delo življenje
leto ?
glasilo iooartie alpiita ziri
I
/

KO STOPAMO V NOVO LETO
Najbrž ni dovolj, da smo menjali samo koledarje, vse ostalo pa bi pustili dnevom, ki nam prihajajo nasproti. Marsikdo je stopil v ncvo leto tudi z novimi upi in željami za uspeh. Veliko je takih, ki so samo vzdih nili: "Leto starejši smo."Upam pa, da je mnogo tudi takih, ki v tekočem letu ne vidijo samo novega koledarskega leta, ampak tudi nove poslovne leto, ki mora podjetju prinesti marsikaj novega uspehu v prid.
Komaj nekaj delovnih dni je minilo, že je vrsto težav: izvozna naropila, pravilna usmeritev proizvodnje in vsakodnevne napake, ki jim menda še dolgo ne bomo kos.
Za r.as je važen vsak dan. Ali se spomnile, da vsak dan pomeni lahko veliko ali pa zelo na-lo. Ko bi vsakdo po končanem delu pomislil: "Kaj sem danes takega napravil, da sem opravičil svoje delovno mesto, svoj dohodek in da nisem zopet nekomu v očeh, ki misli, da tale zna priti poceni 3kozi." Če ima dan svoj namen in mora ga imeti, bi se morali res pošteno vprašati in tudi priznati, kaj je res in zakaj tako. Zavest marsikoga je velikokrat daleč od podjetja in stran od skupnih prizadevanj.
Ko bi dalje gledali in ugotavljali, kako je posameznik izko-
ristil delovni čas in zakaj, bi ugotovili, da je morda šlo veliko časa za čiste nekaj nepotrebnega in neučinkovitega. V novem letu mora biti za take primere nekaj novega. To naj bo zaenkrat same opomin, ki pa ne sme ostati v besedi. Dolžnost naša je, da vsak svoj delovni čas popolno iz. ' koristi, Ko bemo to dosegli, se bomo že čudili uspehu. Se pravi, ! da od tega le veliko pričakujem.
Kadar ugotavljamo nai^o sposobnost nastopa na zunanjem trgu , smo , vedno pred dejstvom, da smo pre- . dragi. Sposobnost prodaje v izvoz bo edino v pocenitvi proizvodnje. Pocenitev pa je v večjem efekta dela. Večji efekt dela pa izhaja iz boljše priprave proizvodnje z razvojne in proizvodne strani. Boljša organizacija in usmeritev sposobnosti v večjo proizvodnjo, količinsko in vrednostno, nam prinese željen cilj. Vzporedne službe in ostala uprava pa tudi mora še marsikaj napraviti, da bo breme enakomerno razporejeno. Ce bomo po določenem času - morda čez pel leta ali celo prej ugotovili, da ni rezultatov, se bomo že lahko vprašali, kaj je vzrok: ali ne znamo ubogati, ali ni interesa ali pa, kar bo treba še bolj resne zaključiti, da ni dovolj sposobnosti za ka:i takega. Leto bo neusmiljeno in je prav, da za to vemo že sedaj.
Se to: ko bomo kdaj koli govorili o kadrovskih spremembah ali odhodih posameznike.v v šole,smo dolžni pogledati vsakomur v preteklost in ugotoviti, kaj dejansko lahko od posameznika po fcon-
čani soli pričakujemo. Vrednost človeka merimo po prizadevanju, ki je povezana s sposobnostjo in možnostmi. Konec kencev v novem letu bo potrebna rao^ pospešena doslednost pri delu,dosti več prizadevanja in doseči moramo to, da bodo odslej GOVORIL A dejanja in da bomo na osnovi teh ugotavljali nas napredek. Kar zahteva od nas čas , smo mu dolžni dati, predvsem pa omogočiti, da se nam ne bo treba vsak trenutek bati prihodnosti .
Želim, da te besede in misli marsikomu spremenijo dosedanji odnos in delo. Novo leto mora biti novo, dovolj visoka letnica je že.
Izidor REJC
NOVI TRAK V bIVALNICI JE STEKEL
Koncem lanskega leta je ekipa podjetja ROG skupaj z našimi delavci montirala nov transportni trak v lahki šivalnici. Novi ti/ak ima 61 delovnih mest in združuje oba dosedanja trako va 6 + 7.
Poizkusno obratovanje je z malimi hibami, ki so bile takoj odstranjene, steklo zadovoljivo. Mojsterski kader je napravil potrebne izračune za zasedbo de -lavcev in jih razmestil po de -lovnih mestih. Ob tej priliki
se je izvršila večja delitev dela po delovnih normativih. Z večjo delitvijo dela se bo poveča -la specializacija na delovnih mestih, s čemer naj bi se dvignila produktivnost in kvaliteta izdelkov. 8 to reorganizacijo bodo pridobile tiste delavke, ki bodo delale na boljših operacijah, nasprotno pa bodo na slab -šem delavke, ki bodo morale delati na nižje kategoriziranih delov nih mestih. Razporeditev delavk po novi organizaciji bi bila lažja v primeru, če bi imeli več mlajših neizvežbanih delavk, oziroma, če bi bil stalen pritok novih difclavk, katere bi v začetku zasedle nižje kategorizirana delovna mesta. V našem primeru pa zaposlujemo pretežno število izurjenih delavk z večletno zaposlitvijo v šivalnici, zato bo pri razmestitvi delavk treba upoštevati enotne kriterije, pri k, terih bo moralo odločilno vplivati dobro napravljeno delo.
Za uresničitev planiranih rezultatov, katere bi morali z novim trakom doseči, bo pcleg navede -nih problemov treba zasigurati redno dobavo surovin. Na podlagi izračunov bo treba stalno planira ti in razporejati delavke ;< delovnih mestih in skrbeti, da bode delovna ra-jsta sorazmerno zasedena. Za tako poslovanje bodo morali biti proizvodni plani dobro preštudirani in bo treba v mejah možnosti upoštevati kapacitete ključnih strojev in operacij.
Kot vidite se z uvedbe dela na traku v šivalnici pojavljajo .nove zahteve, istočasno pa se od -pirajo nove možnosti za poveča -
nje in izboljšanje proizvodnje. Če bo delo strokovne dobro pripravljeno, vodene in če bodo delavke na traku disciplinirane, bo nova naprava gotovo rentabilna, finančna sredstva pa z dobrim rezultatom opravičena.
Prane GANTAR
PROBLEMI NABAVE
Na zadnji seji delavskega sveta se jc član delavskega sveta za nimal, kakšno je trenutno sta -nje s cenami osnovni a materia -lom, t.j. gornjemu in spodnjemu usnju. Ker je bilo na seji s časom zelo tesno, je bil odgovor zelo kratek. Zaradi tega pojasnjujemo tokrat malo bol j natančno, kakšni so izgledi v pogledu cen za naslerInjih nekaj mesecev .
Vse kaže, da bo prav kmalu po -stalo najbolj kritično v preskrbi s telečjim in junečjim bok -som. Na domačem trgu je vsak dan večje povpraševanje kot je ponuc ba.
Na zunanjem tržišču cene surovim telečjim icoaam naglo rastejo. Našim podjetjem za odkup surovih kož se veliko bolj izplača izvažati surovo kože, kot pa boks. Zaradi tolikšnega pomanjkanja surovih kož se nekatera podjetja, ki proizvajajo telečje in junec-je bokse, že najavila povišanje cene, ki bo sledilo prav v krat-
kem. Kolikšna bo višina tega povišanja, danes še ne moremo povedati.
