec. ^ ZflHVflifl. Vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom se podpisani iskreno zahvaljuje za sočutje in sožalje, ki so ga skazali meni in moji družini, ko jt: nemila smrt iztrgala iz naše srede našega ljubljenega sina Stefana. Posebej izrekam še zahvalo gosp. Andr. Štrekelj, vikarju na Pečinah za njegovo požrtvovalnost ob času bolezni in pogreba, kakor tudi ponikovskim pevcem za ginljivo nagrobnico, ki sojo ranjkemu blagovolili zapeti. Dobri Bog naj povrne! Anton Laharnar (Seljak) na Ponikvah, h. št. 90. ——-----------------«--- „Ljubljanske kreditne banke" Izjava. Jaz podpisana Justina Šturm iz Ladri št. 3 izjavljam. da so obdolžitve. izrečene od meno na naslov Terezije Ivančič iz Ladri št. 40 neresnične ter obžalujem, da sem jih sploh izrekla. V Ladrah, dne 24. decembra l(M0. Justina Šturm. fin m n en raznovrstne, izdeluje se VjClJUClaU tudi po miri. fialfKP prave ruske> VJCllUaU se popravlja. lfcmo P 0 d P 1 a 1 * ter Čevljarske U51IJ15 potrebščine. Vrvarsko ra “uST” I. Drufovka Gorica Gosposka ulica 3. (Nasproti Montu.) Ustanovljena tvrdka leta 1806. Klobučar M. Horvat v Gorici Gosposka ulica štev. 12 ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po naj-nižjili cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovirio za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. Kožuhovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah. Priporoča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini. Postrežba strogo poštena. Iz zaloge „Narodne Tiskarne". „Narodna Tiskarna" v Gorici ima v svoji zalogi sledeče knjige: S Gregorčič: »Svetopisemska knjiga Job in psalem 118“ s „Pojasnilnim uvodom v knjigo Job“, spisal dr. Fr. Sedej. Cena: Eleg. vez. K 3 20. S. Gregorčič: „Poezije IV. “ l:leg. vez. K 3-20, broš. K 2. A. Kragelj: „llijada“, mehko vez. K 1-40. V. Remec-i „Veliki punt *. Drugi natis. Broš. K 1-70. F. Vodopivec: Jgre ra samomoške in samoženske vloge". Broš. K 140. Naznanilo. Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano čevljarsko delavnico v Semeniški ulici št. 2. Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene. Josip Če rn o vi c, čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2. se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — — Sloge na knjižice obrestuje po I«/.0/.. vloge v tekočem računu po dogovoru. Delniška glavnica K 5,000.000. Centrala V Ljubljani. — Rezervni zaklad K 450.000. - PODRUŽNICE: Celovec, Gorica. Sarajevo. Split. Trst. ---- podpirajte slov. šolstvo Rojaki 1 ” v Gorici! — Svoji k svojimi Svoji k svojimi SUroznana narodna trvdka : Anton Iv. Pečenko Zaloga vina, piva, kisa in žganja. — GORICA, ulica Jos. Verdi 26. - postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s plzenskim pivom »PRAZDROJ« iz sloveče češke »Meščanske pivovarne- v sodčekih po •/,, '/„ */i_ in •/« hi in v steklenicah po '/, I; z domačini p ris t ni m tropinovcem 1. vrste lastnega pridelka, ter belim in črnim vinskim kisom. S odček i p iva po '/, h I t. j. 12 '/, I so posebno pripravni za kak veseli domači dogodek, kakor: poroka,godova n j e, krst i. t. d., kersega lahko postavi na mizo in nastavi. Naročeno dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države franko goriška postaja. Cene zmerne. q \___ ./ i_ Pozor! Pozor! .JilMIŠKO TISKOVNO DRUŠTVO V BOBIČI" je kupilo PAPIRNO TRGOVINO g. ANE LIKAR - v SORICI, SEMENIŠKA ULICA štev. 10, = ter vabi p. n. čč. duhovščino, p. n. sl. županstva, učiteljstvo in društva, da si odslej dalje v ti trgovini nabavljajo svoje potrebščine: papir, pisarniške in šolske potrebščine, tiskovine za razne -_______- urade, molitvenike, podobice, tudi galanterijske drobnine itd. ———~—= Priporočamo torej vsem, da odslej dalje na vso moč to trgovino podpirajo! /' \ Loterijske številke. 24. decembra. Dunaj . . • 6 18 90 61 70 Gradec . 