Nekaj o državnem in narodnen gospodarstuu. I. DRŽAVNO GOSPODARSTVO. 1. Državni proračun. Finančni odbor je izgotovil in končnoveljavno spi jel poročilo o državnem proračunu za leto 1922. Iz po ročila je razvidno, da so dohodki, katere je predvidi g. finančni minister za leta 1922 G.257,577.804.86 dinai jev. Od ravnokar omenjene svote znašajo splošni do hodki 3.126,800.853.25 dinarjev. Finančni odbor ; zmanjšal splošne davke za 824,976.007.01 din., a po večal dohodke od neposrednih davkov za 66,417.075.2 din., dohodke direktnih davkov za 489,755.125 din., doi hodke od železniških naprav (kurilnic, delavnic ild. za 635,115.821.50 din., dohodke od državnih poseste za 83,477.300 din. Razne dohodke je zmanjšal odbor 2 2,919.157.75 din. Po predlogu finančnega odbora pred videni dohodki znašajo 6.693,447.864 din. Odbor se je postavil na stališče, da vzpostavi ravnt težje med rednimi izdatki ter rednimi dohodki v držaV nem proračunu in se je trudil, da izbriše iz proračua izdatkov vse nepotrebne izdatke ali one, katerih ni mj goče kriti potom rednih izdatkov, kakor so na prim izdatki za investicije. Finančni odbor se je preprib da je izključeno, da bi sedaj živeči rod pokril vse vo ne ogrorone izdatke in se povrh še brigal za razvoj ku ture, socijalne politike in poljedeljslva.. Vsi napori m še finančne politike morajo biti v prvi vrsti osred« točeni v tem dejstvu, da se pokrijejo vsi redni izdatl z rednimi dohodki in da se skuša odplačevati voj dolg. Ravnotežje v državnem proračunu bo mogoče ol držati le tedaj, ako bodo vsi predvideni dohodki istini in vsi razpisani davki iztirjani. Radi ravnotežja ne i smel finančni minister v proračunskem letu 1922 spn meniti niti ene davčne oblike. Finančni odbor je dognal, da iinamo pri nas velil takih davkov, katere plačujejo samo nekateri stanoi a drugi ne. Radi tega je odbor uverjen, da bi bilo veliko korist finančnemu ministrstvu in celotni držff ako bi se osnbval poseben parlamentarni odbor, ki nadziral izvršitev proračuna. Ta parlamentami koi trolni odbor bi dobival preko centralnega knjigovodi va finančnega ministrstva (ki pa še ni organizirai poročila o stanju dohodkov in izdatkov ter bi ta pfl čila dostavljal narodni skupščini. Le na ta način bila skupščina stvarno obveščena o državnih dohodii in izdatkih in ta korak bi pripomogel, da bi se mi vrl li v redno stanje državnega proračuna in nc bi vedno mešetarili kot dosedaj z dvanajstinami. Glede ravnovesja v proračunu pa je tudi predvsem potrebno, da se nikakor ne povečajo izdatki. Edino vojno ministrstvo bi zamoglo zahtevati povečanje proračuna,, a ee bo zmanjšano število vojaštva v stalnem kadru, bo moralo tudi \ojno ministrstvo svoje izdatke tako uravnati, kakor jih predvideva in dovoIjuje proračun . Ravnotežje v državnem proraeunu je vclevažno tudi radi dejstva, da mora začeti naša država z likvidacijo svojih dolgov in z odplačevanjem državnega dolga Narodni banki. Finančni odbor je nadalje dognal, da so dohodki od carine, kakor jih je predvideval finančni rninister, preveliki in jih je zmanjšal od prvotnih 427,310.000 na 327 milijonov dinarjev, a ažijo, odnosno dobiček pri novcih je zvišal od 810 milijonov na 1 milijardo 40 mi ¦ lijonov, ker je smatral, da ažijo, ki se sedaj plačuje, ni dovolj visok in ga je treba povišati, ker se bližamo stvar nemu denarnemu kurzu — to je: zlatu. Dohodki od trošarine so bili od finančnega minislra predvideni na 390, a finančni odbor jih predvideva na 526 niilijonov. Dohodke od davka na poslovni promet je zmanjšal odbor od 400 na 250 milijonov dinarjev, Dohodki invalidnega davka so povečani za 13,534.250 din. 3. Tekoče državne obveznosti in dolgovi. 