GDK: 375.4:662.3 Vplivi na optimalno dobo rabe, učinek in izkoristek prilagojenih kmetijskih traktorjev pri spravilu lesa Franc FURLAN* Izvleček Furlan, F.: Vplivi ng1 o-ptimalno dobo rabe, učinek in izkoristek prilagojenih kmetijskih traktor- jev pri;s.pravilu lesa. Gozdarski vestnik, št. 2/1991. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 55. V Sloveniji opravimo s prilagojenimi kmetijskimi traktorji preko 50% spravila lesa. Najštevilnejši so IMT-558 oziroma IMT-560. Kljub temu, da obratujejo od 1969. leta dalje, je zanesljivih osnov za vrednotenje dela z njimi še vedno premalo. Raziskava obdeluje dvajset traktorjev, ki so od 1969. do 1988. leta obratov ali na obratu Snežnik. Ugotavlja povprečja in zveze med časovnimi sestavinami dela, učinki, stroški popravil ter po- rabo goriva in maziva z leti obratovanja in koledar- skimi leti obratovanja traktorjev. Ugotavlja opti- malno dobo rabe traktorja in traJanje rednih obča­ snih nadomestnih delov. Za obdobje od 1986. do 1988. leta ugotavlja značilni 'letni, mesečni in tedenski ritem dela. O. UVOD Spravilo lesa je še vedno najzahtevnejše in najdražje opravilo pri pridobivanju goz- dnih lesnih sortimentov (REBULA, KOŠIR 1988). Tu nastaja največ različnih kombina- cij tehničnih sredstev in tehnologij. Velika poraba energije pri spravilu lesa v pretežni meri prispeva k njegovi visoki ceni. Del te energije porabimo za izgradnjo in vzdrževanje prometnic, ki služijo spravilu lesa. Drugi del porabimo za neposredno spravilo lesa. Tako za spravilo 1m3 lesa porabimo približno enkrat več goriva in maziva kot za sečnjo in približno polovico toliko kot za prevoz s prekladanjem. Pravo razmerje porabe goriva in maziva med spravilom in prevozom lesa pa dobimo, če , * Spec. F. F, dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, YU · 58 G. V. 2/91 Synopsis Furlan, F.: lnfluences on the Optima! Use Period, Effect and Yield of Adapted Agricultural Tractors in Wood Skidding. Gozdarski vestnik, No. 2/1991. ln Slovene with a summary in English, lit. qout. 55. Adapted agricultural tractors perform over 50% of wood skidding in Slovenia. The IMT-558 and the IMT-560 types are the most numerous enes. ln spite of the fact that they have been in· operation since 1969, reliable data for the evalua- tion of their performance are stili scarce. The research includes twenty tractors which were operating in the Snežnik forest enterprise from i 969 uriti! i 988. It establishes mean values and correlations between time work components, effects, repair costs, fuel and lubricant consum- ption, operation and calendar years of tractor operation. It establishes the optima! period of tractor use and the life-time of regular spare parts. For the period from 1986 until 1988 a characteristic annual, monthly und weekly work rhythm has been established. ga primerjamo na enoto dolžine. Pri spra- vilu namreč porabimo po tem merilu 2D--25- krat več goriva in maziva (REBU LA 1989). Podobno je tudi s stroški. Cena 1 tkm spravila je za 12,1 do 19,9-krat večja kot cena 1 tkm prevoza s kamionom brez pri- klopnika ob prevoz ni razdalji 5 km (KRIVEC 1980). če kamionu dodamo polprikolico in večamo prevozno razdaljo, se to razmerje veča. Pri tem strošek za izgradnjo in vzdrževanje prometnic sploh ni upoštevan. Ob zgornjih ugotovitvah so prizadevanja, da vlačenje po tleh čim prej spremenimo v vožnjo, razumljiva. Možnosti sta dve: gosti- tev cestnega omrežja ali uvajanje takih spravilnih sredstev, s katerimi les vozimo po vlaki. , Z gostitvijo cestnega omrežja skrajšamo spravilno razdaljo, vendar so možnosti omejene. Ugotovljeno je namreč, da se na ta način spravilna razdalja hi_tro krajša do 15-17 m cest na ha. Gostejše omrežje le malo skrajšuje spravi Ino razdaljo (REBULA 1985). Nadaljnje skrajševanje vlačenja po tleh je možno le še z nadome- stitvijo klasičnih spravil nih sredstev z različ­ nimi zgibnimi polprikolicami (KRIVEC 1980). Vlačenje po tleh skrajšamo na ta način le na razdaljo od panja do območja dela nakladalne naprave, montirane na zgibni polprikolici. Čeprav je vrsta evropskih dežel z zgibnimi polprikolicami obvladala terene, na katerih so delali prilagojeni trak- torji za spravilo lesa, je njihova uporaba pri nas razen nekaj poizkusov, komaj omembe vredna. Omejitev za uvedbo in uporabo je več: terenske razmere (Kras, alpski in pred- alpski svet) pestrost dreves nih vrst in debe- linska struktura drevja, način gospodarjenja z gozdovi, nabavna cena (uvoz). Kljub temu imajo v prihodnosti ob določenih pogojih tudi zgibne polprikolice svoje