Zaradi splošnega pomanjkanja surovih telečjih in junečjih kož na svetovnem tržišču , je cena telečjemu boksu na svetovnem tržišču že pred meseci na-rastla. V sosednji Avstriji in Italiji je cena že nekaj mesecev za približno 3o$ višja cd cene na narem domačem tržišču. Prav zaradi tega do sedaj nismo uvažali skoraj nobenih količin telečjega ali junečjega boksa. Te dni smo zvedeli, da je cena surovim telečjim kožam v Avstriji in Nemčiji od septembra pa do konca leta zopet narastla za cca 40$. To je znak, da tudi v bodoče ni pričakovati, da bi rc gli nase potrebe po telečjem boksu kriti iz uvoza.
S cenami šport boksa za izdelavo specialnih smučarskih čevljev, je nekoliko boljše. V sosednji Avstriji, Kjer smo šport boks v preteklem letu kupovali v velikih količinah in, lahko rečemo, po ugodnih cenah, se je v zadnjem času cena temu artiklu povečala za 4 - 5$. Naši dobavi -tel ji napovedujejo, da se bo cena še povišala, ne morejo pa še povedati v kakšni meri.
Iz zgoraj povedanega je razvidno, da se naša pričakovanja c stabilnosti cen v letu 1968 ne bodo uresničila.
Lojz® KOPAČ
KADRCVSK3 N( VICE
Od skupnega števila 1078 zaposlenih je 437 moških in 641 žensk.
Leto 1967 smo zaključili. Nave dla bom nekaj številk iz celotnega obdobja.
V začetku lota smo imeli zaposlenih 1074 delavcev skupaj,ob zaključku leta pa lo78. Številčna razlika je le za 4 delavce. Med letom smo sprejeli 83 delav cev skupaj, z delom pa je prene halo skupaj 79 delavcev.
Obrat AL?INA v Žireh je imel l/l 1967 zaposlenih 837 delavcev. Na novo je bilo med letom sprejetih 35 delavcev, dočim je z delom prenehalo 53 delavcev. Število zaposlenih se je torej z lanjšalo in je bilo 31/ 12 1967 zaposlenih 819 delav -cev,
ALPINA, obrat v Gorenji vasi je v začetku leta zaposloval lo3 delavce. Med letom je bilo na novo zaposlenih 15 delavcev, z delom pa je prenehalo 8 delavcev. Število zaposlenih se je med letom povečalo in znaša kon cem decembra 13.0 delavcev.
Največ sprrraemb v preteklem leta je bilo v naši prodajni mreži. V začetku leta je bilo za -poslenih 134. delavcev. 33 de -lavcev je bilo na novo spre je -tih, docim tie bilo odjavljenih le 18 delavcev. 3 tem se je število zapcflenih v industrijski prodajni mreži povečalo za 15 oseb.
Ob kcncu leta je bilo v prodajni mrež:, zaposlenih 149 delav -cev.
Angelca FILIPIČ
Poročili so se:
ZAJEC ALFONZ, FRANC OBLAK IN NUSA I10RE.
Iskrene ce sti tke
KRATKI IZVLEČKI IZ STATUTA ZSJ 0 PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH ČLANOV SINDIKATA
S ciljem, da se člani sindikatu v čim širšem krogu seznanijo s dolžnostmi in pravicami in željo da se delo sindikata vse bolj približa članstvu ter z namenom, da se vsakdo na delovnem mesta bori za uresničitev samouprav -ljanja, družbene in gospodarske reforme in vsestranskega progresivnega razvoja, posredujemo čla nom sindika-ta kratke izvlečke iz statuta Zveze sindikatov Jugoslavije in iz Pravil o organizaciji in delu ObSS Logatec.
I.
1. Zvezo sindikatov Jugoslavije sestavljajo združeni sindikat Sindikati se združujejo v zv:-zo sindikatov, da bi vsklaje-vali interese delavskega razreda in utrjevali njihovo ene nest, proučevali probleme, ki
sosskupni vsem delovnim ljudem in da bi medsebojno ter vsestransko sodelovali na vseh področjih socialistične graditve naše skupnosti.
2.Zveza sindikatov združuje in Koordinira dejavnost sindikatov skladno z interesi delavskem * razreda in jim pomaga izboljšati družbeni, gospo -darski in socialni položaj delavcev, organiziranih v sindikatih.
3.Stališča, priporočila,in odloči r/e sindikalnih organi -iiuc: j j n organov morajo biti izraz medsebojnih razprav ir. boju mnenj.
4.Del o sindikalnih orpanizaJ i in organov je javno. Sindi -kalni or.;ani so dolžni obveščati članstvo o svoji aktivnosti in za svoje delo odgovarjajo članstvu, volilnemu telesu in javnosti.
5 - Sindikalne organizacije in organi s področja širših dru žbeno-politi enih skupnosti so dolžni vsestransko pomagati organizacijam in organom na svojem, področju, ti pa se v aktivnosti ravnajo tudi pc njihovih odločitvah, stali -,ščih m priporočilih.
Člani sindikatov, njihove pravice in dolžnosti:
Član sindikata je lahko vsakdo, ki je v delovnem razmerju in kia za ;o izrazi željo ter priznava "tatut, h kateremu pri -
3 b O p 3, l
Dolžnosti člana sindikata so:
-	da sodeluje v delu sindikata pri oblikovanju stališč, sprejemanju odločitev in pri njiho vem uresničevanju,
-	da se ravna po statutu sindikata,
-	da redno plačuje članarino.
Pravice članov sindikata so:
-	da je obveščen o delu sindi -kalnih organizacij in organovv da izraža sveje mnenje in predlaga ukrepe za izboljšanje njihovega dela,
-	da voli in da je voljen v or -gane sindikata in zvezo sindikatov,
-	da ob volitvah sindikalnih organov predlaga kandidate in razpravlja o predlaganih kan -didatih,
-	da nredlaga in zastavlja vprašanja svoji organizaciji, or -ganom svojega sindikata in Zvezi sindikatov,
-	<?a up^rcibi pomoč sindikalnih
or anizacij in organov pri uresničevanju svojih pravic.
Sindikalna podružnica:
Podružnica se praviloma ustanovi po načelu: ena delovna organizacija - ena podružnica. Podružnica je osnovni nosilec ak tivnosti sindikata v delovni orga nizaciji.
Temeljne naloge podružnice so:
-	da se zavzema, da se v vseh stopnjah delovnega procesa dosledno izvaja neposredno.upravljanje in odločanje proizvajalca o vseh vprašanjih njihovega
dela in življenja, še posebej pa o gospodarjenju, delitvi in o delovnih razmerjih ter medsebojnih odnosih,
-	da se zavzema za dosledno izvajanje načela delitve po delu na posameznika in na vse enotne delovne skupnosti in za odpravljanje nesocialisti-čnih pojavov v delitvi in med sebojnih odnosih,
-	da za zboljšanje življenjskih pogojev raz ija iniviativo delavcev za stalne večanje proizvodnje in produktivnosti za učinkovito poslovanje in za racionalno porabo družbenih sredstev in za širjenje njihove splošne ekonomske in strokovne izobrazbe,
-	da vpliva na utrjevanje socialistične zavesti in razvijanje solidarnosti med delavci, da vpliva na razvoj zabavnega in kulturnega življenja, da pomaga pri organiziranju oddiha, šplrta in razvedrila de -
lavcem,
-	da stalno spremlja stanje in probleme, s katerimi se delovni človek srečuje v delovni organizaciji, da daje pobudo in predloge organom upravljanja za njihovo reševanje,
-	da spodbuja delavce k sodelovanju v družbeno-političnem življenju njihove občine.