1. Vojno ministrstvo dolguje vsega skupaj 514 mil. 653.669 din. 2. Dolgovi železniškega ministrstva znašajo 478 din. 3. Obresti za dve amerikanski posojili po 25 in 15 milijonov dolarjev. Te obresti so že na dolg za dve leti in znašajo okroglo, ako računamo dolar po 60 din., 300 milijonov din. 4. Država dolguje v dolarjili «Standart Oil Kompaniji«, «Wiener Bank-Vereinu« in kompaniji «Usokokovič~Grgin« skupno 1,488.833 dolarjev. Ako računamo dolar po 60 din., znaša zgorajni dolg 89,329.986 din. 5. Vrhu tega pa so zadolžene posamezne državne ustanove v skupnem znesku za 1.301,000,000 dinarjev. Z likvidacijo zgoraj omenjenih dolgov se mora začeti čimprej. Res je, da dolguje država ogromne svote, a moramo pri oziru na državne dolgove upoštevati tudi •vojnoodškodninski fond, o katerem nimamo natančnih poSo;;7XTač=n; ^T^HSa^din^ in na razne državne tirjatve kot n. pr. državna posojiia za prebrano pasivnih krajev itd., ki znašajo skupno — 187,703.956 dinarjev, 41,650.308 kron in 47.750 frankov. Te državne tirjatve bi se morale zaračunati *- likvidacijskem proračunu kot izdatki. Ostanek nepokritib dolgov bi se moral pokriti ali s posojilom ali s kakimi izvanrednimi državnimi dohodki. Finančni odbor se je postavil ob priliki razprave o predlogu finančnega ministra glede ;iavka na premoženje na slališče, da bi bil ta davek opravičen samo za eden veliki cilj: poprava dinarja in bi se naj uvedel radi odplačevanja državnega dolga Narodni banki. Potrošene svote, izposojene od Narodne banke, od zopetnega povratka Srbov v domovino do konca leta 1921 znašajo 4.083,940.243 din. 1. Zagrebški trg z živim blagom. Pred dobrim mesecem so se dvignile cene živemu blagu in mesenim proizvodom v neverjetne višine. Temu brzemu porastu cene živini, ki tvori glavni prehran jevalni predmet, se imamo zahvaliti prenagljenemu izyozu žive živine v inozemstvo. Vsled našega izvoza so živinske cene tako poskočile nad pariteto svetovnih cen, da naše živinske robe sedaj ne kupujeta več Nemčija in Italija. Pri tako visokih cenah je izvoz še edino le mogoč v Avstrijo in nekaj v čehoslov&kijo. Naravno je tudi, da so izvanredno visoke živinske cene nekaj neznosnega za našo industrijo s suhim mesom in da je prišla vsled tega celotna naša suhomesna industrija v veliko opasnost. Le vzemimo kot primer, da stane 1 kg debf'ega svinčeta 85 K, ta cena ni niti za izvoz v Avstrijo, ker se mora računiti 10 K kot odpad pri klanju, 2 K stroškov za izdelavo, 2 K carine in 1 K prevoznine, kar znaša skupno 105 K, na Dunaju pa se plača za 1 kg 3600 avstrijskih kron. Italija se je začela ogledovati vsled pokritja svojih potreb na živem blagu po drugih tržiščih, ker jej naš Hvinski trg ni več prikladen radi previsokih cen. Italija je našla za se prikladen živinski trg na Danskem. Danska pošilja v Italijo prvovrstne svinje po 3.5 do 4 lire, pri tem ko stane naše blago iste kakovosti 5 lir 1 kg. Obširen izvoz rogatega blaga iz naše države je nemogoč, ker padajo živinske cene po celem svetu, samo pri i nas ne. Poskušalo se je že našo živo blago izvažati v vse mogoče dežele v inozemstvu, a brez pravega uspeha, ker so cene previsoke in se še bodo dvignile. 2. Položaj na žitnem trgu . Minuli teden se ni položaj na našem žitnem trgu spremenil prav r.ič. Žitni kupci se niso spuščali v kupči jje večjih žitnib količin. Koncem minulega tedna so povpraševali kupci po koruzi, to pa radi tega, ker gredo stare koruzne zaloge proti koncu. Bodoča žetev obeta po naših žitorodnih krajih vsled zadnjih toplih dni vse najboljše. Seve je še vse v božjih rokah!