Rafael
Letnik 50/2, Božič

1

Letnik 50/2, Božič 2015



Rafael
letnik 50/2, Božič 2015

SLOVENSKO DUŠNO
PASTIRSTVO V AVSTRALIJI
SLOVENSKI MISIJON V
SYDNEYU:
p. Darko Žnidaršič, OFM,
311-313 Merrylands Road,
Merrylands NSW 2160
Poštne pošiljke na: PO BOX 280,
Merrylands NSW 2160
 (02) 9637 7147 Fax (02) 9682 7692
Email: darko@pacific.net.au
www.glasslovenije.com.au/versko-sydney.htm
SLOVENSKI MISIJON V
MELBOURNU:
p. mag. Ciril A. Božič, OFM, OAM
19 A’Beckett st., Kew VIC, 3101.
(03)9853 7787 Faximile (03)9853 6176;
Email: cirilb@bigpond.com;
Poštne pošiljke na PO Box 197, Kew VIC 3101.
Isti naslov za uredništvo »MISLI«
E-mail: misli@bigpond.com
www.glasslovenije.com.au/versko-melbourne.htm.
SLOVENSKI MISIJON V
ADELAIDI:
p. David Šrumpf OFM
Holy Family Slovenian Mission, 51 Young Ave.,
West Hindmarsh, SA 5007
Email: p.david.ofm@gmail.com
(08) 8121 3869, (08) 8346 9674
Za telefonski pogovor prosimo, pokličite v
Melbourne - Kew na zgornje številke.
Poštne pošiljke na: PO Box 156, Welland, SA 5007
Email: slomission.adelaide@gmail.com
www.glasslovenije.com.au/versko-adelaide.htm.



IZ VSEBINE
TE ŠTEVILKE

3 Leto Božjega usmiljenja (Radio Vatikan)
4 The Homily With Announcement the
Year of Mercy
6 Simbol in geslo svetega leta Božjega
usmiljenja
7 Novi škofje se predstavijo: program
obiska nadškofa msgr. Stanislava
Zoreta OFM
8 Škof msgr. dr. Franc Šuštar in nadškof
msgr. Alojzij Cvikl SJ
9 Še drugi novi škofje
10 Kapelica (dr. Emilijan Cevc)
11 Materinski dan praznuje stoletnico
(p. Darko Žnidaršič OFM)
12 Advent in božič 2015
14 P. Valerijan Jenko OFM AM – 90-letnik
15 “Zavrtimo kolo naprej!” (P. Darko
Žnidaršič OFM 10 let med nami)
16 Prejem zakramentov; naši pokojni
19 + P. Evgen (Avguštin) Ketiš OFM
(P. Darko Žnidaršič OFM )
20 J. Kragelj, Od postaje do postaje - 6
24 + Mami Marici Ovijač v slovo
(Danica Petrič)
26 Dobrote in nasveti: Enolončnice
28 “Igram Bogu v čast in ljudem v veselje” Milka Stanič (Danica Petrič)
30 Dobra volja naj velja!
31 Oglasi
32 Vabilo na Štefanovanje
Molitev za leto Božjega usmiljenja
Srebrnomašnik p. David Šrumpf vodi
romarsko sv. mašo v Marian Valley,
12.9.2015.
Spodaj: Srebrnomašnik g. Štefan
Krampač in p. Valerijan Jenko pred jaslicami pri frančiškanih v Ljubljani, 2014.
P. Valerijan bo 6.1.2015 dopolnil 90 let.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pri izdaji nove številke »Rafaela«.
Hvala tudi vsem, ki ste ali še boste dali svoj dar slovenski cerkvi sv.Rafaela,
kot pomoč za vzdrževanje cerkve in dvorane.
Hvala vsem sponzorjem, ki so omogočili žrebanje.

RAFAEL je občasno glasilo slovenske cerkve sv. Rafaela v Sydneyu in dušnega pastirstva v NSW, ACT, WA in QLD.
Naslov 311-313 Merrylands Road, 2160 Merrylands, NSW (vogal Warwick Rd.). Poštne pošiljke na PO Box 280,
Merrylands, NSW 2160. (02)9637 7147, (02)9682 5478 Faximile (02)9682 7692 Mobile 0409 074-760;
E-mail darko@pacific.net.au; pater.darko@gmail.com

2

Rafael, december 2015





Leto
Božjega usmiljenja
PAPEŽ FRANČIŠEK JE NA SVOJO 2. OBLETNICO IZVOLITVE, 13. MARCA 2015,
VODIL SPOKORNO BOGOSLUŽJE V BAZILIKI SV. PETRA. V svoji homiliji je povedal: “Bog je resnično ‘bogat v usmiljenju’ in to bogastvo v obilju razširja na
vse, ki se z iskrenim srcem zatekajo k Njemu. Nihče ne more biti izključen iz
Božjega usmiljenja.” Papež je s tem bogoslužjem odprl molitveno pobudo v
postnem času “24 UR ZA GOSPODA”, ki jo je začel že lani in se je zelo razširila
po vsem svetu. Geslo letošnje te pobude je bilo “Bog, ki je bogat v usmiljenju”
(Ef 2,4). Sveti oče je v letošnji pobudi izpostavil zakrament sprave.
Apostol Pavel nas v pismu Efežanom spominja, da je preobrazba srca, ki nas pripelje
do priznanja grehov, Božji dar. Sami tega ne zmoremo. Ko se nas z nežnostjo dotakne
njegova roka, ko nas preoblikuje njegova milost, nam to omogoča, da se duhovniku
približamo brez bojazni zaradi naše krivde, z gotovostjo, da nas bo sprejel v imenu
Boga in nas razumel kljub naši bedi. Ko potem odidemo iz spovednice, čutimo moč,
ki povrne življenje in navdušenje vere: “Po spovedi bomo prerojeni.”
Pri spokornem bogoslužju so brali in premišljevali evangelij o grešnici, ki je Jezusu
umila noge (Lk 7,36-50). Ta evangelij nam, po papeževih besedah, “odpira pot upanja
in tolažbe.” Žena se je ponižala pred Gospodom zaradi ljubezni. A še pred tem je bila
Jezusova usmiljena ljubezen do nje. Ta jo je spodbudila, da se mu je približala. Vsaka
gesta te grešnice nam tako govori o ljubezni in hkrati žena izraža željo, da bi imela
v življenju eno neomajno gotovost: da ji je odpuščeno. Jezus ji da to gotovost. Ko jo
sprejme, ji pokaže Božjo ljubezen do nje. “Prav do nje, do javne grešnice!” Ona tako
čuti, da Jezus njo, ki je grešnica, razume z ljubeznijo. “Ko Bog odpusti,” je spomnil
papež, “pa hkrati tudi pozabi.” Zato se je za to ženo začelo novo obdobje, v ljubezni
je bila prerojena za novo življenje. Gospodu je v tišini odprla svoje srce; v bolečini
se kesa za svoje grehe; z jokom kliče Božjo dobroto, da bi ji bilo odpuščeno. “Protagonistka tega srečanja je nedvomno ljubezen oziroma usmiljenje, ki gre onstran
pravičnosti. Zanjo ne bo druge sodbe, razen sodbe, ki prihaja od Boga, in to je sodba
usmiljenja,” je poudaril papež.
Farizej Simon, gospodar hiše, pa nasprotno ni uspel najti poti ljubezni. Zanj je bilo
vse preračunano, ljubezen formalna. Ni bil sposoben narediti nadaljnjega koraka, s
katerim bi šel naproti Jezusu, ki mu prinaša zveličanje. Povabil ga je na kosilo, ni pa
Jezusa resnično sprejel. Njegova sodba grešnice ga je oddaljila od resnice in ni mogel
doumeti, kdo je njegov gost. Jezusovo opozorilo Simonu nas spodbuja, da se nikoli
ne ustavimo na površini stvari, še zlasti, kadar smo pred neko osebo. “Poklicani
smo, da gledamo onstran, da gledamo na srce, da bi videli, koliko velikodušnosti
je nekdo sposoben. Nihče ne more biti izključen iz Božjega usmiljenja. Vsi poznajo
pot, ki vodi vanj, in Cerkev je dom, ki sprejema vse in nikogar ne zavrne. Večji kot
je greh, večja mora biti ljubezen, ki jo Cerkev pokaže do tistih, ki se spreobrnejo,”
je nadaljeval sveti oče. “S kolikšno ljubeznijo nas gleda Jezus! S kolikšno ljubeznijo
ozdravi naše grešno srce! Nikoli se ne prestraši naših grehov.”
Ob koncu svoje homilije je papež Frančišek napovedal sveto leto Božjega usmiljenja.
Letnik 50/2, Božič

3





“Prepričan sem, da bo celotna Cerkev, ki zelo potrebuje to, da sprejme usmiljenje,
saj smo grešniki, v tem jubileju lahko našla veselje, da ponovno odkrije in naredi
rodovitno Božje usmiljenje, s katerim smo vsi poklicani dajati tolažbo vsakemu
moškemu in vsaki ženski našega časa. Ne pozabimo, da Bog odpusti vse in da Bog
odpusti vedno. Ne utrudimo se prositi za odpuščanje.”
(Vir: Radio Vatikan)

THE HOMILY WITH ANNOUNCEMENT
OF YEAR OF MERCY

(Vatican Radio) Pope Francis presided over a penance service in St. Peter’s
Basilica on Friday, 13th March afternoon, during which he announced an
extraordinary Jubilee dedicated to Divine Mercy.
This year as last, as we head into of the Fourth Sunday of Lent, we are gathered
to celebrate the penitential liturgy. We are united with so many Christians, who,
in every part of the world, have accepted the invitation to live this moment as a
sign of the goodness of the Lord. The Sacrament of Reconciliation, in fact, allows
us with confidence to draw near to the Father, in order to be certain of His pardon.
He really is “rich in mercy” and extends His mercy with abundance over those who
turn to Him with a sincere heart.
To be here in order to experience His love, however, is first of all the fruit of His
grace. As the Apostle Paul reminds us, God never ceases to show the richness of
His mercy throughout the ages. The transformation of the heart that leads us to
confess our sins is “God’s gift, it is “‘His work’” (cfr. Eph 2:8-10). To be touched with
tenderness by His hand and shaped by His grace allows us, therefore, to approach
the priest without fear for our sins, but with the certainty of being welcomed by
him in the name of God, and understood notwithstanding our miseries. Coming
out of the confessional, we will feel God’s strength, which restores life and returns
the enthusiasm of faith.
The Gospel we have heard (cf. Lk 7:36-50) opens for us a path of hope and comfort.
It is good that we should feel that same compassionate gaze of Jesus upon us, as
when he perceived the sinful woman in the house of the Pharisee. In this passage
two words return before us with great insistence: love and judgement.
There is the love of the sinful woman, who humbles herself before the Lord; but
first there is the merciful love of Jesus for her, which pushes her to approach. Her
cry of repentance and joy washes the feet of the Master, and her hair dries them
with gratitude; her kisses are pure expression of her affection; and the fragrant
ointment poured our with the abundance attests how precious He is to her eyes.
This woman’s every gesture speaks of love and expresses her desire to have an
unshakeable certainty in her life: that of being forgiven. And Jesus gives this assurance: welcoming her, He demonstrates God’s love for her, just for her! Love and
forgiveness are simultaneous: God forgives her much, everything, because “she
loved much” (Lk 7:47); and she adores Jesus because she feels that in Him there
is a mercy and not condemnation. Thanks to Jesus, God casts her many sins away
4

Rafael, december 2015





behind Him, He remembers them no more (cf. Is 43:25). For her, a new season now
begins, she is reborn in love, to a new life.
This woman has really met the Lord. In silence, she opened her heart to Him;
in pain, she showed repentance for her sins; with her tears, she appealed to the
goodness of God for forgiveness. For her, there will be no judgement except that
which comes from God, and this is the judgement of mercy. The protagonist of this
meeting is certainly the love that goes beyond justice.
Simon the Pharisee, on the contrary, cannot find the path of love. He stands firm
upon the threshold of formality. He is not capable of taking the next step to go meet
Jesus, who brings him salvation. Simon limited himself to inviting Jesus to dinner,
but did not really welcome Him. In his thoughts, he invokes only justice, and in
so doing, he errs. His judgement on the woman distances him from the truth and
does not allow him even to understand who guest is. He stopped at the surface, he
was not able to look to the heart. Before Jesus’ parable and the question of which
a servant would love his master most, the Pharisee answered correctly, “The one,
to whom the master forgave most.” And Jesus does not fail to make him observe:
“Thou hast judged rightly” (Lk 7:43). Only when the judgement of Simon is turned
toward love: then is he in the right.
The call of Jesus pushes each of us never to stop at the surface of things, especially
when we are dealing with a person. We are called to look beyond, to focus on the
heart to see, how much generosity everyone is capable. No one can be excluded
from the mercy of God; everyone knows the way to access it and the Church is the
house that welcomes all and refuses no one. Its doors remain wide open, so that
those who are touched by grace can find the certainty of forgiveness. The greater
the sin, so much the greater must be the love that the Church expresses toward
those who convert.
Dear brothers and sisters, I have often thought about how the Church might make
clear its mission of being a witness to mercy. It is journey that begins with a spiritual
conversion. For this reason, I have decided to call an extraordinary Jubilee that is
to have the mercy of God at its center. It shall be a Holy Year of Mercy. We want to
live this Year in the light of the Lord’s words: “Be merciful, just as your father is
merciful” (cf. Lk 6:36).
This Holy Year will begin on this coming Solemnity of the Immaculate Conception
and will end on November 20, 2016, the Sunday dedicated to Our Lord Jesus Christ,
King of the Universe - and living face of the Father’s mercy. I entrust the organisation
of this Jubilee to the Pontifical Council for Promotion of the new Evangelisation,
that the dicastery might animate it as a new stage in the journey of the Church on
its mission to bring to every person the Gospel of mercy.
I am convinced that the whole Church will find in this Jubilee the joy needed to
rediscover and make fruitful the mercy of God, with which all of us are called to give
consolation to every man and woman of our time. From this moment, we entrust
this Holy Year to the Mother of Mercy, that she might turn her gaze upon us and
(www.news.va/en/news)
watch over our journey.
Letnik 50/2, Božič