mesto v slo- venskem gozdarstvu, saj so manjša poraba energije, manj škod na drevju in gozdnih tleh njihove nesporne prednosti. Vse to dovoljuje ugotovitev, da bo vlače­ nje po tleh z različnimi spravilnimi sredstvi od panja do kamionske ceste pri nas tudi v prihodnje prevladujoč način spravila. Ve- čino spravila lesa danes opravimo z različ­ nimi vrstami traktorjev, na katere so pravi- loma montirani vitli za zbiranje lesa. Pre- težni del traktorskega spravila opravimo s prilagojenimi kmetijskimi traktorji. Čeprav jih uporabljamo že več kot dvajset let, so nekateri stroškovni in količinski elementi dela teh traktorjev še vedno slabo proučen i. S pričujočo raziskavo smo nekatere izmed njih za najpogostejši prilagojeni traktor IMT 558 oziroma sedaj 560 zbrali podatke, jih obdelali in prikazali dobljene rezultate. 1. OPREDELITEV NALOGE V slovenskem gozdarstvu, pri Gozdnem gospodarstvu Postojna in obratu Snežnik še posebno, med spravilnimi sredstvi pre- vladujejo tako številčno kot po količini spravljenega lesa prilagojeni kmetijski trak- torji IMT-558 oziroma 560. Čeprav to niso stroji novega tipa, saj traktor tipa IMT-558 uporabljamo za spravilo lesa pri GG Po- stojna že od leta 1969, nekatere elemente za vrednotenje strojnega dela še vedno povzemamo le po ocenah in tuji literaturi. Od leta 1969 obratujejo traktorji tudi na obratu Snežnik, na območju katerega je potekala raziskava. Do konca leta 1988 je skupaj obratovala dvajset traktorjev. V dvaj- setletnem obdobju smo za vseh dvajset traktorjev spremljali različne podatke in jih računalniško obdelali. Z raziskavo smo želeli ugotoviti: - če se struktura letnega delovnega časa traktoristov spreminja po koledarskih letih in po letih obratovanja ter kako? Pri tem bomo posebej ugotavljali značilni letni, mesečni in tedenski ritem dela. - Kakšno je gibanje in odvisnost učinkov traktorjev, stroškov popravil, porabe goriva in maziva po koledarskih letih in letih obra- tovanja? - Kolikšen je učinek, opravljene delovne ure in doseženi stroški popravil v povprečni življenjski dobi traktorja? - Trajanje rednih občasnih nadomestnih delov: pogonskih gum, kolesnih verig, vrvi na vitlu in· verižnih zank z drsniki. - Kateri so količinski in stroškovni ele- menti, na podlagi katerih bi ob racionalni spremljavi in obdelavi trajno zagotovili kva- litetne podatke za zanesljivejše vrednotenje dela s traktorji? - Optimalno dobo rabe traktorjev v goz- dni proizvodnji. 2. PREDMET IN METODIKA RAZISKAVE Predmet raziskave so prilagojeni kmetij- ski traktorji tipa IMT-558t ki so obratovali od leta 1969 do leta 1984 in IMT-560, ki obratujejo od jeseni 1981. leta na gozdnem obratu Snežnik. Namensko za to raziskavo nismo opravili posebnih snemanj. Obdelali smo knjigovodske podatke po- rabljenega časa, učinkov, stroškov popravil in porabe goriva in maziva. Podlaga za spremljavo podatkov o delu · traktorjev so strojni evidenčni listi in sicer: 1. Dnevni strojni list 2. Periodični zbirni strojni list 3. Karton popravil stroja 4. Karton stroja Sistem strojnih evidenčnih listov je bil izdelan za nivo gozdarstva Slovenije (JUG G. V. 2191 59 1967, IGLG 52-1967). V poenostavljeni obliki ga na obratu Snežnik uporabljamo še danes. Za računalniško obdelavo smo oblikovali tri baze podatkov. Največje število podat- kov ima pNa baza. V njej so zajeti vsi spremljani podatki za vseh dvanajst traktor- jev v dvajsetih letih. Poleg koledarskih let obratovanja smo kot razpoznavni kriterij vnašali tudi leto obratovanja traktorja. Nato smo po vseh spremljanih podatkih (odvisne spremenljivke) z enostavno regre- sijsko in korelacijsko analizo iskali zveze z leti obratovanja in koledarskimi leti (neodvi- sni spremenljivki). Nominalne letne stroške popravil za re- zeNne dele in letne stroške popravil za vloženo delo mehanikov smo revalorizirali na leto 1988. Seštevek obeh je skupni letni revalorizirani strošek popravil. Vse zveze odvisnih spremenljivk smo iskali od vključno 1972. leta dalje. V tem letu so bili vsi traktorji že opremljeni z vitli, spravilo od panja do kamionske ceste pa je bilo že več kot 85% mehanizirana. Tako smo preučevanje omejili praktično na eno tehnologijo dela. Prav tako smo pri tej obdelavi izključili vsa pNa in zadnja leta obratovanja traktor- jev. Le slučajno se namreč zgodi, da traktor obratuje celo pNo ali zadnje leto. Za občasne nadomestne dele kot neodvi- sne spremenljivke smo zveze iskali z delov- nimi urami kot neodvisno spremenljivko. V izračunu trajanja smo poleg evidentiranega števila ali količine porabe dodajali še prvi komplet