II.
Pravila ObSS Logatec urejajo zlasti organizacijsko področje samega sveta. Pravila smo dosta vili krajem leta 1966 vsem sindikalnim podružnicam, zato jih
tukaj ne bi ponavljali. Ne bo pa odveč, če še enkrat opozorimo člane sindikata na njihovo pravico v slučaju spora s področja delovnih razmerij in pravico do denarne pomoči za časa brez -pcselnosti.
PRAVNA POSVETOVALNICA:
ObSS krije članom sindikata vse stroške za pravne nasvete s področja delovnih razmerij, upoko -jitve, invalidnine in ostalih sporov, ki izvirajo s področja dela pri pravni posvetovalnici Jkupščine občine Logatec. Vsak pravni nasvet in pravna pomoč za člane sindikata je brezplačna. Prav tako imajo člani sindikata zago zagotovljeno sodno varstvo s področja dela in delovnih razmerij cd občinskega do vrhovnega sodišča, pri tem vse stroške postopka krije ObSS.
Pravna posvetovalnica ima urad-ne ure vsak dan, razen sobote, od 7.00 do 12.00 ure in v pone -deljek ter v petek od 14.00 do 18.00 ure popoldan. Posvetoval -niča je v stavbi Skupščine občine Logatec, I. nadstropje. Pravne nasvete daje tov. Mrak Zoran,, dipl.pravnik.
Dčnarna pomoč za časa brezposelnosti :
ObSS ima poseben sklad, kamor se steka 2°/o sredstev od članarine. Vsak član sindikata, ki je ostal brez zaposlitve ima pravico do denarne pomoči iz teja sklada.
Za pridobitev pravice do pomoči v času brezposelnosti mora član
sindikata izpolnjevati naslednje pogoje:
a)	da je najmanj 7 mesecev član sindikata
b)	da je kct član sindikata red no plačeval članarino
c)	da je ostal brezposeln ne po svoji krivdi.
Članu sindikata se izplača de.*i narna pomoč v višini dvakratne vplačane članarine, obračuna se celotna članarina, ki jo je član vplačal od prvega dne, ko se je vključil v sindikate.
Član sindikata, ki uveljavlja pravico do denarne pomoči je dolžan občinskemu sindikalnemu svetu dostaviti člansko izkaznico, iz katere mora biti razvidna vplačana članarina in potrdilo o brezposelnosti, ki mu ga izda pristojni zavod za zaposlc vanje.
Vsi člani sindikata imajo'pravico do raznih informacij, nasvetov, pomoči in razgovorov s področja organizacije in dela sindikata na sedežu Občinskega sindikalnega sveta Logatec, ki ima svoj urad v stavbi Skupščine občine Logatee - pritličje desho. Uradne ure so vsak dan od 7.00 do 14.oo ure, ob sre -dah pa tudi popoldne od 13. oo do 18.oo ure.
ObSS Logatec
V MESECU JANUARJU 30 PROSTA TRETJA SOBOTA, t.j. 2o/l 1968.
NOVO V PREDPISIH C ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
1.	Dodatni prispevek
Po sklepu SKUPSČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV V LJUBLJANI, ki ga je sprejela na svoji 8. seji dne 25/12 1967, bode morale pla čevati od 1. januarja 1968 dalje DODATNI PRISPEVEK za zdravstveno zavarovanje vse organizacije, v katerih letno povprečje izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni ali poškodb, zdravlje -nja ali medicinskih preiskav, izolacije, nege ali spremstva, pre sega mejno povprečje, ki je določeno za organizacije istih ali sorodnih oanog.
Ker znaša v naši delovni organizaciji to povprečje
11,06 delovnih dni na zavarovanca, mejno povprečje za industrijo pa je
9,42 delovnih dni bomo morali plačevati od l.jan. letos dalje
po 0,54$ tega dodatka, ki se obračunava od istih osnov kot osnovni prispevek, to je od BRUTTO OSEBNIH DOHODKOV.
2.	Obvezni prispevki zavarovanih oseb k stroškom pri uporabi posa -meznih oblik zdravstvenih storitev:
a/ Za obisk zdravnika na bolnikovem domu, opravljen na zahte-
vo zavarovane osebe, znaša obve zen prispevek
5 . - N din ■
•b) Za prevoze z rešilnimi vozili znaša obvezen prispevek pri vsakem prevoza v zdravstveni zavod, iz enega zdravstvenega ■•zavoda v drugega in iz zdravstvenega zavoda
IG.- N din
Ta prispevek se plača v primer -ru, če prevoz z rešilnim vozilom odredi ali naknadno odobri zdravnik, sicer plača celotne prevozne stroške zavarovana o-'seba SAMA.
c) Obvezen prispevek za preglede inaza zdravi jenjeakutnih zastrupitev z alkoholom zaaša
50 odstotkov stroškov vseh pregledov in zdravljenja za največ 5 dni po sprejemu v zdravstveni zavod.
č) Obvezen prispevek pri prvem pregledu v specialističtoi ambulanti.; zaradi ugotavljanja zdravstvenega stanja znaša
5N din
Zavarovana oseba ne plača rri-spevka za nadaljnje specialistične preglede, kadar jo zdravnik-specialist ob prvem pregledu zaradi ugo.t.ovitve zdravstvenega .stanja pošlje na takšne preglede k drugim specialistom.
Ce zavarovana oseba pri prvem pregledu NE PREDLOŽI NAPOTNICE, kadar je predpisana po pravilniku c uveljavljanju zdravstvenega varstva, znaša obvezen pri
spevek za vsak pregled 20.- N din
d) Stalni znesek, ki ga morajo plačevati zavarovane osebe kot prispevek k stroškom za zdravila na recept ob izdaji zdravila v lekarni ali v kakšnem drugem zdravstvenem zavoda, znaša
3.- N din za vsake zdravilo.
V naslednji številki našega glasila se bomo seznanili z ostalimi sklepi skupščine K3 ZSZD Ljubljana.
Jelica DIK7IČ
^B DNEVU JLA
Leto 1967. je bilo polno lokalnih vojn, ki so stalno grozile, da izbruhnejo v III. svetovno vojno - uničenje, za katerega bi bilo težko najti predstavo.V takih slučajih se nam vsiljuje misel na JLA, kateri je zaupana obramba naše zemlje. Pomisliti moramo, da tu ni samo neodvisnost, temveč tudi družbeni in gospe -darski dosežki naših narodov. JLA je samo steber obrambe, naši naredi na so tista sila, ki bo težo obrambe prenesla. Čas in pogoji nastanka JLA so že dokaj močna garancija njene sposobnosti. Stara jugoslovanska vojska je v aprilski vojni 1941. leta razpadla v prah pod udarci Hitlerjevega vojnega st-
roja. Pod terorjem okupatorja in njegovih domačih slug, s katerimi je hotel zanetiti brato-■mornc vojno, je bil narod v nevzdržnem položaju, pa §e je na poziv KPJ, ki je edina ostala zvesta narodu, dvignil k usta-ji. Borba proti okupatorju pa ni bila edina naloga naše NOB, rušenje stare oblasti, ki je bila v službi okupatorja, je bila ravno tako važna naloga. Borba za oblast je naloga revolucije, ki so jo naši narodi ig bojevali. V tej brezkompromisni, a zmagoviti razredni borbi se je rodila JLA. 22. decembra leta 1941 je v mestecu Rudo na tromeji Srbije, Bosne in oanda-ka bila ustanovljena I. Prole-tarska brigada, ki je bila obe-'nem prva redna enota JLA. V njeni sestavi so bili predstavniki skoraj vseh narodov Jugoslavije. Nova enota ni bila več vezana na odrejeno ozemlje kot odredi, temveč je bila sposobna voditi borbo povsod po Jugoslaviji. Kasneje so bile ustanovljene še nove brigade,ki so ponesle plamen vstaje po vsej Jugoslaviji. Iz brigad so ustanovljene divizije, pa korpusi in armada.
