Predgovor 
 
Pred nami je zbornik letošnjega srečanja Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko, 
ki deluje na področju geoznanosti, katerih vloga pri razumevanju našega planeta skozi 
desetletja raste tudi zaradi antropogenih podnebnih sprememb, ki smo jim priča. Zdi se, da 
so in še bodo ti izzivi vedno večji katalizator pospeševanja sodelovanja med različnimi vidiki 
planetarnih znanosti, katerih smoter v teh časih ni le poglabljanje razumevanja planetarne 
dinamike, temveč tudi ustvarjanje ustreznih podlag za politične odločitve, brez katerih se ni 
mogoče spopasti z nobenim kompleksnim družbenim problemom. Kot kažejo prispevki 
letošnjega srečanja, sodelujoči delujejo na številnih področjih, ki so znanstveno zanimiva in 
družbeno relevantna. Znanstveniki, še posebej tisti, ki se ukvarjamo z našim planetom, pa 
smo vedno bolj soočeni z izzivom, kako ohranjati vsaj minimalen strokovni vpliv v javnih 
debatah, ki se tičejo področij, na katerih delujemo, in ki so vedno bolj polne šuma v obliki 
lažnih in zavajajočih trditev. Ključno je razumeti, da pri teh izzivih ne gre le za problem 
znanstvene komunikacije, temveč tudi za preprosto dejstvo, da naših življenj ne kroji le 
znanost, temveč tudi ekonomija, politika, kultura in še kaj.   
V preteklem letu so širšim javnostim prek velikih jezikovnih modelov postale dostopne 
tehnologije generativne in druge umetne inteligence. Povsem očitno je, da te tehnologije ne 
bodo spremenile le številnih vidikov naših življenj, temveč tudi način, kako deluje znanost. 
Del znanstvene skupnosti na umetno inteligenco gleda s skepso, ker vsaj zaenkrat rezultati 
te metodologije niso jasno interpretabilni. Sam verjamem, da se bo to sčasoma vsaj do neke 
mere spremenilo in da bo interpretabilnost vsaj na nekaterih področjih rasla. Po drugi strani 
pa lahko umetna inteligenca za geoznanosti predstavlja dobrodošel komplement metodam 
klasične moderne znanosti. Osrednji izziv geoznanosti pogosto izhaja iz dejstva, da se 
ukvarjamo s procesi, ki jih je zapleteno opisovati, ker se odvijajo na številnih časovnih in 
prostorskih skalah. Ni povsem očitno, da so vsi ti problemi sploh rešljivi na način, kot smo 
se jih lotevali v zadnjih 300 letih. Problem turbulence kljub enormnim naporom in vložkom 
denimo ni zadovoljivo rešen. Morda bo umetna inteligenca v geoznanosti vnesla nove 
metode reševanja visokodimenzionalnih problemov, ki sicer ne bodo nujno večale našega 
razumevanja na način, kot smo bili navajeni doslej, bodo pa sposobne te probleme vseeno 
rešiti. 
Vsem skupaj želim, da se tudi prek takih srečanj, kot je ta, ki ga povzema pričujoči zbornik, 
uspešno soočimo z novimi znanstvenimi pristopi, ki imajo potencial nove znanstvene 
revolucije. 
predsednik SZGG   
   dr. Matjaž Ličer