5



Simbol in geslo svetega leta
Božjega usmiljenja

Geslo svetega leta: “USMILJENI K AKOR OČE” (Lk 6) nas vabi, da živimo
usmiljenje po zgledu Očeta, ki nam pravi,
naj ne sodimo, da ne bomo sojeni, ampak
naj odpuščamo in dajemo ljubezen in
odpuščanje brez mere.
Simbol je izdelal jezuit p. Marko Ivan
Rupnik. Prikazuje Božjega Sina, ki na
ramenih nosi izgubljenega človeka. To je
podoba, ki je bila pogosta v starodavni
Cerkvi, kajti kaže na ljubezen Kristusa,
ki z odrešenjem dopolni skrivnost svojega učlovečenja.
Na podobi vidimo, kako se Dobri Pastir
do globine dotika človekovega mesa,
in to s tako ljubeznijo, ki mu spremeni
življenje. Dobri Pastir v neskončnem
usmiljenju naloži nase človeštvo, a
njegove oči so prekrite z očmi človeka.
6

Kristus gleda z Adamovimi očmi in
Adam gleda s Kristusovimi očmi. Vsak
človek tako v Kristusu odkrije novega
Adama, lastno človeškost in prihodnost,
ki ga čaka, s tem, ko v njegovem pogledu
motri Očetovo ljubezen.
Celoten prizor je upodobljen v obliki
mandlja.
Tudi mandelj je pogost element starodavne ikonografije, ki predstavlja dvojno naravo v Kristusu: Božjo in človeško.
Trije koncentrični krogi, ki prehajajo v
vedno svetlejšo modro barvo, nakazujejo gibanje Kristusa, ki človeka nosi
iz noči greha in smrti. Po drugi strani
pa vedno temnejša barva predstavlja
nedoumljivost Očetove ljubezni, ki vse
odpušča.
( h t t p : // s l . r a d i o v a t i c a n a . v a /
news/2015/05/05/logo_jubilejnega_leta_
usmiljenja/1141804)

Rafael, december 2015



Naši novi škofje se predstavijo
Naše glasilo glasilo RAFAEL izhaja že 50.
leto. Prihodnje leto bo srečalo Abrahama.
SLOVENSKI FRANČIŠKANI pa beležimo že
65 let pastoralnega dela in molitve med
slovenskimi rojaki pod Južnim križem.
Ta naš jubilej bomo proslavili v
januarju, ko nas bo obiskal
ljubljanski nadškof in metropolit
MSGR. STANISLAV ZORE O. F. M.

Program obiska:

Petek, 15. januarja: Prihod v
Melbourne ob 2.05 zjutraj (EK 408).
Nedelja, 17. januarja: Sv. maša v
Melbournu - v cerkvi sv. Cirila in
Metoda v Kew, srečanje z rojaki,
družinsko kosilo.

Ponedeljek, 18. januarja: Obisk nadškofa msgr. dr. Denisa Harta.

Četrtek, 21. januarja: Canberra - sv. maša ob 6.00 zvečer v cerkvi sv. Petra in
Pavla v Garranu. Srečanje z rojaki in večerja na Slovensko-avstralskem društvu
Triglav Canberra v Phillippu, ACT.
Sobota, 23. januarja: Sydney: Ob 9.00 dopoldne, predviden čas za blagoslov
razširjenega slovenskega dela pokopališča v Rookwoodu

Nedelja, 24. januarja: Sydney - Merrylands - sv. Rafael:
Sv. maša ob 9.30 dopoldne, srečanje z rojaki in skupno kosilo v dvorani.
Ob 5.00 popoldne sv. maša v Wollongongu - Figtree-ju v naši cerkvi vseh svetih
in večerja v dvorani.
Sreda, 27. januarja: Romanje v Marian Valley. Sv. maša ob 10.00 dopoldne,
srečanje z rojaki, kosilo iz popotnih torb.

Nedelja, 31. januarja: Sv. maša v naši cerkvi sv. Družine v ADELAIDE - West
Hindmarsh ob 10.00 dopoldne. - Zvečer polet v Melbourne.
Ponedeljek, 1. februarja: Ob 11.25 zvečer polet v Slovenijo iz Melbourna
Letnik 50/2, Božič

7



MSGR. DR. FRANC ŠUŠTAR,
NOVI LJUBLJANSKI POMOŽNI ŠKOF
Rojen 27.4.1959 v Ljubljani, doma je iz kmečke družine v
Preserjah pri Radomljah v župniji Homec. Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v malem semenišču v Vipavi,
bogoslovje pa v Ljubljani in v Rimu kot gojenec Germanika.
Mašniško posvečenje sta prejela skupaj s sedanjim nadškofom
msgr. Stanislavom Zoretom 29.6.1985 v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. Nadaljeval
je študij v Rimu in doktoriral. Postal je kaplan v župnijah Ljubljana - Moste in Ljubljana - Fužine, šest let je bil rektor bogoslovnega semenišča v Ljubljani, od leta
1997 do 2005 župnik v Grosupljem in dve leti stolni župnik v Ljubljani. Leta 2007
je spet postal rektor semenišča in kasneje arhidiakon.
Papež Frančišek ga je imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa 7.2.2015. Msgr.
dr. Franc Šuštar je prejel škofovsko posvečenje na 4. postno nedeljo, 15.3.2015 v
ljubljanski stolnici. Glavni posvečevalec je bil nadškof msgr. Stanislav Zore OFM,
soposvečevalca pa apostolski nuncij v Sloveniji msgr. dr. Juliusz Janusz in novomeški
škof msgr. Andrej Glavan. Novi pomožni škof je postal generalni vikar ljubljanske
nadškofije.
Škofovsko geslo: “Gospod je blizu” (Flp 4,5).

MSGR. ALOJZIJ CVIKL,
jezuit, NOVI MARIBORSKI NADŠKOF IN
METROPOLIT
Rojen 19.6.1955 v Celju, doma je iz župnije Nova Cerkev, kjer
je bil kaplan bl. Anton Martin Slomšek. P. Alojzij je obiskoval
osnovno šolo v Novi Cerkvi in na Dobrni in gimnazijo v Mariboru, študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani in na Gregorianski univerzi v Rimu.
V mašnika ga je posvetil novi pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej 3.7.1983 v domači
župnijski cerkvi v Novi Cerkvi. Po novi maši je bil kaplan v Ljubljani v Dravljah, odkoder je odšel na nadaljnji študij v Bruselj in se leta 1990 vrnil v Dravlje za župnika.
Ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar ga je imenoval za prvega ravnatelja Jegličevega
dijaškega doma v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Od leta 1995 do 2001 je bil provincial Slovenske jezuitske province, nato pa rektor Papeškega zavoda Russicum v
Rimu do 2010. Novembra 2010 je bil imenovan za ekonoma mariborske nadškofije,
ki se je znašla v finančnih težavah, obenem je postal duhovni pomočnik v Vitanju.
Papež Frančišek ga je 14.3.2015 imenoval za mariborskega nadškofa in metropolita.
Škofovsko posvečenje je prejel 26.4.2015 v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika.
Glavni posvečevalec je bil apostolski nuncij msgr. Juliusz Janusz, soposvečevalca
pa celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, dosedanji apostolski administrator
mariborske nadškofije, in upokojeni mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej.
Škofovsko geslo: “Iz teme bo zasvetila luč” (2 Kor 4,6)
8

Rafael, december 2015



ŠE DRUGI NOVI ŠKOFJE
Papež Frančišek je lani novembra imenoval dosedanjega apostolskega nuncija v
Avstraliji msgr. Paula Gallagherja za vatikanskega državnega tajnika. Za novega
apostolskega nuncija v Avstraliji je imenovan nadškof msgr. Adolfo Tito Ylana,
67, Filipinec, do sedaj apostolski nuncij v Kongu, ki je službo nastopil konec aprila.
Na Krku je dosedanjega škofa msgr. dr. Valterja Župana, ki se je upokojil, nasledil
dr. p. Ivica Petanjak, 52, kapucin, bivši provincial hrvaške kapucinske province,
rojen v Djakovu. Za škofa je bil imenovan 24.1., v škofa je bil posvečen v katedrali
sv. Kvirina na Krku 22.3.2015. Škofovskega posvečenja so se udeležili tudi slovenski
škofje: koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak, upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih
in ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. - Škofovsko geslo škofa msgr.
Ivice Petanjaka OFM Cap je: “Izroči Gospodu svoja pota” (Ps 37,5).
(http://biskupijakrk.hr)

Škofijo Gradec - Graz v Avstriji je do sedaj vodil msgr. dr. Egon Kapellari, ki je bil
prej 19 let škof škofije Krka - Celovec. Letos 28.1. se je upokojil, potem ko je že januarja 2011 prosil za razrešitev ob svoji 75-letnici. Za novega škofa je bil imenovan
msgr. Wilhelm Krautwaschl, 52, duhovnik domače škofije, letošnji srebrnomašnik.
Škofovsko posvečenje je prejel v Gradcu v nedeljo, 14.6.2015. Posvetil ga je salzburški
nadškof msgr. dr. Franz Lackner OFM, soposvečevalca sta bila upokojena graška
škofa msgr. Johann Weber in msgr. dr. Egon Kapellari. - Škofovsko geslo: “Bog je
ljubezen” (1 Jn 4,16).
(www.katholische-kirche-steiermark.at)

V Ameriki pa imamo še enega škofa, ki je naše gore list: msgr. Edward Charles
Malesic (Malešič), 55, je sin očeta Slovenca in matere Nemke, rojen v Harrisburgu
v Pennsylvaniji, duhovnik je postal leta 1987. Papež Frančišek ga je 24.4.2015
imenoval za škofa v Greensburgu, PA. Škofovsko posvečenje je prejel 13.7.2015 v
katedrali sv. Rešnjega Telesa v Greensburgu, PA. - Škofovsko geslo: “Služite Gospodu
z veseljem” (Ps 100,2).
(www.dioceseofgreensburg.org)