Vse, kar je naše ljudstvo imelo po aprilskem zlomu, je bila odločitev, da se bori za svoj obstanek in vera v zmago, a to je bilo najmočnejše orožje, s katerim je JLA postala nepremagljiva. Okupator je preti njej pripravil in vodil 7 ofen-r. ziv z udeležbo vseh rodov vojske. Poleg tega je bilo brez-
števila lokalnih akcij, vendar niso bili uspesni. Po vsaki ofen~ živi je NOB še močneje vzplamte-la. Junaštva so iznenadila svet, JLA je z kapitulacijo Italije p obstala tako močan vojaški faktor, da je moral okupator z njo že najresneje računati. Tudi zavezniki so že imeli na štabih korpusov svoje vojaško misije za koordinacijo vojaških operacij.Ime tovariša Tita, legendarnega vo • ditelja naših narrdev, je postalo simbol borbe v okupirani Sv -ropi.
Naše ljudstvo si je s svojo junaško borbe poleg svobode priborilo tudi pravice odločati o svegi lastni usodi p' vojni. JLA je po vojni postala močna opora v graditvi socializma v državi. Poskusi Stalina in informbiroja so se razbili ob enotnosti naroaa in JLA.
Družbeni razvoj n -.še Iržave je '. imel močan odraz tuai v r ;voju JLA. Naša ustava prepoveduje podpis njene kapitulacije. V pogojih okupacije je JLA nadaljevala boj do končno zmage. Bogate borbene izkušnje naše NOB so najboljši poroki za našo zna-go.
S. L.
DELAVSKI SVET PODJETJA JE NA ZADNJI SEJI V LANSKE!'! LETU SKLENIT-, DA SE ZMANJKA ŠTEVILO NOVOLETNIH ČESTITK TER SE KCT FINANČNA POMOČ NAKAŽE ONKOLOŠKEMU INŠTITUTU LJUBLJANA 1.000.- N din. TO JE BILO TUDI IZVEDENO.
RAZMIŠLJANJE
0 VLOGI IN DELU SOCIALNISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA V KRAJU CB NOVEM LETU 1968
Potrebno je, da se malo ustavimo pri vprašanju dela in vloge Socialistične zveze včeraj, danes in jutri. Ves naš razvoj, tako v krajevnem, slovenskem in jugoslovanskem merila po vojni je rezultat organiziranega dela Socialistične zveze delovnega ljud stva. v katerega je vključila vse napredne, poštene in delovne ljudi naše države, ne glede na p nacionalnost in svetovni nazor.
Prav zaradi tega, ker so sodelovale naše delovne množice v izvajanju programa dela, zaveda -jop se,da sebi pripravljajo osnove za kruh, so bili vsi naši povojni uspehi v kraju in Jugoslaviji veliki. Koristi ir do -stojne življenje pa imamo prav vsi v primerjavi z življenskimi razmerami bivše kapitalistične Jugoslavije, ko ni bile ne dela, ne kruha, kmetije pa so šle na kan t.
Zadnjih par let smo se malo oddahnili , Vsi srno mislili, da smo že dev.. lj naredili, da je organizirane delo z ljudmi nepotrob ne. uspavali smo se v doseženih uspehih. Zdaj pa se žže kažejo težave, ker smo premalo skrbeli za d nes in jutri. Premalo smo skrbeli za razvoj našega gospodarstva o filadina je rastla. Nihče ni skrbel, kje naj se zaposli in dobi Kruh. Zaradi tega #e že nekaj težav in v tem primeru,ki je le eden izmed mnogih, ki jih
v zadnjih dveh letih ni nihče reševal ali o njih mislil, pa že stojimo pred vprašanjem in se sprašujemo, kako bi ga redili. Ni dovolj, da imamo same mi zaslužek in stalno zaposlitev. Ne smemo biti trdosrčni in brezbrižni, če nam dobro g ie in' sme zaposleni, češ, kaj nam mar za druge. Imamo take posameznike, ki tako mislijo in delajo. Samo tako ni prav. Socialistična zveza so je vedno zavzemala, da bi imeli vsi delo in zagotovljen kruh in za to se zavzema še danes in se bo v bodeče. Postavlja pa se tu vpra -šanje, ali se bo za to zavzemalo samo par ljudi, ali bomo vse te sedanje in bodoče naloge časa reševali skupno vsi delovni ljudje kraja. Odgovor na to vprašanje dobimo v starem, ljudskem pregovoru, ki velja šo danes, da je le v slogi moč.
Tu najdemo hkrati odgovor na sestavljeno začetne vprašanje, ali nam je potrebna socialistična zve za delovnega ljudstva. Nekateri celo pravijo, da nimajo od nje no benih koristi. Pa še kako nam je potrebna močna in dobro organizirana SZ, da bo imela vsepovsel mo Čan moralni vpliv z idejami, pobu dami, osveščanjem in cr anizira-njem vseh progresivnih ljudi v kraju, vse za napredek vsega gospodarstva. S tem, da obdržimo svoj sedanji kruh in razvijemo možnosti, ki obstojajo, da dobijo zaslužek in s tem kruh vsi oni ki nanj že težke čakajo. To je, tovariši in tovarišicevnaša skupna naloga. Ne smemo se zadovoljevati, da smo že dovolj napravili in naj še mladina da svoj delež, saj nalaga zase. Res jo.
V	V	'i f i
- 11 -
da se nekateri mladi ljudje vle-	osvestili, če bomo hoteli obdr-
čejo vstran od vsega družbenega	žati svoj kruh. 7a nas je to vse
dela, važno je, da redno in prid	samo koristno. Reforma nam je
no dekla j o . Ni prav, da se ne z,.	vsem dala nove vzpodbude, da sme
nimajo, kaj in kaki čela SZDL in	se bolj zavzeli za vse probleme,
kaj se razpravlja v Krajevni sku	da smo zopet pričeli razmišljati
pnosti. Na zborih volilcev jih	kaj bo jut i in pojutrašnjim in
malo srečamo, manjka jih na se-	ne samo, kaj je danes,
stankih kolektivov v podjetjih,	Prav bi bilo, da se v prihodnje
sindikatih in društvih, torej	prav vsi zavzamemo s svojimi po-!
vsepevsod tam, kjer se snuje in	budami za razvoj gospodarskih
oblikuje življenje. Prav potrfeb-	organizacij in vsega gespedarste
no je, da se mladina strne v or-	va v kraju, kot to urejamo vsqk
ganiziran krog dela Socialistič-	na svojem domu.