14 44 22 37 82 ZflHVflLH. Globoko ginjena izrekava vsem prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo za dokaze preljubeznivega sočutja povodom bolezni in smrti najine preljubljene sestre JOSIPIME BATIČ Posebno se zahvaljujeva preč. g. I. Peternelu, dekanu v Kobaridu, preč. g. I. Murovec, dekanu v Črničah za tolažila ji v dolgi in mučni bolezni, nadalje sorodnikom, ki so zadnje dneve njenega življenja noč in dan ji stregli. Zahvaljujeva se vsem, ki so se udeležili pogreba; izrecno preč. g. dekanu I. Murovec, preč. g. I. Leban, župniku v Batujah, preč. g. Fr. Frankč, vikarju v Oseku, preč. g. A. Pisk, kaplanu v Črničah, sorodnikom in domačemu ljudstvu za obilo udeležbo. Črniče, 22. decembra 1910. Ivan, brat. Valentin, brat. Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. Tri kino (Btokfllevo Jetrno olje. Poaebno eredatvo proti pranim boleznim ln aploinl telesni alaboatl. Izvrnn ateklenica tena olja na ravno m en e barve po K 1*40, bele barve K 2. Traklao lelesnaio Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno pri- f or oči j iva otrokom in dečkom, I so nervozni in nežne narave. Trskino Jetrno olje se železnim Jodecem. S tem oljem ae ozdravijo v kratkem čAea z jotovoetjo vee kostne boleini, žlezni otroki, golša, malokrvnost itd. ============== Cen« ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. ============== Opomb«. OU«, kite reg« »rotim direktno li Horvestj., preltte e. redio t mojem kem. Iiboritorji predno »polnijo iteklenlce. Znto »morem JnmtlU »rojim ti. odjemnlcem glede dletote U etilne epoiobnontl n« idrnrUeiJe. Cristofolettijeva pijača iz kine in železa. Nmjboljil prlpomček pri zdravljeiju t traktata oljem. ==— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. — ! r L JVfaznanilo. „Ceutralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo44 v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 411°|0 (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5‘|*#|o (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. ir 4 l □ er. m* M* MS MW» i Goriška zveza 1© gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posrediue pri nakupi kmetijskih potrebščin in pri prodaji >jx/* ^ 4/v' kmetijskih pridelkov. 4/v* ^ ‘/v* Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE ‘ v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠL 32- t ' ■ MM 90* Martin Šuligoj urar Eorica, ul. Barriera ¥3, pri driavaem kolodvora, ima v zalogi švicarske žepne in stenske ure, šivalne stroje vsakovrstnih sistemov dvokolesa » Puch« , »Steiyr-waffen-rad i, zastopnik tovarne orkestrijonov in gramo- Rojaki! Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega Doma*. Anton Potatzky naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, na sredi Raštela hli. itv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje hupovallšfie nirnberifeega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. PotreLičine 7a pisarne, kadilce la popotnike. Najboljše Šivanke in Šivalne atroje. Potrebščine za krojače In črevljarje. Svetinjice, rožni venci maine knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave la detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroinjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak - Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. - Za mnogobrojna narodi ta se toplo priporočam RMT0M BREŠČAK. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem mmmmm & GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (Traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe' za kmetijstvo, sadjerejo in vino rejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna p ■ strežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. I Iz- prosiva zahtevati listke! ST o *» »a 1910 jesenska in zimska sezija v Raštejju, Gorici. Novodošlo jesensko in zimsko blago je letos izvanredno lepo sortirano — v vseh blagovnih vrstah kakor: Bachend (forštajn), Zybneli, ■=^~ ■- .....—Zefir, Volna itd. itd. pri —====ss~r^r— - ■.----- = Franc Ravnikarju v Gorici, Raštelj 16. V zalogi so raznovrstne odeje, šivane ter volnene; posebno se pa odlikuje oddelek za opreme novoporočencev; platno, žima, sifoni, po- ----- ----—steljne garniture, gradel, brisalke, prti, in drugovrstno belo perilno blago se dobi v --———-— naj večji izberi v mojem oddelku za opremo novoporočencev. Priporočam se posebno g. ženinom in nevestam ter tudi drugemu cenj. občinstvu s spoštovanjem TJTJ k TkTA \f\lTTZ A TJ ed,nl s*ov- tr0ovec z manufakturnlm blagom ^99 rilAlNU n A V INllVAH, v RAŠTELJU št. 16, GORICA, v lastni hilij. 