pogonskih gum, kolesnih verig, vrvi na vitlu in verižnih zank z drsniki. Pri pogonskih gumah in kolesnih verigah smo zajeli v obdelavo vse traktorje od leta 1969, s prvim in zadnjim letom obratovanja. Porabo vrvi na vitlu in verižne zanke z drsniki smo obdelali le za 11 traktorjev, ki so bili nabavljeni od leta 1973 dalje. Ti traktorji so namreč v celoti obratovali z viti i. Drugo bazo podatkov smo oblikovali za raziskavo letnega ritma dela. Vnašali smo mesečne količine in vrednosti preučevanih odvisnih spremenljivk. Mesečne podatke smo zbrali za leto 1986, 1987 in 1988. Tudi tu smo revaloriza- cijo popravil na leto 1988 izvedli z ustre- znimi faktorji. V obdelavo smo zajeli samo 60 G. V. 2191 traktorje, ki so obratov ali vsa tri leta. Teh je bilo šest, vsi so tip 560. Za raziskavo mesečnega in tedenskega ritma dela smo oblikovali tretjo bazo podat- kov. To so dnevni podatki, ki smo jih dobili iz mesečnih strojnih listov po delovnih dne- vih. Iskali smo zveze med dnevi v tednu in mesecu s časovnimi elementi delovnika (odvisne spremenljivke). Tudi to raziskavo smo delali le za obdobje 1986-1988 in iste traktorje kot pri ugotavlja- nju letnih navad dela. Da bi izločili čimveč vplivnih dejavnikov obratovanja traktorja, smo se odločili, da v vsakem letu vzamemo samo tiste tri mesece, v katerih je bilo v treh letih povprečno največ delovnih dni. Tam, kjer smo z regresijsko in korelacij- sko analizo iskali zveze med dvema količi­ nama, smo uporabljali naslednje tipe regre- sijskih enačb: y = a + bx y = a + bx + cx2 y = a + bx + cx2 + dx3 y = a + bx + cx2 + dx3 + evx y = a + bx + cx2 + dx3 + evx + f·lnx S statistično obdelavo smo za vse znake ugotavljali še aritmetično . sredino, za neka- tere pa tudi standardni odklon, srednji po- grešek aritmetične sredine in varianco. Obravnavanih 20 traktorjev predstavlja 39% števila traktorjev, ki so leta 1988 obratovali na Gozdnem gospodarstvu Po- stojna oziroma 7,4% traktorjev IMT-558 in 560, ki so obratovali v letu 1988 v celotnem slovenskem gozdarstvu. Glede na to nudijo dobljeni rezultati možnost primerjave tudi izven Gozdnega gospodarstva Postojna. 3. DELOVNE HIPOTEZE Na podlagi podatkov in izkušenj v tujini in doma, ki se nanašajo na spremljavo dela in izrabljenost mehanizacije, smo nekatera dokaj razširjena mnenja prakse poskušali postaviti v naslednje hipoteze: 1. Glede na leta obratovanja oziroma starost traktorja: a) že v pNem letu ali takoj po njem dosežemo s traktorjem najvišjo izkorišče­ nost in učinek. Nivo z majhnimi nihanji s trendom opaznega upadanja traja nekaj let nakar nastopi izrazit trend upadanja delovnih ur in še bolj učinka, b) po štirih do petih letih obratovanja izrazito narašča potrebni čas za popravila in s tem tudi stroški popravil, c) poraba goriva in maziva se na de- lovno uro s starostjo značilno povečuje. 2. Glede na koledarska leta: a) po letu 1975, ko smo v celoti delo izvajali znotraj ene tehnologije in enega »Sistema«, pričakujemo dokaj stalno struk- turo delovnega časa. Letna nihanja posa- meznih elementov, zlasti slabega vremena in delovnih ur so lahko tudi velika. vendar pa brez enoznačnega in izrazitega trenda; b) zaradi gostitve omrežja cest in vlak se morajo večati letni učinki traktorja kot tudi učinki na delovno uro. Ob enakem obsegu proizvodnje potrebujemo zato manjše število traktorjev. 3. Glede na ritem dela. a) tedenski: najmanjši učinek je v pone- deljek in petek, vmesni dnevi so izenačeni brez značilnih odstopanj, ~m~~~: ~~~n ~ook~p~ koncu meseca, manjši v začetku in enako- meren med omenjenima obdobjema, c) letni: spomladanska in pozno poletna konica dela, z visokimi učinki in visokim številom delovnih ur med konicama. Pred spomladansko in po poletni konici so učinki in izkoriščenost strojev močno odvisni od vremenskih pogojev. 4. Optimalna doba rabe traktorja znaša 5 do največ 7 let. 4. REZULTATI RAZISKAVE Rezultate raziskave podajamo ločeno po zaokroženih celotah. Traktorji, za katere smo zbirali podatke, nimajo značaj vzorca, ampak zaključene populacije, čemur smo tudi prilagodili statistično obdelavo. Vzroki za manjšo statistično značilnost nekaterih rezultatov so številni vplivni de- javniki, ki so se vrstili v dvajsetletnem obdobju obratovanja traktorjev. Čeprav niso predmet obdelave te raziskave, jih zaradi dodatne pojasnitve nezanesljivosti nekaj naštejmo: traktoristi s svojimi lastnostmi, kvaliteta traktorjev in nadomestnih delov, dolžina spravilnih razdalj in razdalj zbiranja, kvaliteta priprave, organizacije in vodenja proizvodnje. Vplivajo tudi družbeno eko- nomski odnosi, saj sta bila odnos do dela in delovna disciplina, ki se odraža v kvaliteti dela, pred dvajsetimi teti na višji ravni kot sta danes. Seveda pa bi k večji zanesljivosti pripomoglo tudi večje število podatkov. Dobljeni rezultati veljajo v celoti za obrat Snežnik. Ker so širše zanimivi, bomo prika- zali tudi nekatere rezultate, ki sicer ne dosegajo nivoja potrebne statistične značil­ nosti. 