ne zveze, v društvih, v delavskih	Če bi vsi z isto vnemo snovali
svetih, v Krajevni skupnosti in	in delali vsak m svojem delovne
s svojimi predlogi svetuje, reče	mestu tako kot tekmujemo, kdo bc
in dela na tom, kako naj bo juto	lepše uredil hišo in okolje, jo
ri in pojutrišnjem. Vso pravico	uredil znotraj, da bi z isto lju
in dolžnost ima, da^daje predlo-	beznijo prednjačili s tolikimi p
ge in uporno dela. življenje ni	budami in zavzetostjo v proizvod
nikdar samo tekle in se razvija-	nji ter tako zavzetost vpletali ■
lc. Socialistična zveza je daja-	v naše proizvode, ki jih proda -
la pobude, ideje 'in šprejemala	jamo doma in v tujino, vpletali :
ter se veselila dobrih predlo-	svoj občutek za lep<to, ki je 1:0
gov v korist kraja in napredka	stal lasten našemu delovnemu čic
slehernega svojega člana ali ob-	veku v kraju, zaradi česra so pc
čana. Veselili smo se vsi,kadar	stale Žiri tako lepe, potem bi V.
so ti predlogi, ideje in pobude	li vsi naši proizvodi še lepši,
dobile vso materialno osnovo pri	bogatejši in privlačnejši za kii:.
vseh delovnih ljudeh kraja in še	ca. Tc se pravi, da bi naše dele
posebe0 v vseh delovnih organs-	še lažje prodajali in dali možno
zacijah v kraju. Prav na tej os-	novim zaposlitvam,
novi je danes v kraju preko 14oo	Želimo, da se ta iniciativnost i
ljudi stalno zaposlenih. Torej	lepota nešaga delovnega človeku
imamo danes vso osnovo, da gre-	iz njegovega doma v celoti prune
mc hitro naprej. Imamo vso eko-	se v naša podjetja, v proizvcdr.j
nomsko podlago za hiter razvoj	in razširitev bogastva njenih
našega gospodarstva z dobrim in	možnosti.
umnim gospodarjenjem ter koraj-	Prav jeT da bi na »bi scimoupr*8,vni
žo v odnosu na leto 1945-55.Ob-	organi in strokovne službe več
sto rajo vsi pogoji, da se naše	prisluhnile bogastvu idej in po-
delovne organizacije hitro raz-	bud delovnih ljudi in jih vklju
vijajo, ne glede na ekonomsko	čile v realizacijo lastnih idej.
reformo. Reforma je vse nas zd-	m	. n .
•v,™.;-!,-, ; n -	4.- j	Tu je samo nekaj misli. Mnogo
ramila iz ležernosti, da smo se	. , . , , , .	.
idej in pobud nastaja, samo pri-i
sluhnirno delovnim ljudem in organizira jmo ljudi za realizacijo koristnih, analiziranih,strokovno in ekonomsko pripravljenih predlogov, pa bomo našli možnost in prostor za vključitev novih mladih ljudi v vsaki delovni or gani zaei ji. Kako bo v prihodnje glade razvoja podjetij v kraju in hkrati odpiranja novih delov nih mest pa zavisi cd tega,kako zave t o se bodo v te j smeri potrudili delavski sveti in strokovne službe v vseh podjetjih v kraju.
1 Kot je bilo rečemo, imajo danes p'., d je tja veliko ekonomske osnovo, ki je v preteklem ni bilo, pa so se le odpirala nova delovna mesta in so ljudje dobili kruh. Sedaj so boljše možnosti, šlo pa ne bo enostavno in lahko kot ni šlo nikoli. Ce r,a se bomo skupno in enotno z avzeli, bomo le napravili nove in še mogočnejše ekonomske korake v našem not 'anjem razvoju. Vsa prihodnost kraja je v rokah vseh delovnih ljudi v kra ju, v povečani proizvodnji in ~ • kvaliteti naših izdelke v.Toroj je ključ vseh bodečih rešitev v rokah delavskih svetov podjetij \ kraju, je v rokah naših delovnih ljudi. Prepričan sem, da se bodo prav vsi zavzeli in da b;uo iskali ekonomske rešitev. Mi vsi pa moramo biti ure sni';. v.Jci progresivnih skl^-pov - vsak na svojem delovnem mestu. Z vso zavzetostjo se moramo truditi za kvaliteto proizvodov, odnosov, reda in discipline. Če ne bo šlo tako, če ne bomo napredovali v tej smeri, poten se jezimo na svojo nedelavnost, nesposobnost
ali neenostnost, če bo kaj narobe, saj sta v rokah naših delavskih svetov blago in škarje. Torej, naši mladi preizvaj lei, tu je vaše mesto, tu je vaša in naša perspektiva, tu je vuo bodoči strokovni razvoj. Na tej poti je mogoča sprostitev vseh vaših živi jonskih moči in sposobnosti, v delu in z dokazanimi strokovnimi rezultati je mogoče vaše uveljavljanje. Prav je, da se vsi zavedamo, da je vsa bodoč;:, usoda razvoja in življenja v kraju odvisna od nas. Koliko sredstev bomo namenili za njegov razvoj,oziroma koliki del presežne vredr.o-sti, to je našega skupnega dohodka podjetij bomo namenili za skupne krajevne potrebe, je tudi naša stvar.Tore j vse zavisi od nas vseh. Da pa borne na-.li skupno besedo in dogovor, pa je mesto v krajevnem odboru SZDL in krajevni skupnosti, ker le ta dva družbeno samoupravna organa v kraju i m,- ta dolžnost pi vezavati delovne ljudi kraja v enotne misli in akcije.
Ob tem spet lahko ugotčvimo po -membnost Krajevne skupnosti in krajevnega odbora 3ZDL, ki naj preko masovnih sestankov in zborov volilcev organizirata možnost široke udeležbe v razpravah, delu in konkretni izvedbi odgovorov, ki naj dobijo končno pravnovuljavno obliko v Krajevni skupnosti z njenimi sklepi in pravnopogodbeni dogovori med podjetji in občani, vso moralno in organizaoijo.ee podporo pa od vsega članstva SS. Ko smo ugotovili, kako bi -loral delovati naš ljudski parlament in vsi spoštovati imizvrsev ti njegove sklepe, ker gredo vsi :. , nas in naso skupno korist,petem
moramo vsi z večjo vnemo na take in pcdcbne sestanke in tam uresničevati naša skupna hotenja in j s finančnimi sredstvi zagotoviti njih realizacijo. Imamo še danes posameznike, ki skušajo širino in vpliv, s katerim dela SZDL z vsemi ljudmi izkoristiti za 3voje klerikalno po litičbe namene, Pozabili do, da jim je prav sedanja ljudska oblast zagarantirala stalni zaslužek in s tem boljše življenje. Pozabljeno je, da so v preteklem pod klerikalnim in liberalnimi režimi delavcem obljubljali boljše življenje, bolje pa so živeli le sami, vsi ostali pa smo pre -življali bedo, brezposelnost in brezpravnost. Tudi danes ni v kapitalističnih državah drugače, Lahko je nekemu samo obljubljati in kazati napake s prsti na tiste forume in politiko, ki se trudijo in delajo z vso vnemo, da bi bili vsi ljudje zaposleni, . kot jim to narekuje potreba . Svoj namen poskušajo zamegliti z našimi napakami, ki se pri delu hote ali nehote porajajo. Izkoristiti hočejo širijo dela Soc. zveze in njene poštene namene za vrivanje stare ideologije je, kt je bila in je tuja našemu socialističnemu družbenemu redu in naprednemu delovnemu čle veku. Grde so take namere.Pozornosti in javne obsodbe so vredni tisti, ki naš širok socialistični prostor poskušajo izkoristiti za svoj idejno-politični manever.
