SILO OBČINE DOMŽALE 6. april 2007-letnik XLVII, št. 4 L Kulturno društvo Mlin Radomlje Vrtec za odrasle 17. marec jc bil pravi kulturni praznik za vse, ki imajo radi komedijo. Kulturno društvo Mlin Radomlje je namreč pred polno dvorano Kulturnega doma Radomlje krstno uprizorilo komedijo Nine Mav Hrovat VRTEC ZA ODRASLE. Tokrat se je avtorica, ki je prejšnja leta v svojih komedijah predstavljala predvsem družinsko življenje, lotila poskusa vrnitve odraslih v čase otroštva in lahko rečemo, da se je v komediji marsikdo od prisotnih, ki so igralcem in režiserju Marku Hrovatu ob koncu iskreno zaploskali, našel v kateri izmed vlog, avtorica pa je dokazala, da so ji posamezni značaji in dogajanja v vrtcu dobro znani. (nadaljevanje na strani 16) Kulturno društvo Groblje Skupno stanovanje Tretjič gre rado, sem si rekla, ko sem se odločila, da si po ogledu komedij Kulturnega društva Jožef Virk Dob in Kulturnega društva Mlin Radomlje ogledam še komedijo Kulturnega društva Groblje SKUPNO STANOVANJE. Prepolna dvorana gledalcev in gledalk je nestrpno pričakovala pre-mierno izvedbo komedije D. Dobračanina, ki jo je režiral Drago Plevel. (nadaljevanje na strani 16) Kulturno društvo Jožef Virk Dob Najemniki so navdušili in bodo še Sto let dela Kulturnega društva Jožef Virk iz Doba je prineslo številne izjemne dogodke, ki imajo v spominih tako članov in članic društva kot njihovih ljubiteljev posebno mesto. Od začetnih korakov do danes se je na različnih koncih Doba, v zadnjih letih pa v Kulturnem domu na Močilniku in v letnem gledališču, zgodilo veliko število dogodkov, ki so zapisani v knjigi življenja društva, za katerega lahko rečemo, da s komedijo NAJEMNIKI, ki jo je po neznanem avtorju priredil Miloš Starbek, tudi režiser predstave, odpira nove strani sedanjosti. (nadaljevanje na strani 17) Čestitke Čestitamo Radiu Hit za Viktorja za najpopularnejšo radijsko postajo. Čestitamo Speli Močnik za Viktorja za najbolj popularno radijsko osebnost. Čestitamo Petri Pavlic za osvojen naslov pionirske državne prvakinje v metu kopja na Zimskem prvenstvu Slovenije. £2£ Slamnikarska 4, Domžale (blvSa Ind. prodajalna Unlvorzale) Tel.; 01/721 10 22 Bane, laki In pribor Mešalnica ban za avtollčarje In pleskarje NOVO - Prodaja plina Na poti v svetovni biatlonski vrh Pogovor s Tejo Gregorio na strani 20 Vabimo vas na Osrednjo občinsko prireditev ob 27. aprilu - dnevu boja proti okupatorju V četrtek, 26. aprila 2007, ob 16. uri v Domu krajanov v Žejah Slavnostni govornik: Toni Dragar, župan Občine Domžale V kulturnem programu sodelujejo: - Godba Domžale - Ženski pevski zbor Stane Habe DU Domžale - recitator Janez Hafner - učenci Osnovne šole Dob - povezovalka Draga Jeretina Anžin Dobrodošli in iskrene čestitke ob 27. aprilu -dnevu upora proti okupatorju Občina Domžale in Občinsko združenje ZZB NOV Domžale PAVOVEC HALO PIZZA 01/"7S3 11 11 0«i*1/"7SG -7-7-7 tETERINA KAMNIK d.0.0. Perovo 20, Kamnik Dežurni tel.: 051/626 941 Tel. ambulante: 01/83095 77 Nov delovni čas: pon - pet: 7h - 18h: sob: 7h - lih VSE ZA MOBILNO TELEFONIJO NA ENEM MESTU AvtoAkustika www.avtoakustika.si Pooblaičeni zastopnik druibe Mobitel d.d CVETA ZALOKAR - ORAZEM, poslanka v Državnem zboru RS VABI na 3. poslanski večer z gostom DRAGOM KOSOM, predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije, občanom Domžal, bivšim kriminalistom in bivšim nogometnim sodnikom, ki bo v sredo, 11. aprila 2007, ob 19. uri v Knjižnici Domžale. Dobrodošli na prireditvah ob občinskem prazniku Občina Domžale skupaj z. SGP Graditelj Kamnik vabi v četrtek, 19. aprila 2007, ob 17. uri a slovesno odprtje podhoda pod magistralno cesto b SPB Bistra, Domžale, Ulica Nikola Tesla skupaj ; Krajevno skupnostjo Preserje in OŠ Preserje pri Radomljah pa v torek, 24. aprila 2007, ob 18. uri na slovesno odprtje novih prostorov Krajevne skupnosti Preserje v Preserjah, Pelechova 15. DobroUii radio hit NOVA BREZPLAČNA ŠTEVILKA PROMETNIH INFORMACIJ! MODRA ŠTEVILKA (((•080 88 1JP) Praznujte z nami! Program prireditev ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale Sobota, 14. april, ob 10. uri - TRIM steza na Šum-berku Državno prvenstvo štafet v gorskem teku - Organizatorja: Atletski klub Domžale in ŠD TVD Partizan Domžale Nedelja, 15. april, ob 10. uri - hala Komunalnega