4.1. Rezultati raziskovanja po skupinah traktorjev Namen tega dela raziskave je ugotoviti, ali so razlike med proučevanimi znaki za traktor IMT -558 in IMT -560 statistično zna- čilne. Zato smo testirali homogenost varianc po tipih na en traktor za letno število delov- nih ur, letni učinek, skupni letni revalorizi- rani strošek popravil in letni učinek na delovno uro. Pri letnem številu delovnih ur na traktor je varianca po tipih homogena, pri drugih spremenljivkah pa ta postane, če kot kovarianco upoštevamo koledarsko le- to. Vso nadaljnjo obdelavo smo glede na to opravili skupno za oba tipa traktorjev. 4.2. Rezultati raziskave po letih obratovanja (LO) Raziskave zvez po letih obratovanja z regresijsko in korelacijsko analizo kažejo statistično značilnost le pri nekaterih spre- menljivkah. Zelo močan vpliv nanje imajo koledarska leta, saj so traktorji, na primer~ drugo leto obratovali že v letu 1972. Tedaj je bil delež delovnih ur v strukturi delovnega časa še zelo visok. Najmlajša traktorja pa sta drugo leto obratovala v letu 1985, ko je delež delovnih ur v strukturi delovnega časa padel pod polovico. Razen pri ugotavljanju deležev elemenw tov delovnega časa, ki so rezultat celotnega obdobja od 1969. do 1988. leta, so ostali rezultati dobljeni iz podatkov za obdobje od 1972. do 1988. leta, brez prvega in zad- njega leta obratovanja. G.V.2/91 61 4.2.1. Delovni čas traktorjev Struktura časa po letih obratovanja z relativnimi deleži in številom traktorjev je prikazana v preglednici 1. Delež delovnih ur z obratovalnimi leti v strukturi delovnega časa pada. Padanje se nadaljuje tudi po šestem letu, čeprav obra- tuje že manj kot polovica vseh traktorjev in so najslabši že izločeni. Delež priprave stroja je konstanten, delež popravil pa pa- da. Pričakovali smo ravno nasprotno, da bo z večanjem starosti traktorja delovnega časa za popravila vse večji. To bi tudi držalo, vendar so pokvarjene dele traktrojev včasih popravljali, danes pa jih vse bolj zamenjujejo, kar skrajšuje čas popravil. Padanje deleža delovnih ur in popravil nadomešča porast deležev vremenskih in ostalih zastojev. Tudi tu je vpliv koledarskih let značilen, saj so pri opredeljevanju vre- menskih zastojev vse milejši kriteriji. Te ugotovitve potrjuje tudi regresijska analiza, katere krivulje so prikazane na grafikonu 1 . Trendi bi bili izrazitejši, če se ne bi tudi tu izkazal vpliv koledarskih let. Nesporno je, da je letno število ur, ko traktor obratuje in opravlja osnovno funkcijo spravila lesa z leti obratovanja vse nižje, narašča pa letno število ur vremenskih in ostalih zastojev, ko traktor ni v obratovanju. Za iste pogoje, kot je izdelana regresijska in korelacijska analiza, smo za elemente delovnega časa izračunali tudi povprečja po letih obratovanja, ki dodatno potrjujejo prejšnje ugotovitve. Če k delovnim uram prištejemo še ute za pripravo stroja, ki jo praviloma ne izvajamo, je delal traktor letno povprečno 153,7 polnih delovnih dni (8 ur Preglednica 1: Struktura delovnega časa in število traktorjev po letih obratovanja za obdobje od leta 1969 do 1988 na obratu Snežnik Leto število Priprava Delovne Popravila Vremenski Ostali Skupaj obrat. traktorjev stroja ure zastoji zastoji n o/o O Jo % o/o OJo o/o 1 20 7 64 11 7 11 100 2 20 7 56 10 10 17 100 3 20 8 55 10 12 15 100 4 20 8 53 9 15 15 100 5 18 8 52 10 13 17 100 6 14 8 52 9 14 17 100 7 9 8 52 8 9 23 100 8 9 6 44 7 14 29 100 9 6 7 51 8 14 20 100 10 4 6 48 6 16 24 100 11 3 7 47 6 15 25 100 12 2 6 39 14 11 30 100 Preglednica 2: Povprečni učinek na delovno uro in traktor ter pripadajoče vrednosti regresijskih enačb po letih obratovanja Učinek na traktor Učinek na delovno uro Leto y6 =učinek Yw = UCM3 Število obratovanja povprečje enačba povrečje enačba podatkov Xj =LO m3 n 2 3498 3356 3,13 3,09 16 3 3044 3178 2,92 2,95 16 4 3027 3035 2,86 2,84 20 5 2771 2919 2,68 2,76 15 6 2738 2828 2,61 2,69 11 7 3208 2760 2,96 2,65 9 8 2557 2715 2,32 2,62 5 9 2807 2695 2,65 2,62 4 10 2871 2699 2,96 2,63 3 11 2253 2731 2,33 2,67 2 P0vprečje 2999 2,82 101 62 G. V. 2191 dnevno), brez priprave pa 133,8 delovnih • dni na leto. Največ delovnih dni je v drugem letu