Zaradi pomembnosti vseh naštetih in Še mnogih drugih skupnih nalog predlagamo, da vse te misli osvojimo in prenesemo na vse ljudi kraja ter jih zainteresi-
ramo za delo na sestankih SZDL in zborov volilcev, Krajevne skupnosti in sprovedbi naših dogovorov v življenje. Zato pozivamo vse članstvo SZDL in ostale občane, da se vključijo v skupno reševanje vseh naših skupnih dogovorov in nalog, da skupno rešujemo naše težave. Kdor pa bi pcis-kušal rušiti naše skupne dogovore in napore, pa je potrebno, da ga javne razkrinkamo in je vreden obsodbe vseh poštenih ljudi kraja.
Na osnovi vseh navednnih dejstev in še mnogih drugih, moramo priznati, da nam je SZDL potrebna ter pomembna njena močna organizacijska vloga tudi še za jutri in pcjutrišnjem. Le na osnovi nje nih bodočih akcij, vloge in naše skupne podpore, bo lahko obdržali, svoj vpliv. Le preko nje je mogo če uresničiti naše želje, potrebo in hotenja. Vključimo se v del' -.podružnic in pomagajmo oblikovat: dobre sklepe in jih tudi uresničujemo.
Peter NAGLIC
ŽIROVoKI SVET (nadaljevanje)
S tega griča pridemo čez majhne dolinico po zložniši poti do so viši Breznice, ki sicer majfina p prijazna vas na solnčni strani visokega bregovja slcni. Sredi vasi je majhna in nizka podaružn cefckev sv. Kancjana. Stara pove s govori, da so Turki tudi na Brez nico privihrali,in cerkev in vas! vso požgali. Iz Breznice pridemo
proti severju na visočino Merzle ga verha. Tukaj se ti odpre prijazen, prijeten in obširen razgled d.lječ na okrog. Če se eber-nee proti jugo-izhodu,vidiš pred sabo Židovsko ravan, visoki grič svetih treh Kraljev,daljni Krim pri Ljubljanskem močvirju in dalj niši gore dolenskih krajev. Cd iztoka proti severju vidiš Gra -daške, Poljanske in Loške hrego-ve, daljni Grintovec, visoke sneznike in nekcliko obširne planjave eroti Kamniku, Bliže j pa ti znani Blegas zapira daljni razgled na visoko Gorenjske in v snežnati bel javi ti nasproti bliši visoka piramida silnega velikana Triglava. Bel j ko se od severja proti zapadu obračaš,toliko več vidiš čudnega Tominske-ga sveta; namreč ozke, prepadr.e tokave in grape in sterme visočino do daljnih Karatanskih in Laških gora. Proti zahodu in ju-.i gu pa vidiš zeleno Idrijsko bregov je, notranjski svet in visoko veršino daljnega Snežnika. Merzli Verh ima tedaj že znamenito visokost in čeravno je na tem obširnem griču kaj merzlo, zima dolga, snega dokaj in ena sama setev, je vendar tukaj več kmetovavcov, ki pridni, čversti zdravi in tudi premožni lepe živine veliko rede. če greš od Žirov proti Idriji, imaš pred sabo ozko Osojniško do linicO; na desni strani visoke Sernaške bregove in na levi 3ter mi Versrlški grio. Oboje bregev-je se ;lj in bel j drugo proti drugimu bliža, dokler se poslednji č pri Govejkah na Kljuki ne sklene in Osojniške dolinice no. zagradi.
Po tej dolinici je ekrajska cesta iz Žirov na Idrijo speljana, ki se ob desnem bregu vedno bel j vzdiguje in pri Kljuki verh griča doseže. Potem se vije v enaki visoČini po levem berdu Ledinskih bregov do Razpotja, kjer s g c pet proti nižavi spusti in v mnogo krivinah v Idrijansko globine izteka. Od Žirov pa do Idrije se šteje dve uri moške zložne hoje. Od Osojnice na levo se vzdiguje zali, pa stermi, skalnati Versni-ški grič,ki je precej obširen in čeravno poln dolinic in veršin se ■ utegne vendar Žirovski nižavi n. -sproti gorska ravnina imenovati. Na sredi griča pa na višjim prostoru stoji VersniŠka cerkev in ne dal ječ od nje na eni strani zgornji in na drugi, strani spodnji Versnik, dve prav lepe vasi. Cerkev s tremi zvonovi in s tremi altarji je še dovelj čedna pod-družnica svetimu Aposteljnu Tomažu posvečena. Na Versniku so +rd-ni kmetje, imajo čedna pohištva, lepo polje, dobre paše, košate gojzde in lepo rejeno živino.Ver-snipani žive v lepi složnosti, pri težavniših in utrudniših dslih drugi drugemu pomagajo, in vsa fa-ra jih zavolj njih posebne pridnosti hvali. Pripovedujejo, da so Turki z Breznice čez Osojnico sem ugledali Versniškc cerkev in dim, ki je od kurjave po vasi na kvitko vstajal. Zatoraj hitro planejo v dolino, iz doline proti Versniški višavi, pa visoki grič je presterm, prava pet neznana in Turčinam ni dano priti do cerkve svetega Tomaža. in zares! Čudne je, da se še pred tremi leti visoko v bregu proti Versniku Turško podkev pcl-drugi čevelj globoko v zemlji na-
šli o priložnosti, ko so drevesa z gojzda trebili in njivo nareja-li. - Kakor vernicam sami pripovedujejo, niso že od nekdaj na Ver sniku stanovali, ampak na solne natem bregu med Kljuko in med Razpotjem. Ker jim je pa na tistem prostoru vas do tal pogorela, so se na zdanji Versnik preselili in lepo polje si naravnali; stari do-mačii pa se zdaj "na pogorišču" pravijo.
(Se nadaljuje )
VPRAŠANJA -PRIPOMBE- ODGOVCRI
ODGOVOR NA PRIPOMBO OBČANA
V prejšnji številki našega glasila smo na strani 12 objavili v nekaj stavkih misli, ki nam jih je v obširnem pismu poslal nepodpisani in prizadeti 'občan. Nismo pričakovali med prizadetimi tolikšno razburjenje. Pričakovali sme odgovor in ga tudi pričakali.Poslal nam ga je referent godbe Viki Žakelj. Odgovor je pravtako obširen in bi s celotno objavo pisma ne dosegli namena, ki ga odgovor ima, zato bomo povedali le razloge in mnenja naših godbenikov, katera vejejo iz dobljenega članka. Pravijo, da je moral vsak godbenik v preteklem letu obiskati 60 vaj ter se udeležiti 39 prireditev. Za vse to je moral vsak godbenik žrtvovati vsaj 160 ur.Število je tako veliko, da to ni več zabava, ampak že pravo žrtvovanje. Članom orkestra pa je onemogočeno prav ob praznikih zapustiti kraj, ker se morajo udeležiti proslav.