Duplje, v ozadju Storžič
Letnik 50/2, Božič

9



KAPELICA



Rad bi bil romar, enak beračem na belih cestah, ki odlože palico in potem klobuk in
lepo sedejo v travo ob potoku ali pod drevesa, da bi se odpočili, in se jim sonce igra v
razmršenih bradah.
Tako je romala Marija k Elizabeti v gore, sama s svojim Bogom pod srcem, preden je
zapela veliko hvalnico... Tako sta sedela Kristus in sveti Peter v travi kraj poti, ko sta še
popotovala po naši zemlji. In Peter je potegnil iz popotne torbe, ki je dišala po senu in
slanini, kos kruha in jedla sta kakor dva izmučena človeka, z vso zahtevnostjo in slastjo
človeške narave. - O, blagoslov počitka po utrudljivi hoji in uživanje Božjih darov v senci
ob poti! - Gledala sta naša zoreča polja, naše mirne vasi s pojočimi zvoniki, svetle vode
in gore, ki rasto iz temno zelenih gozdnatih podstav pod modrikaste oblake, ki so hoteli
posnemati nazobčane vrhove gora. In Gospod je videl in bil zadovoljen ter je blagoslovil...
Rad bi bil romar, ki bi hodil od cerkve do cerkve in od doma do doma, romal bi čez
polja in gozdove in gore. Bil bi romar, ki mu steze in ceste kažejo pot in lastno srce.
Znamenja ob njivah, na križpotjih in sredi vasi bi me pozdravljala in odzdravljal bi jim
z veselim srcem in globoko vero. Nenehno moram misliti na starca, ki je bil berač po
telesu in je živel samo od darovanega kruha in pil le iz tujega kozarca, toda bil je bogat
po srcu. Vse je zapustil, razen Njega, ki ga je poslal na pot. Vso deželo je preromal, vsa
mesta poznal in vse vasi ter vse cerkve do zadnje podružnice, skrite v naročju gora in
gozdov. Vse romarske pesmi je znal in pel jih je počasi, kakor bi molil; vse molitvice je
vedel in vedno je nosil v rokah rožni venec. Kratko bradico je imel, železno obrobljene
naočnike ter širok klobuk. Pri hoji se je vedno zibal sem ter tja, da je bilo od daleč videti,
kakor bi bil pijan. Hodil je prav počasi, da si mu lahko štel korake; na vsakem ovinku
se je ustavil ter se oziral naokrog. Ko se je ozrl proti soncu, je dvignil razpokano rdečo
roko nad oči. V naše kraje je prišel vsako leto na dan svetega Primoža ter s težko sapo
poromal k cerkvici v gori, proseč za dobro letino, in še na praznik svetega Roka, ko je
proščenje na Malem gradu (nad Kamnikom, op. p. D. Ž.).
O, večno lepi blagor ubogim v duhu!
Doživljam veliko prerojenje in cvetem v radostno zvenenje. Vse, kar me obdaja, se mi
zdi kakor čudovita velikonočna hvalnica, ki kakor otrok povprašuje:
“Povej nam, Marija, kaj si videla na poti...”
Da, danes zarana sem srečal Gospoda sredi naših polj in ob naših studencih. Kajti
danes je praznik Njegovega Telesa.
Vstal sem bil s prvo zarjo - še zdaj mi oklepa oči oranžen trak vzhodnega neba in noge
mi še čutijo solze nočnih ros, čeprav je že pozno popoldne.
Vsi robovi gora so jasni in ostri, da oči bole. V polnih požirkih vpijam kipenje, ki se
preliva iz prepolnih dlani zemlje.
V dobri svetlobi še drhti jutranji blagoslov: “Nebeški blagoslov naj blagoslavlja, varuje
in ohranja ta kraj in vse, ki v njem prebivajo, tudi polja in zemlje sadove...”
Bog je šel zarana preko polj, ovenčan z mladikami rastlin in dozorevajočimi klaski,
skrit v podobi drobnega belega kruha, ki je zrasel iz naše zemlje. Šel je v vrisku vseh
treh zvonov, pod zlatim baldahinom, za rdečimi banderci z dolgimi čopki, za belimi
deklicami z rožami, med debelimi, prižganimi svečami... Šel je v oslabelih rokah starega
župnika, pevci pa so mu peli sionsko hvalnico... In ustavil se je pred znamenjem, ki ob
njem sedim; obiskal je svojo Mater, ki noč in dan bedi v znamenju sredi vasi, v znamenju,
ki se v svoji apneni belini sveti med hišami kakor jagodov cvet. Dve akaciji ob njem brizgata vonj svojih grozdnatih cvetov v pomlad. To znamenje je lepi brat vseh znamenj po
križpotjih in poljih in sredi gozdov, ki so kakor zaupne molitve pognala iz naše zemlje
ter se razcvetela v izmučenih telesih Križanega, v podobah Matere Božje in v kipcih vseh
svetnikov in svetnic od svetega Janeza Nepomuka ob vodah do svete Ane v hribcu. In
končno je brat nagnjenih križev ob cerkvi, kjer pričakujejo vstajenje očetje in matere,
bratje in sestre, in jim ti križi edini ostanejo zvesti s svojo usmerjenostjo proti nebu...
Dr. Emilijan Cevc, Preproste stvari

10

Rafael, december 2015



MATERINSKI DAN PRAZNUJE STOLETNICO
Letos aprila smo obeležili stoletnico
dneva ANZAC (25.4.) in znane bitke pri
Gallipoliju v Turčiji, v kateri se je bojevalo
več tisoč vojakov iz naše Avstralije in Nove
Zelandije v prvi svetovni vojni.
Malokdo pa ve, da praznuje stoletnico
tudi materinski dan, ki ga v Avstraliji in v
Ameriki praznujemo drugo nedeljo v maju.
“Mama je ena sama, svet z njo se začne,”
poje v eni svoji pesmi Boris Kopitar, sedaj
že upokojeni napovedovalec in voditelj
televizijskih oddaj. Kakor so naše mame in
očetje tisti, ki nam podarjajo življenje, nas
uvajajo in vzgajajo za življenje, kakorkoli so
si starši različni, so vendar naše dragocene
svetinje ali zaklad vse naše dni. Odgovorov,
kdo so naši starši, kaj nam vse pomenijo,
je pa seveda toliko, kot je ljudi. Avstrijska
cesarica Marija Terezija je kot predana
vladarica večnarodnostne države na svet
spravila kar šestnajst otrok - enajst hčera
in pet sinov. Seveda pa je hotela svoje
otroke, pa če jim je bilo prav ali ne, dobro
poročiti in z zvezami z Bourboni povečati
moč habsburške vladarske hiše.
Povsem drugače je pri današnjem
plemstvu, npr. angleškem. Vojvodinja
Kate, prestolonaslednik William in sinček
George so aprila 2014 prvič obiskali
Avstralijo in ob tej priložnosti sta starša
naznanila, da znova pričakujeta naraščaj.
Celo pri zvezdniških mamicah opazimo
današnji trend, saj se za otroke in materinstvo odločajo po tridesetem letu ali
še kasneje kot njihove matere. Najprej se
posvetijo karieri, nato materinstvu. Tudi
pri nas se to pozna.
Leta 1858 je Američanka Ann Marie
Reeves Jarvis iz Webstra v Zahodni Virginiji v ZDA postavila temelje poznejšega
tako uspešnega gibanja za materinski dan.
Ann Marie je sprožila pobudo za izboljšanje
higienskih razmer, ki so bile takrat zelo
slabe in smrtnost otrok velika. Z možem
sta imela trinajst otrok, od katerih jih je
sedem umrlo. Ann Marie je umrla 9. maja
1905. Njena hči Anna Jarvis (1864-1948)
Letnik 50/2, Božič

je ob mamini 2. obletnici smrti, 10. maja
1908, organizirala spominsko slovesnost
in molitve za mamo v Andrews Methodist
Episcopal Church v Graftonu (danes International Mothers’ Day Shrine) in spodbudila še druge ljudi k obhajanju spomina naših
staršev. Njeno prizadevanje in praznovanje
materinskega dne je obrodilo sadove in se
hitro razširilo še drugod po Ameriki, prvo
leto že v 45 ameriških zveznih držav, v
Kanado, Mehiko in Puerto Rico. Leta 1914
je tedanji ameriški predsednik Thomas
Woodrow Wilson drugo nedeljo v maju
razglasil za materinski dan.
Materam so od vsega začetka podarjali
cvetje. Živim materam so otroci prinašali
pisane nageljne, v spomin pokojnim
materam pa bele nageljne. Beli nagelj je
postal tudi uradni simbol materinskega
dne. Pobudnica Anna Jarvis je vsako leto
naročila za spominsko slovesnost 500
belih nageljnov, s katerimi so se udeleženci
spomnili pokojnih mater. - Kasneje so
začeli izdelovati in razpošiljati voščilnice
in razne spominčke. Anna Jarvis se je vedno
znova jezila, ker so spretni prodajalci njen
praznik spremenili v poslovno priložnost.
Seveda je protestirala, opozarjala, pisala
na vse strani, pa brez uspeha. V intervjuju
malo pred svojo smrtjo je povedala, kako
ji je žal, da se je spomnila materinskega
dne. Umrla je v domu ostarelih v West
Chestru v Pennsylvaniji, ZDA, zagrenjena,
neporočena in brez otrok.
Materinski dan je postal praznik cvetja
in drobnih pozornosti. Matere so praznovale svoj praznik že v starem veku. Tako
Grki kot Rimljani in Germani so en dan v
letu namenili materam svojih bogov. Grki
so v čast boginji Reji vsako leto marca prirejali veliko pomladansko slavje. Germani
so častili boginjo Frejo, Rimljani Juno.
p. Darko

(Vira: http://en.wikipedia.org/wiki/Anna_Jarvis; Živela
mama, v: Pratika, Mohorjeva Celovec, 2015, 66-68.)

11



ADVENT IN BOŽIČ 2015
SYDNEY - MERRYLANDS SLOVENSKA CERKEV SV. RAFAELA
6.12: 2. ADVENTNA NEDELJA: Ob 9.30 SV. MAŠA.
Po sv. maši bo MIKLAVŽEVANJE v dvorani.
8.12.: PRAZNIK MARIJINEGA BREZMADEŽNEGA SPOČETJA.
Sv. maši ob 9.30 dopoldne in ob 7.00 zvečer.
24.12. Četrtek: Ob 10.00 dopoldne SREČANJE MOLITVENE SKUPINE,
sv. maša ob 10.30. Zvečer ni sv. maše, ker je sv. maša v Wollongongu.
25.12. BOŽIČ - GOSPODOVO ROJSTVO: OPOLNOČI SLOVESNA SV. MAŠA POLNOČNICA.
- DRUGA SV. MAŠA bo ob 9.30 dopoldne.
26.12. SV. ŠTEFAN: Praznična sv. maša bo ob 9.30 dopoldne.
Po sv. maši KOSILO V DVORANI, PRAZNOVANJE DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ZABAVA
Z GLASBO IN PLESOM. Igrajo Veseli Gorenjci!
27.12.: SV. DRUŽINA: Sv. maša kot običajno ob 9.30 dopoldne.
31.12.: ČETRTEK - SILVESTROVO: Sv. maša bo ob 10.30 dopoldne, po sv. maši zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim. - Večerne maše ni!
1.1.2016: NOVO LETO: PRAZNIK BOŽJE MATERE MARIJE:
Sv. maša bo ob 9.30 dopoldne. Zvečer ni sv. maše!
3.1.2016: GOSPODOVO RAZGLAŠENJE: Sv. maša ob 9.30 dopoldne.
10.1.2016: JEZUSOV KRST.
24.1.2016: SLOVESNA SV. MAŠA NADŠKOFA MSGR. STANISLAVA ZORETA OFM
ob 9.30 dopoldne. Po sv. maši bo srečanje z rojaki v dvorani in skupno kosilo.
BLAGOSLOV OTROK (tudi najmlajših) IN ŠOLSKIH TORB:
NEDELJA, 28.2.2016, OB 9.30 DOPOLDNE.

FIGTREE - WOLLONGONG SLOVENSKA CERKEV VSEH SVETIH
Sv. maša je vsako 2. nedeljo v mesecu ob 5.00 popoldne, v zimskem času ob 4.00 popoldne,
če ni drugače oznanjeno.
24.12.: ZGODNJA BOŽIČNA POLNOČNICA ob 8.00 zvečer.
12
Rafael, december 2015





1.1.: Petek: NOVO LETO, BOŽJA MATI MARIJA, SVETOVNI DAN MIRU: Sv. maša ob 5.00
popoldne.
3.1. 2016: GOSPODOVO RAZGLAŠENJE: Sv. maša ob 5.00 popoldne.
10.1.2016: JEZUSOV KRST: Sv. maša ob 5.00 popoldne.
24.1.2016: 3. NEDELJA MED LETOM: SLOVESNA SV. MAŠA NADŠKOFA MSGR. STANISLAVA ZORETA O. F. M. ob 5.00 popoldne. Po sv. maši srečanje z rojaki in večerja v dvorani.
Sv. maše bodo še: v nedeljo, 14.2.; v nedeljo, 13.3., na CVETNO NEDELJO, 20.3., vse ob
5.00 popoldne.
25.3.2016: VELIKI PETEK: Obredi ob 7.00 zvečer.
27.3.2016: VELIKA NOČ: PRAZNIČNA SV. MAŠA OB 12.00 - OPOLDNE.
Od APRILA do SEPTEMBRA bodo sv. maše ob 4.00 popoldne.

CANBERRA - GARRAN, ACT CERKEV SV. PETRA IN PAVLA
Sv. maša je vsako 3. nedeljo v mesecu ob 6.00 zvečer, če ni določeno drugače, od maja do
septembra pa ob 5.00 popoldne.
20.12.: 4. ADVENTNA NEDELJA: Sv. maša ob 6.00 zvečer.
25.12.: BOŽIČ: Sv. maša ob 6.00 zvečer.
21.1.2016: ČETRTEK: SLOVESNA SV. MAŠA NADŠKOFA MSGR. STANISLAVA ZORETA O.
F. M. ob 6.00 zvečer. Po sv. maši srečanje z rojaki pri cerkvi in potem na Slovenskoavstralskem društvu Triglav, kjer bo skupna večerja.
27.3. 2016: VELIKA NOČ: Sv. maša ob 6.00 zvečer in blagoslov velikonočnih jedi.

NEWCASTLE - HAMILTON KATEDRALA SRCA JEZUSOVEGA
BOŽIČNA SV. MAŠA BO V NEDELJO, 27.12., OB 6.00 ZVEČER.
ZA SV. MAŠE V LETU 2016 SE BOMO DOGOVORILI NA SREČANJU PO SV. MAŠI.