obratovanja, ko je delal 162,2 dni oziroma brez priprave stroja 141 ,8 dni, najmanj pa v desetem letu s 134,6 oziroma komaj 120,8 delovnih dni na leto. 4.2.2. Učinki traktorjev Iz preglednice 2 ugotovimo, da povprečni učinki do šestega leta, po regresijski analizi pa do devetega leta, padajo, nato pa nihajo oziroma celo naraščajo. Zato smo regresij- sko in korelacijsko analizo ponovili za 78 podatkov od drugega do šestega leta ob ra~ tovanja. Ta je pokazala, da tako povprečni letni učinki kot učinki na delovno uro z leti obratovanja padajo. Tako znaša vrednost povprečja v šestem letu obratovanja za letni učinek 78 %, za učinek na delovno uro pa 83% vrednosti drugega leta obratova- nja. Regresijska analiza pa v šestem letu obratovanja izkazuje pri letnem učinku 79 %, pri učinku na delovno uro pa 83% vrednosti drugega leta obratovanja. Isti de- leži iz regresijske analize vseh podatkov (1 01 podatek) znašajo 84% oziroma 88% vrednosti izhodiščnega leta. Predvidevamo lahko, da bi se zniževanje obeh učinkov nadaljevalo in bilo še izrazi- tejše tudi po šestem letu obratovanja, če bi z delom nadaljevali tudi vsi izločeni traktorji. Za petnajst traktorjev, ki ne obratujejo več, smo izračunali tudi povprečni učinek, ki velja za povrečna življenjsko dobo 8289 delovnih ur. Ta znaša 21.312 m3 . Iz povrečnega letnega števila delovnih ur smo izračunali, da so ti traktorji v celi življenjski dobi spravljali povprečno 2753 m3 na leto in traktor in da je znašal povprečni učinek 2,57 m3 na delovno uro. 4.2.3. Poraba goriva in maziva Porabo goriva smo ugotavljali na osnovi evidence po strojnih listih za celotno obdo- bje in evidence po fakturah od leta 1980 dalje. Rezultate regresijske analize prikazu- jemo v preglednici 3. Poraba goriva in maziva z leti obratova~ nja traktorja na delovno uro in spravljen m3 lesa narašča. Poraba goriva od 2. do 6. leta obratova- nja kaže podobnost tako trendov kot koli- čine za vse podatke na delovno uro in spravljen m3 lesa. Poraba goriva od 2. do 12. leta obratovanja pa po višku med 6. in 7. letom obratovanja začne naglo upadati. Glavni vzroki padanja porabe goriva so skokovit padec števila podatkov, ki je posle- dica izločanja slabih traktorjev po 5. letu obratovanja, že ugotovljeni vplivi koledar- skega leta, ki so posledica skrajševanja spravilnih razdalj in razdalj zbiranja, pa tudi spremenjen odnos do dela in disciplina. Zato trdimo, da bi ob nespremenjenih pogo~ jih dela poraba goriva naraščala tudi po 7. letu obratovanja traktorja ali kvečjemu ostala na tej višini, nikakor pa ne padala. Poraba goriva iz preglednice 3 je tako v šestem letu za podatke po fakturah od leta 1980 do 1988 in od 2. do 6. leta obratova- nja, na delovno uro za 11 ,2 %, na spravljen m3 lesa pa za 25% večja kot v drugem letu obratovanja. Tudi poraba maziva, ki smo jo ugotavljali samo s pomočjo evidence porabe iz faktur za obdobje od leta 1980 do 1988, z leti obratovanja narašča. Povprečna poraba znaša na delovno uro 0,074 1 za obdobje · od 2.-6. leta obratovanja oziroma 0.071 L za obdobje od 2.-12. leta obratovanja {raz- lika 4,2% je neznačilna), na spravljen m3 Preglednica 3: Količina porabe goriva na delovno uro in spravljen m3 1esa iz regresijske analize Količina porabe iz reg. analize v litrih Podatki za Obrata- obratovalno val na Na delovno uro Na spravljen m3 1esa Vir obdobje leta Obratovalno leto podatkov 2 6 9 2 ~ 9 1972-1988 2.-12. 2,11 2,36 2,29 0,71 0,95 0,92 strojni listi 198D-1988 2.-12. 2,01 2,39 2,36 0,62 0,89 0,88 strojni listi i98Q-i988 2.-12. 2,27 2,49 2,37 0,69 0,89 0,85 fakt ure 1972-1988 2.-6. 2,05 2,55 0,69 1,11 strojni listi 198D-1988 2.-6. 1,97 2,65 0,62 1,09 strojni listi 198()--1988 2.-6. 2,34 2,62 0,68 0,85 fakture G. V. 2191 63 OttOV~( Ul( 1200 , 1 oo 1000 900 BOO 700 600 soo ~oo 300 200 100 o -~--- 2 -+- Y1 • J'l• "'mYA suoJA X1 -Ir- Y5 • 15-<0SUlf /ISIOJl -B- Y2 • 12· D(tOVN[ UR{ _......, v __..., ~ ..... -- 1 o lffA O! HIOYHH --+- Y4• 11 · vmus~ l IASIOJr Grafikon 1 : Odvisnost sestavin delovnega časa od leta obratovanja traktorja Grafikon 2: Odvisnost stro~ kov popravil od 2.-6. leta obratovanja 600 ______. ~ ~ ~ ~ 500 450 --- --~ ..- ~ 400 350 l oo 250 ........ - =::-:l It -1 -~ - 200 1 so 100 2 X1 L(IA OIHIOIUJ! -+- y7 • l!llh~J DHJ --Q- y8 , /no ono --*- y9 • suw lesa pa ni razlike in znaša 0,023 l. Narašča~ rije je posledica uvedbe hidravličnih vitlov od leta 1981 dalje. 64 G. V. 2191 Za povprečno porabo goriva in maziva smo ugotavljali tudi delež vrednosti maziva od vrednosti goriva. Izračun smo naredili na podlagi sedanjih cen za gorivo in mazivo ter povprečne porabe goriva in maziva od 2.