Ker je orkester majhen, se po -greša vsak član in bi izvajanje programa bilo občutno okrnjeno. Ni potem čudno in ne opravi člji-vo, če se je moralo dogoditi to, čemur se sami izogibajo. Grajajo nepodpisanega občana,ki je imel toliko časa, da ^e napisal pismo in godbenikom skoraj vzel vese -lje. Nobenemu občanu ni neznano delo in uspehi, ki jih dosegajo z izvajanjem programa. Prizadeti ".'.v prosijo, naj se občan oglasi odkrito, da si naravnost izmenjajo misli in povedo delo in težave,s katerimi se borijo, potem bo vsak drugače in prizanesljivejše sodilob človeških spodrsljajih.
Take so misli članka. Mislimo, da nam ne bodo šteli v zlo, če smo iz članka povzeli le misli, Želimo tudi mi, da nam bi bili pisci dobljenih člankov znani, z .to prosimo za cenjeni podpis.
Tov. .urednik !
Precej sem slišal govorjenja in vprašanj c spremembah pri izdajanju dovoljenj za potovanje v tu tujino. Vprašanja so se nanašala na takso tega dovoljenja. Vendar se sedaj ne vem nič točnega, kako je s to rečjo.
Turist
Odgovor na vaše vprašanje smo ..videli v "DELU" z dne 29/12 -1367, v rubriki, kjer so bili objavljeni novi zakonski predpisi, ki jih je sprejela zvezna skupščina. In zato sestavek, ki se nanaša na vizume, posre -dujemo:
PODRAŽITEV POTNIH DOVOLJENJ IN VIZUMOV	*
Takse za izdajanje potnih dovoljenj in vizumov našim državljanom, ki bode potovali v tujino, sc se povečale od 25,5c na 2oo,5o N din. V te stroške pa ni vračunana cena knjižice petnega dovoljenja, ki stane zdaj 25.-N din. S poznejšim spreminjovalnim predlogom zveznega izvršnega sveta so določili, dav.večje takse ne veljajo za jugoslovanske državljane, ki s posredovanjem naših zavodov za zaposlovanje odhajajo na delo v tujino ali s posredovanjem teh zavodov,že zaposleni v kaki drugi državi.
Tov. urednik !
Zanima me, koliko dohodkov je dobila občina v letu 1967 in kako so bila uporabljena?
Občan
Odgovor bomo skušali dobiti za objavo v prihodnji številki.
bi se dalo še marsikaj napraviti.
-	Morali bi vprašati vratarja in čuvaje, ne bi male povedali,
-	Veliko je še ljudi, ki ne znajo ubogati. Kaj bo z njimi0
-	Mora se še marsikaj zaostriti
in izboljšati, nas je le veliko,
3. Vprašanje
-	Dober model pomeni len čevelj, ki ga potrošnik z veseljem kupi. V proizvodnji pa najbrž po-:v meni 1 žje dio.
-	Trgovec pravi: D„ber model je za vas in za nas trgovce kruh. Skoraj brez opotavljanja dajmo verjeti.
-	Pri nas še premalo pc. znamo pogojen - dober medel. Več mislimo o njem in to cd razvoja pa do skladi&ča.
-	Z dobrimi modeli se nam ni treba bati prihodnosti.
RELITEV KRIŽANKE ST. 14
ODGOVORI NA VPRAŠANJA ZA BRALCE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
1.vprašanje:
-	Teoretične je dokazano in tudi v praksi preizkušeno, da je 7-urni delovni dan najučinkovitejši. Gotovo ni slabo, če ga uporabljajo zelo uspešna podjetja.
Kaj ko bi poskusili?
-	Mislim, da dobro, pozimi cd 7-14 ure, poleti od C - 13 ure.
2.vprašanje:
-	Ko gledam okrog sebe vidim, da
Vodoravno-
SIMBOLIČEN, RR, GLfBINA, EHO, TVAR, K C, BAA, ROJ , NATURA, UN OBET, MALHA, NOŽ, OPLEL, ONIKS, INJE, VETEROBHAN, CNIKATI, TK, LT, SMO, 0, A, E, Ni, Čii K A, TRI, AERO, OBSITKa.
- M -
SMUČARSKI SKOKE NA NOVI SKAKAL NIČI
V nedeljo 7.1.1968 je bilo izvedeno meddrušrveno tekmovanje v skckih na novi 65. meterski skakalnici. To tekmovanje smo izvedli predvsem zato, da smo preizkusili novo skakalnico, kaicor tudi ostale službe, ki so potrebne ob vsakem večjem tekme van ju.
Zaradi novo zapadlega snega so bile prekinjene prometne zveze in sne se bali, da tekmovalcev sploh ne bo. Toda prišli so pravočasno, čeprav smo njihove pri jave prejeli po postu šele 8.1.1968, ko je bilo tekmova -nje že za nami.
Tekmovanje je v glavnem uspelo, kljub temu, da so bili pogoji zelo težavni, saj je vseskozi snežilo, kar je skakalce precej oviralo. Kljub slabim snežnim pogojem pa so se skakalci pogum no spuščali po naletu.
R e z u 1 t' % t i :
Mladinci;
1.	Pudgar Danilo, SK Črna
2.	Loštrek Janez, Logatec
3.	Železnik Janez,-Kisovec
4.	Rezina Viktor, Kisovec
5.	Pagon Janke, Jesenice
6.	Fink Janez, Enotnost
Člani•
1.	Oman Mire, SK Ihan
2.	Giacomeli Oton, SK Ihan
3.	Jurman Janez, Enotne st
4.	Kcprivšek Marjan, Enotnost
5.	Dolhar Brane, Enotnost
6.	Prelovšek Marjan, Enotnost
7.	Bizjak Marjan, Triglav
8.	Konc Ivo, Triglav
9.	Bukovnik Janez, Triglav
10.GladJrk	Dušan, SK Alpina
Priprave za skakalnico so dale veliko dela, nekatere malenkosti pa smo morali popraviti Še s snegom. Veliko truda in požrtvovalnosti smo vložili v izgradnjo C 5 meterske skakalnice.Predvsem gre zahvala našim smučarjem, pa tudi drugim prebivalcem našega kraja.
Veseli nas, da sc tudi smučarski sodniki in sami skakalci dali pohvalne izjave o skakalnici.Skoke so sodili trije mednarodni sodniki, ki so znani ne samo v nasi državi, ampak tudi. v inozemstvu, to so: tov. Guček Svetozar, Kra-marČiČ Božo in Bernik Vile. Rekord skakalnice ■ a je postavil član Enotnostittcv. Jurman Janez, saj je skočil 65 m. Pred smučarskim klubom SIPINE,pa tudi pred vsemi Žirovci stoji Le veliko dela in velika odgovornost. Organizirati moramo XXIII.državno prvenstvo v skokih,ki bo 25.2.1966 Če bo tekmovanje uspelo, bo to za Žirovskc dolino velik dogodek in lahko bomo ponosni nanj.