ZLATA OBALA IN PLANINKA,
QLD
V božičnem času se bomo zbrali NA ROMANJU v Marian Valley v sredo, 27.1.2016 (dan
po prazniku Australia Day). SV. MAŠO OB 10.00 DOPOLDNE BO VODIL NADŠKOF MSGR.
STANISLAV ZORE. Kosilo iz popotne torbe (BYO). Svetih maš na Lipi - Gold Coastu in na
Planinki takrat ne bo.
V velikonočnem času se bomo zbrali: v soboto, 2.4., na Zlati Obali - Gold Coastu ob 4.00
popoldne, v nedeljo, 3.4., pa na Planinki ob 10.30 dopoldne. V primerih, da kdaj ne bom dobil zamenjave - duhovnika za nedeljsko mašo v Merrylandsu,
bodo sv. maše na Gold Coastu in na Planinki ob drugih dneh in takrat se obvestimo med
seboj. Hvala za razumevanje in sodelovanje!
10.9.: ROMANJE V MARIAN VALLEY, sv. maša ob 11.00 dopoldne.
11.9. ŽEGNANJE NA GOLD COASTU, sv. maša ob 10.00 dopoldne.
Letnik 50/2, Božič

13





P. VALERIJAN JENKO - 90 LETNIK
Na praznik Gospodovega razglašenja - svetih treh kraljev, 6. januarja 2016,
bo pater Valerijan stopil v novo desetletje svojega bogatega zemeljskega popotovanja
- praznoval bo svoj 90. rojstni dan. To popotovanje je polno doživetij, lepih in težkih,
kakor je pač naše življenje na zemlji. Kakorkoli so doživetja bogata, nepozabna zanj in
za nas vse, pa vemo, da je naše bogastvo najprej Gospod sam, in Njemu se zahvaljujemo,
da nas obogati tudi tedaj, ko smo preskušani. “Ko nas zadevajo tvoje preizkušnje, se
učimo tvoje modrosti” (Iz 26,9).
Pater Valerijan je sedaj leto in pol v našem glavnem samostanu Marijinega
oznanjenja v Ljubljani pri Tromostovju. Somašuje v cerkvi, spoveduje v spovednem
kabinetu, obenem pa daruje molitve, žrtve in križe Gospodu, tudi za nas v Avstraliji.
Bratje frančiškani v samostanu lepo skrbijo zanj, včasih ga kam povabijo, prav tako
ga obiskujejo ali povabijo njegovi domači in kar nekaj naših rojakov iz Avstralije ga je
doslej obiskalo in sporočilo pozdrave. Hvala vsem! Seveda bi pater še rad prišel med
nas, a se vse bolj zaveda in čuti, da mu zdravje in leta tega več ne dopuščajo. Ostaja
pa z nami in med nami v molitvenem spominu ter v iskreni hvaležnosti, saj je bil vnet
delavec v slovenskem občestvu v Avstraliji vse od leta 1963 do svojega odhoda v Ljubljano sredi leta 2014. Hvala, dragi oče Valerijan!

Pater Valerijan se iskreno zahvaljuje vsem za obiske, molitve, voščila, vrača
pozdrave in vošči vsem božične praznike in blagoslova za novo leto 2016. Mi pa mu
želimo srečno pot v novo desetletje, obdarjeno z zdravjem in Božjim blagoslovom ter
srečo, ki mu jo podarjajo sobratje, njegovi sorodniki, naša povezanost z njim, ki se
utrjuje tudi z obiski iz Avstralije, ki jo nosi v srcu, prav tako kot Slovenijo.
Bog Vas živi in ohranjaj, dragi oče Valerijan!
p. Ciril A. Božič OFM OAM EV, p. Darko Žnidaršič OFM, p. David Šrumpf OFM,
misijonarka Marija Anžič in slovenski rojaki

14

Rafael, december 2015





“ZAVRTIMO KOLO NAPREJ”
(P. DARKO ŽNIDARŠIČ - 10 LET MED NAMI)
Pred desetimi leti sem 15. novembra poletel
v Frankfurt in odtod v Sydney. Letalo je bilo skoraj
polno raznih popotnikov, med njimi slovenskih
športnikov, ki so šli na tekmovanje v Melbourne
in smo se v Singapurju razšli. V prelepem jutranjem soncu smo krožili še 20 minut nad Sydneyem
in pristali pozneje, kot je bilo na voznem redu.
Pričakovanje in čakanje rojakov, lep sprejem na
letališču in v naši cerkvi sv. Rafaela in novi začetki
so tu.
P. Valerijan me je čudovito uvajal v novo življenje in delo, ko sem kmalu
prevzel vodstvo slovenske cerkve in misijona, in slovenski rojaki ste me lepo sprejeli,
tako v Sydneyu - Merrylandsu, kot v Wollongongu, kjer sem bil že ob svojem prvem
obisku leta 2000. Na novo sem spoznal naša občestva v Canberri, Newcastlu, na Gold
Coastu in na Planinki pri Brisbanu, le Perth sem zaradi bolezni obiskal kasneje. Hkrati
sem postal urednik Rafaela. Takrat nisem vedel, kaj bi objavljal, poleg tega, kar se
dogaja v naših občestvih. Pa je p. Valerijan dejal: “Če imaš kakšno idejo, kar napravi!”
Kmalu potem, ko sem pregledoval knjižnico in pospravljal stare knjige in časopise,
ki jih je bilo veliko, sem našel marsikaj, kar je prišlo potem prav, vključeval sem še
nekatere novice iz življenja Cerkve v Sloveniji in Avstraliji, saj je zelo malo tistih, ki
berejo verski tisk iz Slovenije. Imeli smo kar nekaj lepih praznovanj naših jubilejev,
ki še niso ravno visoki, visoke je praznoval naš očak p. Valerijan, ki je daroval našim
občestvom več 50 let, praznoval srebrno, zlato, biserno mašo, potem ste zakonci,
ki ste praznovali zlate, biserne poroke, pred leti nas je zelo povezal v sodelovanju
Svetovni dan mladih. Do danes se je v naših občestvih veliko spremenilo, veliko naših
rojakov je že odšlo k nebeškemu Očetu, marsikdo ne more več sodelovati, marsikaterih prireditev ne zmoremo več. Ostajajo pa živa vera, upanje, ljubezen, žive vezi, ki
jih obujamo, vzdržujemo s hvaležnostjo, in pa molitev, ki naj nikoli ne ugasne, saj je
pomemben življenjski sok slehernega kristjana in občestva za živo Cerkev - vesoljno
in našo župnijsko živo Cerkev. Mladi so seveda vedno manj navzoči, nekaterih ni
več blizu in jih pogrešamo. Slomškova šola pri nas tudi ne deluje več. Vedno znova
pa smo veseli, ko nekdo prižge novo luč in dobimo novo spodbudo in zagon. Jezus
znova pravi: “Pridi in poglej!” Pred kratkim sem bil posebej vesel, ko sta se oglasila
dva mlada fanta, ki sta prišla iz Slovenije, in sta bila vesela, da sta nas spoznala in
spoznala našo častitljivo slovensko cerkev, za katero žal še danes mnogi doma ne
vedo.
Zdaj smo na vrsti, da zavrtimo kolo naprej, kar nam je mogoče. Bog pa bo
napravil, kar nam je nemogoče. Molimo, delajmo! Prosimo, iščimo, trkajmo in se nam
bo odprlo.
Hvala za Vašo zvestobo, dragi farani, in gremo v novo skupno desetletje - z
Božjim žegnom, z mogočno priprošnjo Marije Pomagaj in s sv. Rafaelom, ki je naš
zvesti zavetnik in čudovit priprošnjik!
p. Darko Žnidaršič OFM
Letnik 50/2, Božič

15


PREJEM ZAKRAMENTOV
Poroka
PETER JAMES LAWS, 33, in TAMARA
MILA LETNAR, 34. Priči sta bili Grant
Camper in Gillian Lessles. Merrylands
- Sv. Rafael, 10.10.2015
Sv. krst

MAXWELL PHILLIP in
MADELEINE MICHELLE LILIA, dvojčka,
sin in hči dr. Roberta Mikuletiča Lilia in
dr. Louise, r. Druce, rojena 3.4.2014,
krščena 7.12.2014 v župnijski cerkvi sv.
Marka, Drummoyne, NSW.

CHRISTIAN ALEX SKAPETIS, sin Anthonyja in Sonje, r. Cesar, rojen 4.9.2013,
krščen 18.1.2015 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu.

MARKUS RUDI ČRNČEC, sin Rudija in
Tanye, r. Andrejaš, rojen 9.7.2014, krščen
31.5.2015 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu.

SOPHIA LOLA JUG in
STANLEY ANDREJ JUG, dvojčka, hči in
sin Anite Jug, rojena 18.3.2015, krščena
7.6.2015 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu.
WOLF ER NEST KOVAČ, sin Johna
Kovača in Jenne Brooke Bulfin, rojen
8.3.2015 North Adelaide, SA, krščen
29.8.2015 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu.

JAMES ZACHARY MORONY, sin Michaela in Natalie, r. Brcar, rojen 7.2.2015,
krščen 6.9.2015 pri Sv. Rafaelu.
Prvo sv. obhajilo

Letos nismo imeli prvega sv. obhajila.

16



Naši pokojni

JOŽE KIRN
R. 2.10.1937 Zajelšje
U. 14.5.2014 Mareeba Base Hospital,
QLD. Pokopan je v Mareebi, QLD.
MARIO ROJC
R. 18.5.1942 Trst
U. 7.1.2015 Perth - bolnišnica, WA.

JOŽE KLARIČ
(JOE - JOSEPH KLARICH)
R.11.11.1920 v Istri
U. 21.1. 2015 Per t h , WA . Pog r eb
29.1.2015 v Midlandu, WA.

H HEDWIG - HEDVIKA FRATTNER, r.
MUELLER
R. 18.8.1936 Gradec - Graz, Avstrija
U. 29.1.2015 Towradgi, NSW. Pogreb
16.2.2015 v Wollongongu.

MARJAN PREDOVNIK
R. 5.7.1932 Nazarje
U. 4.2.2015 Swan Districts Hospital,
Perth, WA. Pokopan na pokopališču
Pinnaroo Valley Memorial Park.
ANGELA KOSTEVC, r. RASPUTNIK
R. 25.8.1924 Celje
U. 13.2.2015 Harbison Aged Care, Moss
Vale, NSW. Pogrebni obred 19.1.2015,
nato je bila pokojnica upepeljena.

ANGELA KEGLOVIČ
R. 30.5.1943 Maribor
U. 1.3.2015 Brisbane, QLD. Pogrebni
obred 6.3.2015 v Great South Memorial
Parku, nato je bila pokojnica upepeljena.
ANTON SLAVIČ
R. 27.2.1927 Maribor
U. 11.3.2015 Maribor.

Rafael, december 2015





SILVO BEZGOVŠEK
R. 24.12.1923 Litija
U. 10.3.2015 St. John of God’s Hospital,
Subiaco, WA. Sv. maša 17.3.2015 v cerkvi
Deteta Jezusa - Infant Jesus’ Church v
Morleyu, nato je bil pokojnik upepeljen.
Pokopan je na pokopališču Karrakatta.

FRANC POLANEC
R. 27.9.1929 Sv. Marjeta, ŽU Št. Janž na
Dravskem polju - Starše.
U. 11.6.2015 Liverpool Hospital. Sv.
maša 15.6.2015 v North Chapel, Forest
Lawn Cemetery, Leppington.
Pokopan je na tamkajšnjem pokopališču.

ZVONKA VOHAR
R. 23.9.1947 Melinci, ŽU Beltinci
U. 19.5.2015 Robina Hospital, QLD.

NADA LAUKO
R. 16.11.1928 Maribor.
U. 21.6.2015 Sunshine Coast. - Po
pogrebu je bila upepeljena.

JOŽE SIMČIČ
R. 29.1.1926 Šmartno v Brdih
U. 2.5.2015 St. Ezekiel Moreno Nursing
Home, Croydon, NSW. Sv. maša 8.5.2015
pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu.
Pokop a n je n a sloven skem delu
pokopališča v Rookwoodu.

MICHAEL DERMOTA
R. 22.6.1947 Št. Vid ob Glini, Koroška,
Avstrija
U. 6.6.2015 Dapto, NSW. Sv. maša in
molitve 15.6.2015 v župnijski cerkvi
Marijinega brezmadežnega spočetja
v Unanderri. Nato je bil pokojnik upepeljen.