-6. leta obratovanja, ugotovljene evi- dence po fakturah na delovno uro in sprav- ljen m3 lesa. Vrednost maziva predstavlja tako 9,8% (za delovne ure) oziroma 9,1 % (za spravljen m3 lesa) vrednosti goriva. 4.2.4. Popravila v stroških popravil za rezervne dele so bili knjigovodsko vključeni tudi stroški za redne občasne nadomestne dele. Ker ti stroški ne sodijo v stroške popravil za rezervne dele, smo jih reducirali s faktorjem 0,27, ki smo ga ugotovili iz literature in kalkulacije Gozdnega gospodarstva Postoj- na. Na grafikonu 2 prikazujemo regresijske krivulje za stroške popravil od 2. do 6. leta obratovanja. Celotna regresijska in korela- cijska analiza kaže, da imajo vsi stroški od 2. do 6. leta obratovanja trend naraščanja. Največje vrednosti dosežejo regresijske kri- vulje v 6. letu obratovanja in pomenijo pri letnih stroških popravil za rezervne dele 1 ,41-kratno, pri skupnih letnih stroških po- pravil na spravljen m3 lesa 2,40-kratno in skupnih letnih stroških popravil na delovno uro 1 ,34-kratno vrednost 2. leta obratova- nja. Letni stroški vloženega dela za popra- vila, ki v skupnih letnih stroških prevladuje- jo, dosežejo največjo vrednost v 5. letu obratovanja z 1,28-kratno vrednostjo 2. leta obratovanja. V 6. letu obratovanja znaša ta vrednost 1 , 18-kratno vrednost 2. leta obra- tovanja. Zato dosežejo v 5. letu obratovanja največjo vrednost tudi skupni letni stroški popravil np. uro popravila z 1 , 14-kratno vrednostjo 2. leta obratovanja. Največji in- deks je torej pri stroških popravil na sprav- ljen m3 in delovno uro, kar je razumljivo, saj smo pri obeh ugotovili trend upadanja z leti obratovanja. Razmerje med letnimi stroški popravil za rezervne dele in vloženo živo delo je 27:73. Stroški popravil za rezervne dele torej znašajo komaj dobro četrtino skupnih stroškov za popravila. Stroški popravil torej naraščajo .?- leti · obratovanja traktorja. Glede na to, 1 da v kalkulacijah za popravilo jemljemo navadno faktor popravil q = 1 ,O za obratovalno dobo 8 let oziroma 8000 obratovalnih ur, prikazu- jemo v preglednici 4 faktorje za različne variante naših podatkov. Kvoto za popravila smo izračunali kot delež nabavne cene opremljenega traktorja IMT-560 za delo v gozdu, ki je znašala 3715 din. Vsi trije načini izračuna kumulativ- nih skupnih letnih stroškov popravil dose- žejo nabavno vrednost traktorja v sedmem letu obratovanja. Ob koncu predvidene obratovalne dobe, osem let, pa vsi stroški popravil dosežejo 1,13 do 1 , 19 nabavne vrednosti traktorja. Vendar pri tem opravijo komaj 5243-5384 obratovalnih ur (delovna ura je 0,7 obratovalne ure). Tako pri 8000 obratovalnih urah znaša kvota popravil že 1,50 nabavne vrednosti traktorja. Zato se pojavlja vprašanje optimalne dobe rabe traktorja, ki nam bo trajno zagotavljala naj- nižje skupne stroške dela. 4.3. Rezultati raziskave po koledarskih letih Razmere za spravilo s traktorji so se po koledarskih letih v dvajsetletnem obdobju Preglednica 4: Dejanski povprečni letni in izračunani skupni stroški popravil iz regresijskih enačb ter pripadajoče kvote popravil Leto Povprečni letni skupni Letni skupni stroški popravil Letni skupni stroški popravil stroški popravil iz regresijske enačbe 1-121et iz regresijske enačbe 1--6let o bra- Strošek Kumu lati va Strošek Kumulativa Strošek Kumulativa tova- nja popravil stroška kvote popravil stroška kvote popravil stroška kvote din % din % din % 1 462 462 0,12 474 474 0,13 409 409 0,11 2 558 1020 0,27 502 976 0,26 474 883 0,24 3 560 1580 0,43 527 1503 0,40 530 1413 0,38 4 587 2167 0,58 548 2051 0,55 572 1985 0,53 5 597 2764 0,74 563 2614 0,70 593 2578 0,69 6 480 3244 0,87 572 3186 0,86 590 3168 0,85 7 498 3742 1,01 573 3759 1,01 557 3725 1,00 8 685 4427 1,19 565 4324 1,16 491 4216 1,13 G. V. 2191 65 spreminjale tako na ožjem organizacijsko tehničnem področju kot na širšem družbeno ekonomskem. Pozitivne kakovostne spremembe so zla- sti nastale pri pripravi dela, gostitvi cest- nega omrežja in omrežja vlak ter manjših tehničnih izboljšavah na traktorjih, kot so: zamenjava tri s pet tonskim dvobobenskim vitlom ter uvedba hidravličnega vitla in hi- dravličnega volana. Vse te spremembe so prispevale k izboljševanju rezultatov dela. Na družbeno ekonomskem področju opa- žamo v tem obdobju zlasti slabšanje disci- pline in odnosa do dela ter povečane tole- rance za kakovostno slabše opravljeno delo in različne izostanka z dela, zlasti pri izo- stankih zaradi slabega vremena. To se je odražalo tudi na preučevanih spremenljivkah po koledarskih letih obrato- vanja, ki so se pokazale kot pomemben vplivni dejavnik na rezultate po letih obrato- vanja traktorja. Dokaz zato je tudi dejstvo, da so pri raziskavi po koledarskih letih obratovanja zveze tesnejše in bolj zane- sljive kot pri raziskavi po letih obratovanja. Analiza je zanimiva prav zaradi pogleda v obseg tehničnih in družbenih sprememb, ki so v času spremljanja pri nas vplivale na proizvodni proces spravila lesa in njegovo ekonomičnost. 