PARKIRIŠČA TOVORNEGA TERMINALA NA RUDNIKU
Zapletlo se je
Na Rudniku ob Dolenjski cesti - točneje za Petrc ovo črpalko, naj bi bil tovorni termiiial na površini S ha. Gre za doslej največje gradbišče Iniegrala, njegova investicijska vrednost pa je ocenjena na 95 starih milijard oinarjev
O tej investiciji smo se pogovarjali z vodjem investicijske službe SOZD Integral Milanom Kremenškom.
Najprej je prav, da pojasnimo, zakaj spk>h ta in tolikšna investicija.
TOZD Tovorni promet opravlja prevozne storitve tako v domačem kot mednarodnem transportu in pri tem dosega 60 odstotkov celotnega prihodka v konvertibilni valuti. V letu 1981 je omenjena T0ZD ustvarila 340 milijonov di-narjev devizne realizacije, devetmesečni obračun v leiu 1982 pa kaže, da se je izvoz glede na lansko leto povečal za 55 odstotkov.
Že leta 1974 so ugotovili, da je lokacija na Celovški 166 v občini Šiška, kjer je sedaj tovorni in mestni promet, namenjena nadaljnjemu razvoju potniškega prometa. Zato naj bi sc dejavnost tovornega prometa preselila na novo lokacijo. To so opredelili tudi v dolgoročnem razvojnem načrtu TP Viator.
Nov terminal - več deviz
Poleg tega je glavni vzrok za preselitev tovornega pro-mctu na novo lokaciju zagotovitev njegovega nadaljnjcga razvoja, saj le ta ni mogoč spričo utesnjenosti v obstoječih obratih in razdrobljenosti vzdrževanja vozil na štirih loka-cijah.
Preselitev vseh dejavnosti na eno lokacijo bo prispevala tudi k večji ekonomičnosti poslovanja, še zlasti pa pred-stavlja pogoj za opravljanje dogovorjenega obsega in širi-tev inozemskih prevozov. ki bo tako tudi omogočila uresni-čitev v Dogovoru o temeljih družbenega plana SR Sloveni-je za obdobje 1981-1985 zastavljene cilje - pritegnitev
dodatnih tranzilnih blagovnih tokov zaradi ustvarjanja več-jih deviznih učinkov.
Največje Integralovo gradbišče na Rudniku
Ob »kanju nove lokacije je bila med predlaganimi in možnimi najprimernejša in tudi najcenejša lokacija v indu-strijski coni RP 2 na Rudniku in s 15,6 ha površine, s tem, da naj bi v prvi etapi uredili 8 ha zemljišča. Ta lokacija, kot je poudaril Milan Kremenšek, omogoča optimalni razvoj tovornega prometa v daljšem časovnem obdobju ter iz-gradnjo kompletnega programa po etapah.
Investicijska zasnova zajema vse objekte, ki so potrebni a normalno poslovanje dejavnosti tovornega prometa v celoti ter nabavo 105 novih vozil. Poleg parkirišč in delav-niškega objekta bodo tu še pripadajoča skladišča, prostori za operativno vodenje dejavnosti TOZD in DO, bivalni prostori za voznike, ambulanta, prostori za družbeno pre-hrano ter drugi spremljajoči objekti. I^ovo nabavljena vo-zila bodo v celoti namenjena izvozu storitev in bedo letno zagotavljala 227 milijonov dinarjev celotnega prihodka.
Pripravljalna in začetna dela so že v polnem teku, prav-zaprav so trenutno zaustavljena zaradi težav z lastnikom manjšega dela zemljišča v tej IC. Kaj je torej storjenega? Narejen je cestrii priključek na Dolenjsko cesto in speljan preko železniške proge dolenjske železnice s posebnimi zapornicami in zavarovanjem. Izvedba utrditve tega dela barjanskega zemljišča je inočno podobna utrditvi pred leti zgrajene avtoceste proti Vrhniki z večplastno nosilno povr-šino z odvodnjavanjem. Izvršena je utrditev manipulacij-skih površin na dobri polovici bodočega terminala, za kar je bilo do sedaj pripeljano 15 tisoč kubičnih metrov gramoza. Delavci Tozda Tovorni promet pričakujejo, da bodo, kot nam je povedal naš sogovornik, kljub težavam investiranja pričeli prihodnje leto že z gradnjo samih avtoservisnih objektov in zunanjih instalacij-kanaiizacije, vodovoda, elektronapeljave in telefona.
Povemo naj še to: sredstva za prvo fazo gradnje je investitor zagotovil brez kreditev in sicer s prodajoobratov na Šmartinski cesti. Žal pa, zaradi omenjenih težav kme-tom, trenutno ta sredstva ležijo »mrtva« in seveda izgublja-jo na svoji dejanski vrednosti.                      NINA ČOŽ