MARIJA OVIJAČ, r. MRAK
R. 22.8.1925 Prebačevo, ŽU Šenčur
U. 9.6.2015 Yagoona, NSW. Sv. maša
13.6.2015 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu.
Pokopana je na slovenskem delu
pokopališča v Rookwoodu.
SLAVKO JAVŠNIK
R.29.11.1934 Maribor.
U. 9.6.2015 Griffith, ACT (Canberra).
Sv. maša 15.6.2015 v cerkvi sv. Petra in Pavla v Garranu. Pokopan je na
pokopališču Woden.
Letnik 50/2, Božič

RAFAEL - RALF ŽIČKAR
R. 5.9.1928 Drnovo pri Krškem
U. 13.6.2015 Woonoona, NSW. Pogrebni
obred v kapeli pogrebnega zavoda Parsons Funeral Home 17.6.2015, nato je bil
pokojnik upepeljen.

IVAN KAREL VELIŠČEK
R. 5.5.1923 Ozeljan, ŽU Šempas
U. 13.7.2015 Brisbane, QLD. Pogreb
23.7.2015 v Mt. Thompson Crematorium - West Chapel, nato je bil pokojnik
upepeljen.
VIKTOR DUBROVIČ
R. 12.12.1926 Miheliči v Istri, ŽU Rukavac, Hrvaška (nadškofija Rijeka)
U. 18.7.2015 Maroubra Nursing Home.
Sv. maša 25.7.2015 v župnijski cerkvi sv.
Andreja v Malabaru.
Pokopan je na pokopališču Botany.

MARIJA ZORZUT, r. SKOLARIS
R. 29.4.1922 Vipolže
U. 19.7.2015 Per t h, WA . Sv. maša
23.7.2015 v župnijski cerkvi sv. Kierana
v Osborne Parku.
Pokopana je na pokopališču Pinaroo
Valley Memorial Park.
17


JASON FARKAŠ
R. 6.1.1974 Penrith, NSW
U. 1.8.2015 Nepean Hospital, Penrith,
NSW. Pogrebni obred 10.8.2015 pri Sv.
Rafaelu v Merrylandsu. Pokopan je na
pokopališču Pinegrove.
ANTON STARIHA
R. 3.4.1929 Praproče, ŽU Semič
U. 6.8.2015 Marian Nursing Home,
North Parramat ta, NSW. Sv. maša
12.8.2015 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu, pokopan je na slovenskem delu
pokopališča Rookwood.

BRUNO KNAFELC
R. 15.7.1934 Juršče pri Pivki, tedaj
župnija Knežak, sedaj župnija Trnje.
U. 31.8.2015 Fairfield West, NSW. Sv.
maša 5.9.2015 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu. Pokopan je na slovenskem delu
pokopališča Rookwood.


FRANC ŠTAVAR
R. 1.4.1934 Zagorje pri Pivki.
U. 5.9.2015 Holy Spirit Hospital, Brisbane, QLD. Pokopan 14.9.2015 na
pokopališču Hemmant.

LJUDMILA - MILKA KROPEJ, r.
KANCUT
R. 17.2.1927 Vedrijan
U. 12.9.2015 Sutherland Hospital, Carinbah, NSW. Sv. maša 21.9.2015 v kapeli
Srca Jezusovega v Rookwoodu, pokopana je na slovenskem delu pokopališča.

ZORA KOREN, r. KASTELIC
R. 14.4.1934 Jasen, ŽU Ilirska Bistrica
U. 13.10.2015 Canterbury Hospital,
NSW. Sv. maša 21.10.2015 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu, pokopana je na slovenskem delu pokopališča Rookwood.
KARLA PUŽ, r. RIJAVEC
R. 11.2.1927 Osek na Goriškem
U. 15.10.2015 St. Mary’s Village, Concord, NSW. Sv. maša 22.10.2015 v
župnijski cerkvi Matere Božje v Concordu. Pokopana je na slovenskem delu
pokopališča Rookwood.

JOŽE LAMOVŠEK
R . 5.2.1944
Ljubljana
U. 26.10.2015 Wollongong. Sv. maša
6.11.2015 v naši cerkvi vseh svetih v
Figtreeju. Pokopan je na pokopališču
Kembla Grange.

ANA KUČKO, r. DENŠA
R. 23.6.1943 Nedelica, ŽU Turnišče
U. 5.11.2015 Summit Care, Smithfield.
Sv. maša 19.11.2015 pri Sv. Rafaelu v
Merrylandsu. Pokopana je na slovenskem delu pokopališča v Rookwoodu.
18

Rafael, december 2015



+ P. EVGEN (AVGUŠTIN) KETIŠ

(R. 4.8.1929 Osek, ŽU Sveta Trojica v Slovenskih goricah, u. 6.10.2015 Izola bolnišnica, član samostanske družine v Kopru)
hvaležno spominjajo, tudi po filmih iz
misijonskih dežel, ki jih je posnel in
predvajal.

P. EVGEN KETIŠ je bil rojen v družini, v
kateri je bilo štirinajst otrok; Avguštin je
bil dvanajsti. Njegovi sestri Gregorija in
Ljubomira sta postali redovnici. Najprej
se je učil kolarstva pri očetu, toda Božji
klic je bil močnejši.

Nadaljeval je gimnazijo v Lenartu, vstopil k frančiškanom in 29.6.1955 prejel
mašniško posvečenje. Bil je kaplan na
Viču, v Mariboru in v Mošnjah, spovednik na Brezjah in na Sveti Gori in župnik
v Dobovi. Leta 1971 se je odločil za misijone in po pripravi v Parizu prišel v Togo
v Afriko. Takrat so bili naši rojaki, patri,
sestre v Avstraliji z obema misijonarjema p. Hugom (letošnjim zlatomašnikom)
in p. Evgenom posebej povezani in so
(smo) tudi v naših občestvih zbirali za
misijone, predvsem za gradnjo vodnjakov v Kanteju, kjer je deloval.
Po desetih letih je dobil sobotno leto in
je sedem mesecev, od novembra 1981
do junija 1982 pomagal p. Valerijanu pri
našem Sv. Rafaelu. Rojaki se ga še danes
Letnik 50/2, Božič

Spomladi 1987 se je za stalno vrnil
v Slovenijo in bil kaplan v Ljubljani
pri Marijinem oznanjenju, kaplan in
gvardijan v Mariboru in v Nazarjah in
šest let župnik v Bočni in Šmartnem ob
Dreti. Nato je deloval v Kopru in spet v
Mariboru. Letos poleti je obhajal biserno
mašo. Kmalu nato se je zelo oslabljen
vrnil v Koper. - Od njega so se poslovili
7.10. pri Sv. Ani v Kopru s sv. mašo, ki
jo je vodil koprski škof dr. Jurij Bizjak.
Pogrebno sv. mašo in pogreb pri Sveti
Trojici v Slovenskih goricah 9.10. pa je
vodil upokojeni mariborski nadškof dr.
Franc Kramberger.
P. Evgen je bil res Frančiškov brat in
vnet duhovnik s posluhom, preprost,
družaben, znal se je približati vsem,
starejšim in mladim. Bil je mož molitve
in dela, pravi garač, ki je poprijel, kjer
je bilo potrebno, in apostol zakramenta
sprave.

Naj prosi za nas pri Gospodu, tudi za
nove duhovne poklice, ki jih zelo potrebujemo.
P. EVGEN, HVALA ZA VSE!
p. Darko

19




Jožko Kragelj:
OD POSTAJE DO POSTAJE - 6.
(samozaložba, Gorica 1998)
1961
Mladinski zbor je na praznik svete
Družine zapel pred jaslicami sedem
božičnih pesmi (eno-, dvo- in triglasno).
Na Veliko noč sem na Gočah prvič
doživel slovesnost “vstajenja”. Prejšnje
leto je bilo slabo vreme. Vstajenje je
zgodaj zjutraj, ko je še tema. Vse je bilo
v lučkah od cerkve do pokopališča. Niso
gorele le svečke. Te so bile po oknih,
drugod, zlasti po zidovih so bile škatlice
z žaganjem, namočenim z nafto ali
petrolejem. Na vsak način nepozaben
prizor. Veliki zvon se je oglašal med
pritrkovanjem. Drugače je že nekaj
dni molčal. Takratni vogrski župnik
Podobnik je bil postavljen za kolavdatorja zvonov in orgel. Prišel je pregledat
zvonove in ugotovil, da je kembelj pri
velikem zvonu v nevarnosti, da zgrmi
skozi line in koga ubije. Usnjeni pas je bil
natrgan. Prej je zvon visel na tramovih.
Ko so ga obrnili, da ne bi kembelj udarjal
vedno na isto stran, so mojstri z Reke
svetovali rajnkemu župniku, da bi ga
obesili na traverzo. Ta pa ni bila dovolj
močna in se je usločila. Sporočil sem
livarju Lenartiću na Reko in mu zagrozil
s tožbo, če ne popravi takoj. K prejšnji pa
so morali zavariti še eno traverzo.
Z župnikom Podobnikom sva pregledala tudi orgle in smo sklenili, da jih bomo
po njegovem načrtu in pod njegovim
vodstvom tako predelali in dopolnili,
da bodo imeli tudi pevci več prostora in
bo tudi kor dobil lepši videz. Orgle bodo
razširjene in postavljene ob steni. Meh
bi dali v zvonik, prej pa ulili betonsko
ploščo. Vse to je bilo potem v resnici narejeno pod vodstvom župnika Podobnika.

20

Pod v cerkvenih klopeh je bil dotrajan,
gnil. Bile so luknje, v katere je mimogrede zdrknila noga. Zato smo kupili
deske in v dneh 24. in 25. aprila so mizarji postavili nov pod.
Dne 6. maja 1961 je umrl vipavski
dekan msgr. Ignacij Breitenberger.
Pogreb je bil prava verska manifestacija.
Udeležilo se ga je nad sto duhovnikov in
mnogo ljudstva.
Za novega dekana je bil imenovan vogrski župnik gospod Slavko Podobnik, ki je
malo prej popravljal naše orgle. Sprejem
je bil 11. junija. Ustoličil ga je sam administrator dr. Mihael Toroš. “Pripeljal
sem vam najboljšega duhovnika,” je rekel. Ko smo mu čestitali, se je nasmehnil
in rekel: “Le čestitajte, zame je to zadnja
postaja!” In res se je to zgodilo.
Ob sklepu veroučnega leta sem tudi
njega povabil, da je prišel spraševat
otroke. To spraševanje je pomagalo, da
so tudi starši bolj resno jemali verouk.
Prvič po zaporu sem želel izkoristiti
poletne počitnice. V semenišču je bil za
prefekta Angel Batič. Njega sem prosil,
da bi me nadomestoval v mesecu avgustu. Pri salezijancih v Ljubljani sem dobil
naslove njihovih hiš po italijanskih mestih. Kupil sem vozni listek, s katerim je
bilo možno ves mesec potovati z vlakom.
Vožnjo sem prekinil, kjerkoli sem želel.
Zato sem se odpeljal ob jadranski obali
proti Anconi. Obiskal sem božjepotno
cerkev v Loretu, nato Assisi in Perugio
ter nadaljeval pot do Rima. Takrat smo
morali potovati še v talarju, ker Italija
še ni poznala “clergymana” - ovratnika s kratko suknjo. Take so imeli za
protestante. Iz Rima sem se odpeljal
Rafael, december 2015


v Neapelj in še do Pompejev, kjer sem
videl izkopanine mesta, ki ga je zasula
lava. Vračal sem se po tirenski obali
proti Genovi in naprej do Torina. Obiskal
sem vse don Boscove ustanove in tudi
znano zavetišče Cottelengo z imenom
“La piccola casa della divina Provvidenza” (“Mala hiša Božje Previdnosti”).
V resnici je to celo mesto, saj se razteza
na površini 90.000 kvadratnih metrov.
V njej ima brezplačno oskrbo 10.000
telesno in duševno nerazvitih bolnikov.
V teh stavbah vlada čudovit red. Oskrbujejo jih redovniki in redovnice. Vsakemu
obiskovalcu se bolniki zahvalijo “Deo
gratias” (“Bogu hvala”). Srečal sem
bolnico, ki je bila že trideset let priklenjena na posteljo. Migala je samo s prsti,
med katerimi je bil rožni venec. Ko sem
jo vprašal, kako prenaša vse to, mi je
z očmi pokazala tabernakelj na koncu
dolgega hodnika. Razumel sem. Z Njim
premorejo vse.
Iz Torina sem se odpeljal v Milano, kjer

Goče pri Vipavi
Letnik 50/2, Božič



sem obiskal stolnico, ta najodličnejši
primer gotske arhitekture. Želel sem
si ogledati tudi bivšo dominikansko
obednico, kjer je Leonardo da Vinci
naslikal Zadnjo večerjo. Med vojno so
steno obložili z vrečami peska, da so
obvarovali to svetovno znano umetnino.
Domov se mi ni mudilo, ker sem imel
namestnika, zato sem iz Milana odpotoval v Avstrijo, v Salzburg. Zdelo se
mi je, da sem prišel v Ljubljano. Grad
in okolica spominja na našo prestolnico. Ogledal sem si glavno cerkev in se
ustavil v bogoslovju. Nato sem se odpeljal proti Koroški. V Spittalu sem obiskal
teto Kristino, ki se je z možem in družino
umaknila v Avstrijo ob koncu vojne.
Najprej so živeli v taborišču, pozneje pa
so dobili preproste hišice za stanovanje.
Imeli so slovenskega duhovnika, ki je
skrbel za begunce.
Ko sem se vrnil na Goče, se je že bližala
jesen, šola, trgatev, kar je prineslo nove
skrbi. Z novim šolskim letom se je začela