16D hektolitrov črnega vina terana in refoška prve vrste ima na prodaj ANTON STlBiLy, posestnik in vinski trgovec v Ustji št. So pri Ajdov-Slini. Cena vina Se ta mesec je ta-le: Najboljše črno vino po 52 K liekt., dobro črno vino po 50 K, belo po 48 K hekt. Po novem letu bo dražje. Prodaja od 56 1 naprej. Priporoča se gg. gostilničarjem in zasebnikom. Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno krojaško delavnico Izvršujem točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Josip Smet, krojač nasproti „Šolskega Doma", GORICA (Križna ulica.) Kome — ,nm / if jaB—Mgfcg|\ Hgj Opozarjamo na novo vrsto valjanih ,,Peka-tet‘, enako doma delanim aa juho in prikuho. Vdobivajo se le v rumenih ovojih po l|2 kg v najfinejših kakovostih a napisom in sliko: »Štiri rumenjaki« » Osem rumenjakov«. Oznanilo. Podpisani pekovski mojster priporočam slavnemu občinstvu, zlasti cenjenim gostilničarjem svojo PEKARNO. Prodajam izvrsten kruh in razno drugo pecivo. Postrežba je točna in poštena, da se ne bojim tekmovalcev. Valerij Simčič, pekovski mojster p. Dobrovo v Brdih. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Odlikovana pekarija 4 in sladčičarna ^ K. Draščik v Gorici na Korun (v lastni h!»l> izvršuje naročila vnakovtatiiesa peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pinee itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orie. buteljkah. Pri-puroča »e sl. občinstvu. Cene Jak« nizke ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ To, kar Hagenbeck 7 c med zverinami, to trgovina Medved med klobuki, čevlji v Gorici, ulica sv. Antona 7. Priporoča preč. duhovščini, cerkv. oskrbništvom, p. n. slavnemu občinstvu čebelno • voščene sveče, zvitke, kadilo, med itd. 60 (14-12) Restavracija „TRI KRONE" GORICA — Gosposka ulica ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne. Ferdinand Baumgarten, restavrater. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica. RaStej 32. čaioga vsakovrstnih čevljev za odrasle in uroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje. Josip Culot v Gorici trgovina z drobnjavo, naložnimi izdelki in s semeni za zelenjavo v R a š t e IJ u štev. 2—25. Zaloga: raspel iz kovine in niklja, rožni venci, podobice, kipi svetnikov iz porcelana, rokavice iz volne in sukna, čevlji in šlape, seme za zelenjavo, moške in ženske nogo-vice, mošnjički in kovčegi, pipe. ustniki in cevi, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo. Prave švicarske ure zlatnino in srebrnino itd. nakupite najbolje in najceneje pri tvrdki fliehsandep Ambrožič GORICA, Korso J. Verdi 26. Istotam se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah. e Peter Gruden & Comp. Komisijsko & agencijsko podjetje Stolni trg štev. 9. GORICA Piazza Duomo št. 9. Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da zastopam sledeče tvrdke: Zastopstvo in zaloga moke J. Bončar, Domžale n „ umetnega ledu V. Taner, Gorica testenin „ Pekatete “ Žnideršič & Valenčič, II. Bistrica jedilnega olja F. & G- TTliacola. črst „ raznih likerjev Franjo Pokoro, Zagreb zavarovalne zadruge „CROflClfl'‘ proti požaru, Zagreb in razna druga zastopstva. PriporoOani se cenj. rojakom in znancem za obilen obisk z obljubo, da se bodem -------- z največjo vnemo potrudil za točno in solidno postrežbo — - Z odličnim spoštovanjem u Jani lVtl‘1' (jirilrftHl & COIHJ). Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva. iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe. VIKTOR TOFFOLI (SORICA Velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev P9" Jedilno olje Jedilno fino K 1-04 po 1'04 K liter Marsiglia . . . K 1*28 , 120 , 1-40 „ 1» . 2- istrsko „ „ 1-12 Bombay . . Corfu „ 1’20 Bari . . . Puglie „ „ 1-20 Lucca . . . lesih vinski najfinejSe . Milo in luči. Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario JO. Telefon 176. I’rva Hloveuuka trgovina z Jedilnim blagom Anton Kuštrin, v eoHiei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. (!) Poši Jne> in oblekami. ~ za r: Zimska obleka kron 25’— suknja 23 — čevelj .,0H0“ 12.— klobuk 250 Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. liska „Narodna Tiskara* (odgo\. I. Lukež:č) v