4.3.1 Delovni čas traktorjev Strukturo delovnega časa za obdobje od 1969. do 1988. leta s prvim in zadnjim letom obratovanja po koledarskih letih z deleži posameznih sestavin prikazujemo v preglednici 5, krivulje regresijskih enačb za obdobje od 1972. do 1988. leta, brez pr- vega in zadnjega leta obratovanja traktorja pa prikazujemo na grafikonu 4. S koledarskimi leti obratovanja je delež delovnih ur traktorja vse nižji, delež skup- nega časa, ko traktor stoji, pa vse višji. Cas za pripravo stroja kaže rahel trend upadanja. Delovne ure, v katerih s traktor- jem opravljamo osnovno dejavnost- spra- vilo lesa, s koledarskimi leti padajo, tako po deležu kot po številu. Trend upadanja se je v zadnjih letih ustavil, se obrnil in začel spet naraščati. Pada tudi število ur za popravila traktorjev. V zadnjih petih letih dosega 58% obsega prvih petih let. Po deležu in številu ur izrazito naraščajo vremenski in ostali zastoji. Vremenskih za- stojev v začetku obdobja skoraj ni, ker je bilo plačilo slabega vremena vezano na doseženi mesečni učinek. Le pri daljših Preglednica 5: Struktura delovnega časa in število traktorjev po koledarskih letih v obdobju od leta 1969 do 1988 na obratu Snežnik Kol. število Priprava Delovne Popravila Vremenski Ostali Skupaj leto traktorjev stroja ure zastoji zastoji n % % % % % % 1969 4 0,0 77,62 16,38 0,0 5,99 100 1970 4 7,31 68,37 11,01 0,0 13,31 100 1971 6 8,05 69,47 17,53 2,84 2,11 100 1972 6 9,00 67,82 18,69 2,50 1,99 100 1973 7 9,55 70,25 13,46 2,56 4,19 100 1974 8 9,56 67,94 11,82 3,59 7,09 100 1975 8 8,36 55,59 12,43 6,64 16,98 100 1976 7 8,67 57,59 6,32 9,59 17,83 100 1977 9 8,86 56,95 6,90 8,43 18,87 100 1978 7 6,36 45,31 9,95 10,30 28,07 100 1979 6 6,59 46,44 8,34 10,06 28,58 100 1980 6 6,68 48,73 6,93 17,78 19,87 100 1981 6 7,61 54,60 ·6,44 19,76 11,59 100 1982 8 7,53 54,04 8,16 12,49 17,78 100 1983 7 7,16 48,03 7,93 8,88 28,00 100 1984 9 6,36 40.79 7,19 23,22 22,45 100 1985 9 7,31 45,54 6,53 21,90 18,72 100 1986 8 7,03 41,43 8,78 21,15 21,61 100 1987 8 7,29 44,86 5,74 22,56 19,55 100 < 1988 5 7,08 45,12 6,02 15,96 25,83 100 66 G. V. 2/91 o. 65 ~ ----------.......... ~ ~ 0.60 0.55 o. 50 o. 35 0.30 o. 25 __. ~ -----~ 0.20 O.IS 0.10 2 -+- y11 · :•i•! X1 lt li OUAIOYUJl Grafikon 3: Odvisnost skupnih letnih stroškov popravil na spravljen m3 1esa in delovno uro od 2.-6. leta obratovanja Grafikon 4: Odvisnost sestavin delovnega časa od koledarskega leta obratovanja Ul[ IJO O \1!00 11 oo 1000 QOO BOO 700 600 soo 400 300 200 100 o --..; ,....--u ___....... ~ r-a.. ~ ~ _-r- T "..----1 ~ ,___ .A. ~ ~ ~ ..... ~ ~-~ ~ __...r -~ ~ 1--- . 19 7 2 1974 1976 1978 1980 1962 1984 t98p U88 -Q- y52 • 12 : DLtOiH[ UA[ -*- y53 : 13 • POPRAVILA X2 -\- y54 ' ·~ IWO •l 'JI -*-- y688008. lii)! 4.3.3. Poraba goriva in maziva Na grafikonu 5 in 6 prikazujemo krivulje regresijskih enačb za podatke zbrane iz G. V. 2191 69 strojnih listov za obdobje od leta 1972 do 1988 in od leta 1980 do 1988, ter iz evidenc goriva in maziva po fakturah za obdobje od leta 1980 do 1988. Ugotovljene zveze so zelo ohlapne in razen pri porabi goriva na spravljen m3 lesa za podatke od leta 1972 do 1988 po evi- denci goriva iz strojnih listov tudi neznačil­ ne. Na to kažejo tudi povprečja, ki jih sicer ne prikazujemo, vendar iz leta v leto zelo nihajo. Dejansko gre za interakcijo mnogih de- javnikov kot na primer: zahtevnost delovišč, vremenskih pogojev v posameznem letu (leto 1976 z nadpovprečno količino in traja- njem snežne odeje), razpoložljivih kapacitet in ostalih dejavnikov, ki smo jih že ugotovili pri raziskavi po koledarskih letih obratova- nja. · Kljub temu tako trendi regresijskih analiz kot ugotovljena povprečja kažejo, da po- raba goriva s koledarskim letom tako na delovno uro kot na spravljen m3 1esa pada. Padanje porabe je po obeh kriterijih logično. Zaradi krajšanja spravilnih razdalj porabimo relativno vse manj časa za polno in prazno vožnjo, ko je poraba goriva največja in vse več časa za zbiranje in rampanje lesa, ko je poraba najmanjša. Poraba goriva iz evidenc po fakturah je vedno večja od porabe, ugotovljene iz stroj- nih listov. Tudi trend padanja porabe je po obeh kriterijih manj izražen po evidenci porabe iz faktur. Tako poraba goriva v obdobju od 1980. do 1988. leta po regresij- ski enačbi, ki velja za podatke iz evidence po fakturah, pada na delovno uro komaj za 2%, na m3 spravljenega lesa pa za 7%, medtem ko pada po evidenci porabe po strojnih listih za 13% na delovno uro in celo 21 % na m3 spravljenega lesa. Poraba maziva tudi tu kaže zelo blag porast, ki gre verjetno na račun uvedbe hidravličnih vitel. 