21


priprava na birmo, ki je bila določena za
leto 1962.
1962
Novo leto 1962 smo začeli z lepo
slovesnostjo pri jaslicah na praznik
svete Družine. (Takrat je bil ta praznik
v nedeljo po Gospodovem razglašenju sv. treh kraljih, 6.1., op. p. D. Ž.) Mladinskemu zboru so se pridružili tudi odrasli
pevci za koncert pri jaslicah. Zapeli so
pet pesmi, mladinski zbor pa devet. Za
sklep so skupno zapeli “Sveto noč”. Med
zimskimi počitnicami sem zbiral otroke,
da sem jim pripovedoval o življenju sv.
Janeza Boska in jim kazal diapozitive.
V februarju, ko je bil praznik Lurške
Matere Božje, pa sem jim ob slikah govoril o Lurdu. To je bilo nadomestilo za
verouk, da jih niso počitnice popolnoma
odtrgale od verskega življenja.
Po šestih letih, odkar sem bil pogojno
izpuščen iz zapora, sem bil leta 1962
deležen amnestije in so mi poslali
sledečo amnestijsko odločbo:
D R Ž AV N I S E K R E TA R I AT Z A
PRAVOSODNO UPRAVO LRS
Komisija za izvedbo amnestije po zakonu o amnestiji z dne 13.3.1962
V Ljubljani, dne 29. marca 1962
Opr. š. 26-1/62
KRAGELJ JOŽE
GOČE PRI VIPAVI
OKRAJ GORICA

“Pošiljamo Vam amnestijsko odločbo
z dne 29. marca 1962, št. Am. 65/62, s
katero ste bili amnestirani po zakonu
o amnestiji iz marca 1962 za kazniva
dejanja, ki so navedena v odločbi.
Priloga: 1 odločba
M. P. Za komisijo Tone Bizjak, l. r.

22


Dr. Toroš ni imel ne tajnika ne svojega
prevoznega sredstva. Tisti, ki smo imeli
avtomobile, smo ga morali prevažati iz
fare v faro. O tistem, ki je imel “fička”,
smo govorili, da ima limuzino. Drugi
smo se zadovoljili s starimi “topolinčki”,
ki so jih takrat dovolili uvažati iz Italije.
Toroš je otroke izpraševal tik pred
birmo vpričo vseh navzočih. Včasih so
nastali mučni prizori. Če birmanec ali
birmanka nista znala, se je obrnil k botri
ali botru in rekel: “Povejte pa vi!” In je
nastala še večja zmeda.
Pred birmo je vsakemu navzočemu
duhovniku določil nalogo: “Vi boste
držali posodico s sveto krizmo, vi boste
z vato brisali čelo, vi boste poskrbeli
za košček limone in lavabo po birmi”
itd. Med birmovanjem je moral eden na
prižnico, da je molil rožni venec in je vsa
cerkev odgovarjala.
V pisarni ni delal sitnosti. Podpisal je
matične knjige in ni kontroliral, če je vse
vpisano. Vprašal je: “Kje naj podpišem?”
Ker sem upravljal tudi Erzelj in od leta
1961 še Zgornjo Branico, je želel videti,
kje je Erzelj. V ponedeljek po birmi sem
ga peljal na Erzelj, kjer je imel med mojo
mašo kratko pridigo. Po maši pa so ga
obstopile ženske in začele spraševati,
zakaj je v Branici vsako nedeljo sveta
maša, na Erzelju pa ne. Poudarjale so, da
je Erzelj starejši kot Branica. Poslušal jih
je in se obrnil k meni: “Torej, ste slišali?
Ustrežite jim!” S tem se je opravičil, krivda pa je padla name. dobro je vedel, da
imam vsako nedeljo tri maše. Še bolj je
bil zmeden, ko je stopil do njega ključar
stari Vovk in mu rekel, da sem okradel
erzeljsko cerkev. Dal sem namreč pozlatiti kelih in pateno ter posrebriti
velike oltarne svečnike. Za oltarjem pa
so bili medeninasti svečniki, katere
smo očistili v odsotnosti velikih. Ker
Rafael, december 2015


nismo na Erzelju nabrali dovolj denarja
za kritje stroškov, sem plačal z goškim
denarjem in v zameno odnesel medeninaste svečnike na goški oltar. Tega mu
nisem mogel takoj razložiti.
Ko sva s Torošem sedla v av to,
me je prijel za roko in rekel: “Čujte!
Vr n it e ji m! Če z ač no du hov n i k a
sovražiti, je bolje, da pobere cok in
pok ter odide!” Prejšnji dan me je pa s
pr i žnice na Goč a h hva lil: “Imate
duhovnika, ki je misijonar!” Svoje
mnenje je takoj spremenil, ne da bi se
prepričal, kako je bilo. Tudi zbegan je bil.
Na Gočah ga je pred župniščem čakal
Jože Petrič s fičkom. Prosil sem ga, da
bi peljal dr. Toroša na Kostanjevico (pri
Gorici, op. p. D. Ž.). Ko je Toroš stopil iz
mojega avta, se je obrnil k Petriču in ponavljal: “Čujte, čujte, kakor sršeni so me
napadli!” Petrič ga je debelo gledal, ker
ni vedel, o čem govori. Bil je popolnoma
zmeden. In ker mu je v mojem avtu padel
brevir iz aktovke, je začel klicati na vrhu
stopnic v župnišču: “Gospod župnik, kje
je moj brevir, kje je ostal moj brevir?”
Potolažil sem ga: “Tukaj je, v avtu je bil!”
“No, hvala Bogu!” je odgovoril. Prav tako
je po vsaki birmi spraševal: “Kje je moj


list?” Na nekem listu je imel namreč
napisane note in besedilo prošnje, ki jo
je odpel ali zmolil po birmi. List je bil
sicer že zmečkan in oguljen, toda zanj
je bil dragocen in gorje, če bi mu ga bil
kdo založil ali izgubil. Niti prepisati ga ni
dovolil, ker se ni zanesel, da bi bil prepis
verodostojen.
Leta 1962 je imela koprska škofija kar
šest novomašnikov. Iz Vipavske doline
je bil Drago Klemenčič iz Stomaža. Poleg
njega so pozneje postali vidnejši tudi
Rafko Valenčič, Bojan Ravbar in Franc
Prelc. Bili so posvečeni v Ljubljani, ker
dr. Toroš ni bil škof.

1963
Leto 1963 je bilo zaznamovano s smrtjo
dr. Mihaela Toroša. Umrl je 29. decembra. Istočasno je umrl tudi msgr. Alojzij
Filipič, župnik v Batujah. Oba sta želela
biti pokopana na Sveti Gori, dr. Toroš
v grobnici za glavnim oltarjem zraven
nadškofa Sedeja, msgr. Filipič pa na
svetogorskem pokopališču. Kljub zelo
mrzlemu dnevu se je pogreba udeležilo
veliko duhovnikov.
(N. d., 46-54. - Se nadaljuje.)

Sveta Gora
Letnik 50/2, Božič

23



+ MAMI MARICI OVIJAČ V SLOVO

(R. 22.8.1925 Prebačevo, ŽU Šenčur, u. 9.6.2015 Yagoona, NSW)
(Poslovilni govor po pogrebni sv. maši v naši cerkvi
sv. Rafaela v Merrylandsu)

Danes, ko jemljemo slovo od naše
drage mame Marice,
je 13. dan v mesecu,
dan Fat imske Matere Božje. (Sobota,
13. junij 2015 je bil
praznik Marijinega
brezmadežnega Srca,
op. P. D. Ž.)
Mama je tista, ki te prva objame,
ki prva te v naročje vzame, mama ti
prva na čelo križ naredi. Vse življenje
v molitvi in skrbi za otroke živi. Mama
te nikoli ne zapusti, pa če na zemlji ali v
nebesih živi.
Najs t a r ejš a hč erk a m a me
Marice Ovijač, Olga Lah, je že štirideset
let moja prijateljica. Malo za šalo in
malo zares rečeva, da sva sestri, saj sva
rojeni istega leta, isti mesec, le nekaj
dni narazen. Olgi sem večkrat rekla, da
je lahko srečna, ker ima mamo in ata tu
v Sydneyu, saj je moja mami v Sloveniji.
Zato sem pokojno Marico »posvojila« in
jo klicala »mama«.
Marica Ovijač, rojena Mrak je
prijokala na ta svet 22. avgusta 1925
v vasi Prebačevo na Gorenjskem, v
župniji Šenčur. Z Vinkom Ovijačem iz
sosednje župnije Trboje sta se poročila,
ko ji je bilo 19 let in njemu 23 let, 21.
julija 1945. Letos julija bi praznovala 70.
obletnico poroke. Poročil ju je duhovnik
Johann Klemenčič v Judenburgu v Avstriji, kamor je pribežala ob koncu vojne
Ovijačeva družina. Vinku in njegovim
domačim so sledile Marica in njeni sestri
Justi in Štefka.

24

Leto dni po poroki, 1946, sta
se mladoporočenca znašla v novi deželi
Venezueli, ki jima je obljubljala svobodo
in večji kos kruha. Pridno sta delala, se
učila novega jezika in po petih letih se
jima je rodila prva hčerka Olga. Za njo je
kmalu prijokala Mari. Tretji se je rodil
sin Karlo. Otroci so rasli, toda gospodarsko stanje v Venezueli ni bilo najboljše,
zato sta Marica in Vinko po dvanajstih
letih, leta 1958, spet spakirala kovčke
in družina je pripotovala v Avstralijo,
v Sydney. Kupila sta si hišo v Yagooni,
leta 1967 pa zgradila nov domek svoji
družini. Nova hiša, v novi deželi, in zakaj
ne še en dojenček, sta si mislila. Leta
1968 se je rodil četrti otrok, Vinček. Vsi
štirje otroci so poročeni, mami in atu
dela veselje devet vnukov in šest pravnukov.
Kdor je našo mamo Marico dobro poznal, ve, kako rada je prepevala iz
vsega srca. Imela je močan, lep sopran.
Večkrat mi je rekla, kako rada poje Bogu
v čast in ljudem v veselje. Pri naših sv.
mašah in pozneje na koru naše cerkve
sv. Rafaela je prepevala skupaj več kot
50 let.
Marica je bila izredno dobra
gospodinja. Znani so bili njeni krofi in
potica, s katerimi smo se večkrat posladkali. Druga njena velika ljubezen
so bile rože. Marsikateri lonček cvetja
je prinesla za prodajo na »Garage Sale«.
Rada je pomagala v naši slovenski cerkvi
in misijonu sv. Rafaela in tudi na Slovenskem društvu Sydney, še posebno v letih,
ko je bil njen mož Vinko predsednik. Bila
je ena od prvih kuharic naše molitvene
Rafael, december 2015



skupine, ki pripravlja srečanja in kosila
za bolnike in upokojence. Ali pa sem
jo prosila, da naj pride, da bom skupaj
kakšno zapeli, da bo bolj veselo in
domače. In kadar je le mogla, sta oba z
Vinkom prišla! Zato smo tudi načrtovali,
da bi njeno 90-letnico praznovali pri naslednjem kosilu molitvene skupine. Toda
človek obrača, Bog pa obrne! Marica je
mirno zaspala v zgodnjih jutranjih urah
9. junija.
V imenu molitvene skupine, v
imenu pevcev ter naše skupnosti in v
svojem imenu izrekam iskreno sožalje
atu Vinku, dragi prijateljici Olgi, sestri
Mari, bratoma Karlu in Vinčku, vsem
vnukom in pravnukom, drugim sorodnikom in mnogim prijateljem, ki bomo
mamo pogrešali.
Naj počiva v miru Božjem, naj
ji bo lahka zemlja in naj nam v nebesih
hrani malo prostora, da bomo z angeli
še kakšno zapeli Bogu in Mariji v čast.
Mama Marica, z Bogom!
PRIPIS UREDNIKA:

Danica Petrič

Pred petnajstimi leti sem prvič
obiskal v Avstralijo in v nedeljo, 12. novembra 2000, maševal pri Sv. Rafaelu.
Marija je vodila ljudsko petje in večkrat
sva se kasneje spomnila prelepe pesmi
»Sveta, vernih duš Kraljica, naših rajnih
usmili se! Bodi ti jim pomočnica, spolni
svete vse želje!« Pesem smo ji zapeli tudi
Letnik 50/2, Božič



Mešani pevski zbor sv. Rafaela ob slovesu sestre
Francke Žižek, 12. januarja 1997

na grobu, po spominu, ker nismo imeli
besedila, in uspelo nam je!
Rad bi se Mariji tudi sam zahvalil za lepe trenutke v vseh desetih
letih, kolikor sem zdaj tukaj, in njenim
domačim, z željo, da ostanemo naprej
zvesti Bogu in drug drugemu.
Mama Marija, ata Vinko in njuni
otroci so radi priskočili na pomoč, kjer je
bilo potrebno. Tudi vnuki in pravnuki so
povezani z nami. Pri sv. mašah je prepevala v našem zboru, vodila petje, če kdaj
ni bilo zborovodja, je spontano in prav
spretno prevzela mesto dirigenta. Pela
je tudi v Wollongongu, Queenslandu, v
Newcastlu, kamor smo šli večkrat: Teja
in Ivo Bavčar, patri, Vinko in Marija,
pokojna Marija Kužnik in včasih še kdo,
in bili smo prav prijetna družba. Našim
rajnim je tolikokrat zapela pri sv. mašah,
potem pa ob grobovih zbrala pevce skupaj in ob veselih priložnostih prav tako.
Kadar smo šli na romanja, slovesnosti ali
na pogrebe v avstralske župnije, je prav
hitro navezala stike s pevci in organisti
in se jim pridružila kot pevka pri sv.
mašah, prinesli smo note in zapeli še
slovensko.
Ko zdravje ni bilo več takšno
kot nekoč, je vedno znova zbrala pogum
in še prišla v našo cerkev in na naš kor,
zadnjič prav ob sklepu letošnjih šmarnic.
Marija, hvala Vam za vse in
prosite za nas pri Bogu!