Dolžina	število
l»sk.	2. sk	točk
51	47,5	155,3
51	46	144,9
5o	44	141,6
44	45	127,6
54	44	124,5
49 5	46	111,5
6o,5	56	2o6,6
60	56	197,3 65	53	197,1 55	54	178,6
61	59,5	166,o 53,5	51	163,9 54	51,5	163,5
42	49	134,8
43	45	122,o 33	35,5 84,8
Tone OBLAK
KRIŽANKA št. 15
| 1 j 2 | 3 j 4 j 5 )6 :7 8 ,9 jlo 11 12 13 U jL5 jL6 \1 18 19 12o
niNiH n:;
26 i
3Iž J4i T^ Ji	3Tr
^ % H i	4T|	i j 43j7v7~44 j 44; /"45
Irjf........i	Id4-; I
52 ~T~ >2 53 & 544 "■^IsFW'-^Sri j^^Tte^ST......* 59
____/v	j I	j.//- _/V/ I
3 o	/' •! 61 T2" UvF 6 3 ' f 64 -v ŠTTTe1 67%7; 6b]
________________L2Ž____' L„ l __i
39 77c	4/ 71 f j.......j 72p]£4~7j~~~ 7 41 -/ i 75
________v/s\	I j i//■>__i
__ ]_ _ A "-'V". _j__\/s\/'.ys\	'/V/
81 *: * 82 83 84 I r 35 v/tT^ I .....87"
__i__ /v i__________
88^89	19^ V/ 91 "	T v/i 9 2j	j^TgT
34: • -94 '7 "95 ""p"j9T ;-V 98 f ^99]" l^TBI^^F T^ 'TviTži j ^pTof ! j
L06 'Lo7 77" 1 c{"'" lc'gU lic	"iT: 1 i T"
_	____>•	-V. t ; i
^ .. _ .	flš	//>16 T.....T......i
__/vi________! ; W/,
LT7 0181 " lT7/12c l^;i21i i HTIT2I __j//__■///.__j ,
L23 12f%/t25	i26 ' V/127	1281 j	:/l29
...... . Iv I	1 M „4 / -'T ; I , ! l__
L3o 131'r/Tyr"^134' 1 <^/.'135 1 '
/ /, /// •} . ; ■// j
W.......t • T^lyf	1 T7 139 ' I
I i \'A	v/A ■ ! i	; j
Sestavila: G.LUHCDEDC V IVAN IN PI VE VLADIMIR
VCDORAVNC: 1. nasicv našega podjetja, 21. izdelovalec ur, 22. bivši angleški premier, 23. samoglasnik, 24. števnik, 25. upadel, 26. želiš e, 27. vas na Dolenjskem, 25- krarica za radio-televizijo, 3o. kurir, 32. ljub-
kovalno ime za ččeta, 33. kratica za ljudsko hranilnico, 34. sladkovodna riba, 35. Bizjak Anton, 36. veznik, 37. klanje, 381 samoglasnik in soglas lik, 39-samoglasnik. 4o. priimek našega direktorja, 41. Benetke - orig., 44. veznik, 45. samoglasnik, 46.

vrtne ate, 47. časopis, 48. sinj-ska igra, 5o. naša denarna enota - kratica, 52. razpoka, 54. Egipačansko božanstvo, 56. ploskovna mera, 5b. sila, 6o. družinski poglavar, 61. glavno mesto Peruja, 63. plačilo, 65.srbsko moške ime, Ci. ako, 69. italijanski spelnik, 7o. staro glasbilo, 71. tovarna čevljev v Mariboru, 73. glavno mesto Nizo -zemske - orig., 75. s oglasnik, 76. samoglasnik, 77. tovarna čevljarskih strojev v Kranju, 78. zaimek, 79. ton, 81. cerkveni obred po rojstvu, 82. črnka, 86. prebivališče graščakov, 89.stara mana (primorsko), 91. ime Nobelove nagrajenke iz leta 1911 (Curie), 92. značilna primorska pokrajina, 93. s oglasnik in samoglasnik, 94. grška Črka, 95. svinjska maščoba, 97. tovarna nogavic v Srbiji. 98. vzporeden, 99. nasprotne od črta, loo. žuželka, lo2. snov za predavanje, lo4. nasprotno cd star, lc5. sve ti kamen muslimanov, I06. ita-~ lijanslca filmska igralka, I08. stekle, 11o. politik v stari Jugoslaviji, 111. mesto na Notranjskem, 112. del telesa, 114. prvak, 116, domača žival, 118.merilc, 12o. mesto z znanimi toplicami, 121. tat5 123. nem -ški predlog, 125. moško ime,127. afriški vele tok, 128. ameriško divje :;;-edo, 129» osebni zair mek, 13o. udav, 132. pristani -šče, 134. močan človek, 135. domača žival, 136. žito, 137. reka na Peleponezu, 138. mlad človek. veliko rešeto.
NAVPIČNO: mesto v Bosni, 2. drevo in sadež, 3. pojav na v o-
ruska reka, 128. velik rudnik bak s oglasnik,11 j.vzklik,134.začetni soglasnik in samoglasnik.
di, 4. ploskovna mera, 6. German, 7. luka na arabskem polotoku, 8. vrednostni papir, 9. števnik, 11. plavanje po zraku, 13. pripovedno pesništvo, 14. cel, 15. ljubkovalno ime za ata, 18. žensko ime, 19. čista teža, 2o. angleške žensko ime, 27. mazilo, 28. zgodaj, 29.potni list, 31. staro strelne orožje, 34. snežna gmota, 35. ni črna, 36. pralni prašek, 37. zmrznjena voda, 4o. ženske ime, 41. žensko ime, 43. glavne mesto Gane, 44. glavno mesto Italije, 46. prečni drog, 51. nasprotno od dan, 52. plug, 53. urad, 55. predstavnik org.polit, zbora SRS, 57. prikaz v sliki, 59. zamašek, 61. pokrit z listjem, 62. primorka pritrdilnica, 63. italijansko pristanišče v Ligurskem morju, C 4. German-ka, 66. mestna hranilnica, 6r, val po hrvatske, 7c. riba severnih morij, 74. naša strupena kača, 77. bodica, 79. deseti del od dkg, 83. samoglasnik in soglasnik, 84. popolen poraz pri šahu. 86. telovadni rekvis zit, 87. močan Človek, 88.cpoj, pijača, 9o. moško ime, 92. žabja okončina. 93. nasprotno cd suh, 94. osje gnezdo, 96.mesto v Dalmaciji, 98. ulov, 99. ko -vina, lol. pokrajina v Burmi, I03. Indijanec, lc4. žival severnih morij, lo5. kotel po hrvatsko, lo7. muslimansko ine, lo9. glavno mesto Jordanije,lic. velika nemška luka, 111. trušč, 113. jezero vzhodno od Kaspijskega morja, 115. pernata ži -val, 116. ruski konjenik, 117. nemška reka, 119. dokaz, 121.ime slikarja Debenjaka,122.sušilna n prava, 124. Afriški ptič, 126. :ra, 129. lučaj, 131. samoglasnik i. čerki gledališča na jesonicah,135.
PRAN LEVSTIK
G L U M A č I
Ondan pri nas imeli smo glumače, ki so glasno po ulicah trobili, z velikim bobnom k sebi nas vabili, da gledat šli stvari bi nedomače.
Ljudje so tekli v zanko njih zvijače in tamkaj so zamorcu se čudili, ki so tat je sami ga pcčrnili, da z njim slepe neumne postavače.
Tako nekteri med Slovenci vpije, rojakom lahkovernim oznanjuje, da mu srce krepko za narod bije.
Res množica verjame vse mu rada; a on samo za svojo čast se rujo^ al morda ga dobiček izpodbada.
"DELO,ŽIVLJENJE" je glasilo tovarne čevljev ALPINE ŽIRI.
Ureja ga uredniški odbor: Konrad Petornelj, Jože Peternelj
Silva "Burnik, Ernest Mlakar, Magda čade*, Alfonz Zajec - odgo vorni urednik, Majda Trček -glav ni urednik,
Izhaja mesečno. Naklada 900 izvodov.
Žiri, 15. januarja 1968