4.3.4. Popravila Odvisnost letnih stroškov popravil od ko- ledarskega leta obratovanja prikazujemo na grafikonu 7 in 8 in kažejo trend padanja. V strukturi skupnih stroškov za popravila p~dajo stroški za rezervne dele, medtem ko stroški dela za popravila naraščajo in 70 G. V. 2191 prevladujejo s 73 %. Stroški rezervnih delov padajo predvsem zaradi vse boljše priprave dela. Omrežje vlak v družbenih gozdovih, kjer pretežno delajo, pa tudi zasebnih go- zdovih, je na območju Gozdnega obrata Snežnik v glavnem zgrajeno. Delež časa polne obremenitve traktorja je vse nižji, zato je manj tudi okvar. Porast stroškov dela za popravila pa v glavnem izvira iz povečanih investicij v objekte mehaničnih delavnic v zadnjem desetletju, kar je nad- povprečno pospešilo dvig cene tovrstnih storitev. Padanje stroškov za rezervne dele je močnejše od naraščanja stroškov dela za popravila, zato s koledarskimi leti padajo tudi skupni stroški popravil. Stroški za rezervne dele so najnižji, stro- ški za živo delo pa najvišji ob koncu obrav- . navanega obdobja. Z eno uro popravila smo v celotnem obdobju opravili 7,0 delovnih ur. To število z večanjem koledarskega leta obratovanja narašča, kar je poleg boljše priprave dela tudi posledica načina intervencij, pri katerih pokvarjene dele nadomeščamo z novimi. 4.4. Optimalna doba rabe traktorjev Za doseganje nizkih stroškov vsakega dela s stroji je pomembna pravočasna za- menjava stroja. Za presojo ekonomske upravičenosti zamenjave starih traktorjev z novimi smo uporabili eno izmed enostav- nejših investicijskih analiz- metodo MAPI (The Machinery and Allied Product Institute of America) (BABIC 1967). Postopek izra- čuna presega obseg tega prispevka in ga tu ne prikazujemo. Za uporabo te metode moramo poznati naslednje vrednosti in količine po letih obra- tovanja: učinek, skupne stroške popravil, porabo goriva in likvidacijsko vrednost trak- torja. To je podlaga za izračun operativnih prednosti in nasprotnega minimuma sta- rega in novega traktorja, izraženih v dinar- jih. Pri tem je nasprotni minimum najnižja vrednost seštevka potrebnega investicij- skega stroška, da traktor obratuje in de- lovne manjvrednosti (operativne inferiorno- sti) v primerjavi z novim traktorjem, izra- žena v dinarjih. Nasprotne minimume prika- zujemo v preglednici 7. V preglednici 7 so prikazani nasprotni minimumi starega in novega traktorja od Dll 600 550 500 HO ~oo 350 300 250 z oo 150 --too 50 1n2 HIH 1976 HI1B UBO i!i112 !9U US& !9811 ~ y57 • ~~ • 1!1Wll Q(ll X2 -B- y5B • U• ~liO ono -x- y59 • SAl • SIUPA!J Grafikon 7: Odvisnost letnih stroškov popravil od koledarskega leta obratovanja Grafikon 8: Odvisnost stroškov popravil na delovno uro in spravljen m3 lesa od koledarskega leta obratovanja 0.60 0.55 0.50 ..-- 0.(5 0.(0 o. 35 0.30 o. 25 0.20 0.15 1972 ____..-1 ....-- U76 U78 -G- y63. um x2 2.-9. leta obratovanja. Za pogoje, pod ka- terimi smo opravili izračun, sledi, da bi morali traktorje zamenjati že v tretjemu letu -~- ----" .--l ------ Ul! O U82 1886 U811 10l(QHHO l!IO UUIOYUJl obratovanja, ko znaša vrednost nepotrebne izgube 156 din ali 4% nabavne vrednosti trakto~ja. V šestem letu obratovanja se G.V.2/91 71 poveča na 9% oziroma skupaj na 27% nabavne vrednosti. Po šestem letu izguba zelo hitro narašča in doseže ob koncu osmega leta 55% nabavne vrednosti, samo v devetem letu pa že 17%. Višina nepo- trebne izgube bi naraščala še hitreje, če učinke, skupna popravila in porabo goriva po kulminaciji spremenljivk ne bi jemali kot konstanta. Višino nepotrebne izgube manjša tudi potek krivulj od 2. do 12. leta obratovanja, ki je položnejši kot potek krivulj za obdobje od 2. do 6. leta obratovanja. Enak izračun smo naredili tudi na podlagi letnega števila delovnih ur traktorja in po- rabljene količine goriva na delovno uro. Likvidacijske vrednosti in letne stroške po- pravil smo jemali iste kot pri izračunu na podlagi letnega učinka traktorja. Tu smo upoštevali tiste spremenljivke, ki izkazujejo zvezo z leti obratovanja s tveganjem a