P. Darko
25



Dobrote in nasveti:
ENOLONČNICE
Na Slovenskem je že od nekdaj priljubljena jed, ki ji rečemo enolončnica.
Enolončnice skuhamo iz več vrst živil,
včasih dodamo meso, sveže ali prekajeno. Imenitne so za toplo in okusno
večerjo, če pa jih pripravimo za kosilo,
pa postavimo po njej na mizo še nekaj
sladkega in družina bo zadovoljna. Poglejmo si jih (še) nekaj.

a) ENOLONČNIC A Z BUČK A MI
(ZUCCHINI): Za to enolončnico bomo
potrebovali 3 žlice olja, 1 čebulo, zelen
peteršilj, 1 strok česna, 4 bučke, 1
kranjsko klobaso, sol, poper, 3/4 kg
paradižnikov, malce majarona, 1 jušno
kocko in 10 dag sira.
V posodi segrejemo olje, popražimo
sesekljano čebulo, dodamo sesekljan
peteršilj in česen, olupljene in narezane
bučke in na koščke narezano kranjsko
klobaso. Solimo in popramo. Dodamo še olupljene in na koščke dodane
paradižnike, začinimo z majaronom in
pokrito dušimo. Po 15 minutah dušenja
dodamo zdrobljeno jušno kocko in nariban sir in kuhamo še približno 10 minut.
Zraven postrežemo dober domač kruh,
lahko pa dodamo dušen riž ali poljubno
pripravljen krompir.
b) ENOLONČNICA S HRENOVKO: Zanjo
potrebujemo: 2 hrenovki, 3/4 krompirja, 3 korenčke, pol kozarca graha,
1 lovorjev list, sol, 1 čebulo, 2 stroka
česna, 3 žlice masti ali olja, poldrugo
žlico paradižnikove mezge in malo
začimbnega posipa - Vegete.
Opran in olupljen krompir zrežemo

26

na kocke in skuhamo v slanem kropu.
Dodamo nariban korenček, sesekljano
čebulo, lovor in česen. Grah skuhamo
posebej in ga zmešamo med krompir
z vodo vred. Maščobo malo prej segrejemo, dodamo moko, jo rahlo popražimo,
nato dodamo mezgo, razkuhamo z
nekaj žlicami mrzle vode in zlijemo v
enolončnico. Nato dodamo na koleščke
zrezani hrenovki, začinimo z Vegeto in
kuhamo še približno 10 minut. Skuhano
jed postrežemo z domačim kruhom ali
žemljami.
c) ENOLONČNICA S KLOBASO: Pripravimo 1 kg na kocke narezanega
krompirja, 3/4 kg na kolobarje narezanega dobro opranega pora, 1 jušno
kocko, sol, poper, malo muškatnega
oreška, zelen peteršilj in poldrugo
klobaso.
Vodo zavremo in vanjo stresemo
krompir, por in začimbe. Posebej skuhamo in primešamo narezano klobaso,
nato kuhamo še približno pol ure. Nekaj
minut pred koncem kuhanja dodamo zdrobljeno jušno kocko, paziti pa moramo,
da jedi ne presolimo, ker sta klobasa
in kocka slani. Preden post av imo
enolončnico na mizo, dodamo sesekljan
peteršilj.

d) FIŽOL Z JEŠPRENJEM je stara slovenska jed, ki jo skuhamo iz 1/2 kg dobrega
fižola, 1/2 kg ješprenjčka, 3/4 kg suhega
mesa ali kranjskih klobas. Dodamo
kumino po okusu, 1 klinček, košček
cimetove skorjice, četrt limone in sol.
Fižol preberemo, operemo in namočimo
Rafael, december 2015


čez noč. Prav tako preberemo in čez noč
namočimo ješprenjček. Zjutraj pristavimo fižol v isti vodi. Ko nekaj časa vre,
mu dodamo ješprenjček in čez kake
četrt ure oprano meso ali klobase. Če je
meso trdo ali zelo posušeno, ga dodajmo
že v začetku. Vse skupaj naj počasi vre,
dokler ni meso mehko. Med kuhanjem
dodamo kumino, klinček, cimetovo
skorjico, limono in solimo po okusu.
Kuhano meso zrežemo in denemo nazaj
v enolončnico. Zraven ponudimo kislo
zelje ali zeleno solato s krompirjem.

e) Na Primorskem je doma KORUZNA
MINEŠTRA: Zanjo potrebujemo 1/2
kg fižola, 1/4 kg koruze, 1/2 kg suhe
svinjine, sol, jušno zelenjavo, poljubne
začimbe, čebulo, česen, olje in 3-4 dag
moke.
Fižol namočimo čez noč, zjutraj
pristavimo in mu čez nekaj časa dodamo
oprano suho meso. Posebej pristavimo
koruzo, ki se zelo nakuha in tudi prej
skuha. Koruzi primešamo drobno zrezano jušno zelenjavo in začimbe. Ko je vse
skuhano, zmešamo med seboj in solimo
po okusu. Če mineštro kuhamo brez
mesa, ji nazadnje dodamo prežganje iz
olja in moke.
Takšno mineštro lahko skuhamo
tudi s krompirjem (namesto fižola ali
s fižolom) ali s kislim zeljem, ki ga skuhamo posebej.
f) In za konec še stara slovenska jed, ki ji
rečemo ŠTULA. Zanjo potrebujemo 1/2
kg do 3/4 kg suhega svinjskega mesa,
50-60 dag riža ali kaše in 2 stroka česna.
Potrebujemo še testo za rezance, ki ga
naredimo iz 1/2 kg moke, 2 jajc, 2 žlic
olja, vode in ščepca soli.
Suho meso skuhamo in odcedimo, v
juhi pa skuhamo riž ali kašo, ki ne smeta
Letnik 50/2, Božič


biti preveč kuhana ali razkuhana, pač pa
gosta in “al dente”. Odišavimo s strtim
česnom. Meso narežemo na koščke, ga
zmešamo med kuhan riž ali kašo in
pustimo, da se jed ohladi.
Spočito testo za rezance tanko razvaljamo in položimo v dobro namaščen
pekač tako, da testena plahta sega
čez rob pekača na vse strani. V pekač
naložimo riž z mesom in ga poravnamo
z žlico. Razvaljano testo, ki sega čez
robove, zagrnemo nazaj in riž prekrijemo. Po vrhu namažemo s stepenim
jajcem in rumeno spečemo v pečici.
Zdaj pa zares Bog žegnaj, kajti tako
pripravljene stare slovenske jedi so
zares dobre.
Če imate še Vi kakšne dobre stare recepte ali znate narediti kakšne praktične
stvari, ne samo v kuhinji, lahko so tudi
druga Vaša ročna dela, se oglasite. Naših
pridnih rok je veliko, ročnih spretnosti
in izdelkov prav tako in sedaj moramo
mi storiti čimveč, da ne gre kaj v pozabo
in da izpopolnimo slovensko zakladnico.
J. (Prim. Rodna gruda 11/1997, 46)

27



»IGRAM BOGU V ČAST IN LJUDEM V VESELJE«
Pogovor z MILKO STANIČ,

dolgoletno organistko v slovenski cerkvi sv. Rafaela v Sydneyu –
Merrylandsu, Avstralija

Rada bi Vam predstavila gospo
Milko Stanič, rojeno Velišček, ki v cerkvi sv.
Rafaela v Sydneyu igra orgle in vodi cerkveni
pevski zbor že vrsto let.
Rojena je bila 18. februarja 1925 v
vasi Zapotok nad Kanalom ob Soči. Povprašala
sem jo, kako in kdaj se je učila igrati na
harmonij. Takole mi je pripovedovala: »Ko
sem bila stara štiri leta, mi je za jetiko umrla
mama, oče pa je živel še deset let. Za menoj
sta bila še dva mlajša otroka. Skupaj nas je bilo
devet otrok. Za nas sta poskrbeli teta in moja
dvanajst let starejša sestra Bernarda. Ona je
v cerkvi pela na koru.
Naš gospod župnik je bil Alojz
Makuz. S tedanjim organistom sta imela nek
nesporazum in ta organist je prenehal igrati.
Meni je takrat bilo petnajst let in sestra Bernarda mi je na harmoniju pokazala, kako se z
enim prstom pritisne na tipko in da intonacijo
pevcem. Potem pa me je gospod župnik
Makuz enkrat na teden učil osnove igranja na
harmonij v Marijinem Celju (nad Kanalom). K
njemu sem pešačila štiri kilometre v eno smer
in od takrat dalje sem začela spremljati pevce.
Imela sem veliko veselja do petja in igranja
in sedaj po petinsedemdesetih letih igranja
lahko rečem, da me veselje še ni minilo. Igram
Bogu v čast in ljudem v veselje.
Spominjam se, kako me je včasih
bilo strah, v trdi temi iti h gospodu župniku
na vaje. Morala sem iti mimo pokopališča. Če
pa je bila poleti jasna noč, sem sedla na ograjo
28

pokopališča in molila za pokojne starše.
Spominjam se tudi, da ni bilo elektrike in smo si svetili s karbidovko, ki je dajala
več svetlobe kakor petrolejka. Na koru pa,
ko sem vadila harmonij v rojstni vasi, sem si
prižgala svečo, ki je že odslužila na oltarju v
cerkvi, meni pa je prav prišla za razsvetljavo.
Nad njenim plamenom sem si pozimi grela
premražene roke!«
»Gospa Milka, kdo pa vas je učil
tako lepo šivati in plesti?« sem jo radovedna
vprašala. »Sama,« mi je odgovorila. »Doma
smo imeli staro Singer mašino za šivanje na
pedala in sem kar začela šivati. Na začetku
sem kaj pokvarila, a počasi sem se naučila.
Enako tudi pletenja.«
Lahko vam povem, da je Milka sešila
mnoge obleke za ministrante, habite in albe za
naše patre, našila ovratnike na štole in zašila,
popravila marsikatera cerkvena oblačila in
oblačila naših patrov in naših rojakov. Neki
mladi vdovi je zašila črno bluzo kar tako, ne
da bi jo pomerila, in gospe je bila bluza prav.
Sešila je bele oblekice za prvoobhajance in še
bi lahko naštevala mnoga dobra dela, ki jih
je Milka naredila v svojih devetdesetih letih.
Vsa njena dobra dela so ostala zabeležena pri
Bogu.
Ko je Milka prišla v Avstralijo 8.
decembra 1951, se takole spominja kampa v
Bonegili, kjer je preživela prvo dobo svojega
bivanja v Avstraliji. Tam se je takoj pridružila
pevskemu zboru. Peli so v taboriščni cerkvici,
ki je bila narejena iz nekdanje barake. »V
tolažbo nam je bilo, da je tudi Jezus bival v
enaki baraki kot mi, revni begunci, na začetku
novega poglavja svojega življenja v novi
deželi.
Naš taboriščni pevski zbor je vodil
Lojze Furlan. Petje nam je vsem bilo v veliko
veselje. Bili smo skupaj kakih štirinajst mesecev. S prihodom vsakega novega transporta se
nam je kak Slovenec pridružil za nekaj tednov,
Rafael, december 2015



Bonegila, julija 1952: Škof v Sandhurstu msgr.
Bernard Denis Stewart s člani zbora Bonegila.
Od leve: Rudi Mavrič, zborovodja Lojze Furlan,
Felicita Drnovšek. Zadaj: Nizozemec Hans
(priimek neznan), nadškof Stewart, Rafael N.
(priimek neznan), Ivan Velišček, Ida Drnovšek,
zadaj Milka Velišček, Lojze Semenič, Pavle
Poštarenko, Dominik Peternel.

dokler ni bil poslan na delo kamorkoli po širni
Avstraliji.
Menda je bilo marca 1953, ko je zbor
prenehal. Spomin na nas pa je v Bonegili ostal
in očitno so nas pogrešali. Peli smo pri nedeljski sveti maši, najprej samo slovenske, ker
drugih nismo znali. Potem nam je taboriščni
župnik, Nemec, pater Baron SVD (Societas
Verbi Divini – Družba Božje besede) priskrbel
note za latinsko mašo. Tako smo peli Kyrie,
Sanctus in Agnus Dei v latinščini, kar je bilo
ljudem raznih narodnosti bliže. Marsikdo je
vzkliknil: ‘O, kakor doma,’ pa naj je prišel iz
kateregakoli kraja v Evropi.
Spominjam se, da smo za Božič
1952 bili povabljeni v Albury k petju božičnih
pesmi v parku ‘Carols at the Candlelight’. Pater
Baron nam je posodil cerkveno pesmarico.
Zapeli smo angleško ‘Little Child Jesus’, latinsko ‘Adeste Fideles’ in slovensko ‘Pastirji k
Jezusu’. Pri zadnji pesmi ‘Sveta noč’ se nam je
pridružila vsa zbrana množica in vsak je pel
v svojem jeziku. Nepopisen občutek, ki ga ne
pozabimo zlepa. Daleč od doma nas je pesem
povezala v eno družino, na Božič, rojstvo
Gospodovo.
Milka se je poročila z Darkom
Staničem v Paddingtonu 10. oktobra 1953.
Poročni obred je vodil p. Rudolf Pivko. V
zakonu so se jima rodili trije otroci: Steven,
Daniel in Marijana, ki je že pokojna. Steven
je pustil službo, da je lahko negoval bolnega
očeta in zdaj skrbi tudi za mamo Milko.
Letnik 50/2, Božič



Darko je odšel po večno plačilo k
Očetu pred dvemi leti, 24. maja 2013, in je
dočakal 92 let. Milka rada pove o njem tole:
“Ko je Darko kot dvajsetletni fant odšel k vojakom, se je tam navadil kaditi cigarete. Kar
naprej sem ga prosila, naj neha kaditi, pa se
ni mogel odvaditi. In ko sem mu na stara leta
naštevala, kdo vse je nehal kaditi, je rekel: ‘Ja,
zato so pa že vsi pomrli!’ - In Darko je kadil 72
let, do konca življenja. Tudi njegova zdravnica
je rekla, da naj mu cigarete kar pustimo”.
Milka je tudi duša naše Molitvene
skupine Srca Jezusovega, ki je lani praznovala 25-letnico. Milka je vseskozi naša zvesta
članica in se vedno zanima za naša srečanja,
posebno, ko organiziramo kosila za naše
bolne in ostarele rojake, takrat Milka vedno
pokliče in me vpraša, če imamo kuharico, kaj
bomo kuhali in kdo bo pri postrežbi pomagal.
V četrtek, 14. maja 2015, ko smo
se zbrali k molitvenemu srečanju, sveti maši
in h kosilu ob materinskem dnevu, smo naši
zvesti slavljenki in drugim slavljencem še
posebej nazdravili. Milki smo podarili knjigo
o življenju in delu našega dragega patra
Valerijana Jenka, ki zdaj živi pri frančiškanih
v Ljubljani in mu vsi prav tako pošiljamo
ljubeče pozdrave!
Draga Milka, naj Vam ljubi Bog da
dočakati tudi sto let in da bomo pri Sv. Rafaelu
še čimveč let slišali zven orgel izpod Vaših
urnih rok. Bog Vas živi!
Danica Petrič

Poleg gospe Milke Stanič sta 90-letnico
praznovala tudi g. DUŠAN LAJOVIC, naš
zvesti prijatelj in dobrotnik (25.1.), in g.
ANTON KONDA, prav tako zvesti član
občestva in naš dobrotnik (25.8.). Obema
prav tako iskreno čestitamo in želimo
srečno pot v novo desetletje!

29



Dobra volja naj velja!
DRU Ž I N A S E V R N E domov p o slove s n i s v. m a š i . O č e t a k oj z a č ne
nergat i, k a ko je bila s v. ma ša predolga, župnikova pr idiga zanič, na
koru so slabo peli in tudi orgle so bolj cvilile. Najmlajši sin pa mu pravi:
“Čuj, očka, za tisti dolar vstopnine za štiri osebe, ki si ga vrgel v košarico, je bil
spored v cerkvi kar v redu.”

JASNA SE VRAČA v parkirno hišo, kjer je redno parkirala svoj avto. Pred avtom jo
pričaka redar z beležko.
“Dober dan, gospa! Povejte mi, kako, da nimate brisalcev na avtu?”
“Veste, snela sem jih, ker mi je šlo že prav na živce, da sem vsakič tukaj dobila
kazenski listek za napačno parkiranje!”
VOZNIK AVTOMOBILA je povozil petelina. Ustavil je in šel povedat gospodinji, kaj
se mu je zgodilo.
“Ne bojte se, petelina vam bom nadomestil.”
“To že,” pravi gospodinja, “samo ne vem, če vas bodo kokoši marale.”

OTROCI SO PRI SV. MAŠI pripravili program za materinski dan in so uprizorili
plesno točko. Po sv. maši se je faranka pritožila župniku:
“Gospod župnik, tole, kar smo videli danes, ni primerno za v cerkev! To je
pomanjkanje spoštovanja!”
Župnik pravi: “Gospa, pomirite se! Pomislite vendar na svatbo v Kani. Tudi tam
so ljudje plesali pred Jezusom.”
“Pred Jezusom že, ne pa pred oltarjem!”
SODNIK PRAVI OBTOŽENEMU TOMISLAVU: “Ali je res, da ste sosedu vrgli v okno
velik kamen?”
“Res, gospod sodnik, toda res ga nisem mogel več poslušati, ko je igral trobento!”
“Pa obžalujete svoje dejanje?”
“Seveda, saj se je skozi razbito okno trobenta še bolj slišala.”
KAVBOJ JE PRIJEZDIL S KONJEM do gostilne - Saloona, naročil steklenico viskija,
plačal in odnesel konju, ki je v trenutku požlampal pijačo.
Gostilničar to vidi, steče ven in vpraša kavboja: “Kaj boste pa vi pili?”
“Jaz nič, ker vozim!”

ANEKDOTA: P. Evgen in p. Darko sta se v poletnem jutru peljala z avtom po
Mariboru. Toda v kolonah in med semaforji je šlo zelo počasi. P. Evgen, ki je vozil,
je začel spodbujati:.
“No, Špelca, daj, malo potegni! - Micka, nikar se ne obiraj, meni se zelo mudi!”
P. Darko ga je vprašal: “Pater Evgen, kako pa veste, katera je Micka in katera je
Špelca?”
“Veš, vse, ki so za volanom, so ali Micke ali Špelce!”
UGANKA: Imamo število 2 in dodamo število 11, toda rezultat je 1. Kje, kako?
(Pri uri.)

30

Rafael, december 2015


REVIJE, KI JIH TOPLO
PRIPOROČAMO ZA BRANJE


SLOVENSKA DIPLOMATSKA
PREDSTAVNIŠTVA

MISLI, izhajajo že 64.
leto. List je ogledalo slovenskega življa v Avstraliji.
Celoletna naročnina je
$50. Naslov: MISLI, P.O.
Box 197, Kew VIC. 3101;
(03) 9853 7787; e-mail:
misli@bigpond.com ,
http://glasslovenije.com.au

DRUŽINA, ki je na razpo-

VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE
SLOVENIJE V CANBERRI:
Veleposlanica: gospa Helena Drnovšek - Zorko
(02)6290 0000, faximile (02)6290 0619.
Poštne pošiljke: Embassy of Republic of
Slovenia, 26 Akame Circuit, O’ Malley, ACT 2606.
http://canberra.veleposlanistvo.si
E-mail: vca@gov.si

KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NSW
Častni konzul: g. Anthony Tomažin
Level 1, 4 Railway Parade, Burwood, NSW 2134
T: +61 2 9715470, F: +61 2 97154801

lago v cerkveni veži, prihaja
po letalski pošti.
Cena izvoda je $ 4.
Naslov: »Družina«, Krekov
trg 1, p.p.95, 1001 Ljubljana,
Slovenia;
0011 386 1 360 2830;
http://www.druzina.si

KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE QLD
Častna konzulka ga. Nevenka Golc Clark,
8 Otranto Ave., Caloundra, QLD 4551
T: 07 5438 1881, F: 07 5491 1606

BRAT FRANČIŠEK,
je glasilo Frančiškovega
svetnega reda v Sloveniji
(FSR). Revija izhaja
šestkrat letno. Letna
naročnina je $25.
Naslov: Prešernov trg 4,
1000 Ljubljana, 0011
386 1 242 9300, faximile
0011 386 1 2429 313

0409 074 760

Pomoč bolnikom in umirajočim

SPREMEMBA NASLOVA

Če se preselite na drugi
naslov, Vas prosimo, da nam
takoj sporočite vaš novi
naslov.
Prav tako sporočite spremembo telefonske
številke, e-maila in drugo.

BOŽIČ 2015
Zapeli zopet angelski so zbori
Gospodu slavo na višavah,
zaorila je pesem vernih po nižavah,
srca bude se ob božični zori.
O, davna tisočletja in stoletja,
ko učlovečilo se je nebeško Slovo,
sprovedlo duše je v dobo novo,
Luč sije vekomaj iz Razodetja.

Ko mede po gorah, odpadli rjavi listi,
še Jezus Kristus, nad stoletji, vedno isti,
nas obiskuje v viharni dobi sivi,
brezbožni - Bog nespremenljivi.
Zapeli zopet angelski so zbori,
o, sladke so hozane rajske
in betlehemske pesmi večno majske.
Srca bude se ob božični zori.
(Bršljanski)

Blagoslov in mir našega Odrešenika naj napolni Vaša srca
in Vaše domove. p. Darko in rojaki
Letnik 50/2, Božič

31



ŠTEFANOVANJE 2015 – DAN SAMOSTOJNOSTI IN
ENOTNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE
SOBOTA, 26. DECEMBER
9.30 dop.: SV. MAŠA V NAŠI CERKVI SV. RAFAELA
V MERRYLANDSU, KOSILO V DVORANI
PROSLAVA DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI
REPUBLIKE SLOVENIJE
Slavnostni govornik bo Alfred Brežnik AM
ZA GLASBO, PETJE IN PLES POSKRBIJO
NAŠI “VESELI GORENJCI”.
TUDI SREČOLOV – RAFFLE - SE NAM OBETA!
In še kaj…
LEPO VABLJENI!
PRIDRUŽITE SE NAM, DA BO Z VAMI IN Z NAMI LEPŠE!
Rezervacije: (02) 9637-7147

Molitev papeža Frančiška za jubilejno leto
Gospod Jezus Kristus,
učil si nas, naj bomo usmiljeni, kakor je nebeški Oče,
in rekel si nam, da kdor vidi tebe, vidi Njega.
Pokaži nam svoje obličje in bomo rešeni.
Tvoj ljubezni poln pogled je osvobodil Zaheja in Mateja zasužnjenosti z denarjem,
prešuštnico in Magdaleno iskanja sreče v ustvarjenih stvareh.
Ganil je Petra, da je po izdaji jokal,
in je zagotovil raj skesanemu razbojniku.
Stori, da bo vsak od nas prisluhnil, kakor da je njemu namenjena beseda, ki si jo
rekel Samarijanki:
‘Če bi poznala Božji dar!’
Ti si vidno obličje nevidnega Očeta,
Boga, ki izraža svojo vsemogočnost predvsem z odpuščanjem in usmiljenjem.
Stori, da bo Cerkev v svetu vidno obličje Tebe, njenega vstalega in v slavi
bivajočega Gospoda.
Hotel si, naj bodo tvoji služabniki oblečeni v slabost,
da bodo imeli pravo sočutje do tistih, ki so v nevednosti in zmoti.
Stori, da se bo vsak, h kateremu se bo približal kdorkoli od njih, čutil
pričakovanega, ljubljenega in da mu je od Boga odpuščeno.
Pošlji svojega Duha ter z njegovim maziljenjem vse posveti,
da bo jubilej Usmiljenja leto Gospodove milosti
in bo lahko tvoja Cerkev s prenovljenim navdušenjem revežem prinašala veselo
sporočilo, razglašala zapornikom ter zatiranim svobodo in slepim vračala vid.
Po priprošnji Marije, Matere Usmiljenja to prosimo tebe, ki živiš in kraljuješ z
Očetom in Svetim Duhom na veke vekov. Amen.