centra Domžale 32. tradicionalno srečanje invalidov Organizator: Medobčinsko društvo invalidov Domžale Četrtek, 19. april, ob 17. uri - SPB Bistra Domžale Slovesnost ob odprtju podhoda pod magistralno cesto Organizatorja: Občina Domžale in SGP Graditelj Kamnik Četrtek, 19. april, ob 20. uri - Kulturni dom I rama Bernika Domžale Slavnostna akademija s podelitvijo priznanj ob prazniku Občine Domžale Organizator: Občinski svet Občine Domžale in Kulturni dom Franca Bernika Domžale Petek, 20. april, ob 19. uri - Osnovna šola Domžale Letni koncert Moškega pevskega zbora Janez Cerar Društva upokojencev Domžale z gosti Organizator: MP/. Janez Cerar DU Domžale Sobota, 21. april, ob 8. uri - Kegljišče Restavracije Repovž Domžale Tradicionalni turnir slovenskih paraplegikov v kegljanju za pokal Domžale 2007 Organizator: Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Sobota, 21. april, ob 9. uri - Športni park Domžale 5. mednarodni turnir v petanki Organizator: Športno društvo TVD Partizan Domžale Sobota, 21. april, ob 10. uri - Športni park Domžale Tradicionalno kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale Organizator: Zavod za šport in rekreacijo Domžale Torek, 24. april, ob 18. uri - prostori KS Preserje, Preserje, Pelechova cesta štev. 15 (LIP) Slovesnost ob odprtju novih prostorov Krajevne skupnosti Preserje Organizatorji: Občina Domžale, Svet KS Preserje in OS Preserje pri Radomljah Sreda, 25. april, ob 20. uri - Kulturni dom Franca Bernika Domžale Thornetta Daviš blues koncert Organizator: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Četrtek, 26. april, ob 16. uri - Dom krajanov Žeje Osrednja občinska slovesnost ob 27. aprilu dnevu boja proti okupatorju Organizatorja: Občina Domžale in Občinsko združenje ZZB NOV Domžale Petek, 27. april, ob 9. uri - balinišče v Športnem parku Ihan Tradicionalni turnir v balinanju - četvorke Organizator: Balinarski klub Ihan Urad župana Občine Domžale •sklepanje razmerij družbe Mobitel d.d. •odkup in prodaja rabljenih aparatov •avtoinstalacije, navigacije •prodaja mobilnikov •avtoakustika poslovalnice . servis * DOMŽALE: 031 5.55 333 •JARŠE: 041 988 988 •KAMNIK: 031 555 222 IP URAD ZUPANA stran Drage bralke in bralci, pozdravljeni! Kot ste lahko zasledili v dnevnih in lokalnih časopisih sem na mestu odgovorne urednice zamenjala dolgoletno dosedanjo urednico. Vero Vojska. Tudi ta številka, ki je pred vami, je bila urejena skupaj z njo, za kar se ji še posebej zahvaljujem. Prihajam iz Mengša in bom skupaj s pomočnico urednice, Matejo Kegel, in številnimi dopisniki zagotavljala, da bo Slamnik ostal zapis in napoved dogodkov v občini Domžale. Mnogi ste pričakovali spremembe, vsebinske in oblikovne. Seveda bodo prišle, vendar postopoma in v dogovoru z vami, drage bralke in bralci. Naj predstavim še svoje interese in poglede. Zanimajo me novi izzivi, dinamične stvari, bolj kot na kulturnem področju sem aktivna v športu. V življenju se veselim majhnih stvari in ljudi, ki me znajo nasmejati. Največ mi pomenita dve majhni zvezdici, Janina in Jakob ter Roman. Se zahvala vsem, ki ste podprli mojo kandidaturo in seveda za spodbudne besede. Več v naslednji številki. Tina Železnih, urednica Naslednja številka Slamnika izide 25. aprila. Prispevke je potrebno oddati na elektronski naslov tina.zeleznik@t-2.net ali ga. Erni Žabjak v KD France Bernik do 18. aprila 2007. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu. 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali IIMl S NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. Posvet predsednikov svetov KS Največ o organiziranosti krajevnih skupnosti ter skrbi za zelenice Ena od tradicionalnih oblik srečevanja naj bi postala tudi srečanja z vodstvi krajevnih skupnosti, ki jih imamo v občini 13 in v skladu z dosedanjo organiziranostjo nastopajo kot samostojne pravne osebe. Župan Toni Dragar, pod/upanja Andreja .larc Pogačnik ter direktor občinske uprave Edvard Ješelnik s sodelavci so prvo letošnje srečanje namenili seznanitvi z vsemi predsedniki in predsednico in predlaganemu odloku o krajevnih skupnostih ter skrbi za zelenice. Svoje predloge, pobude in mnenja o letošnjem proračunu pa je večina predsednikov KS podala na javni obravnavi. Po krajši predstavitvi programa dela občine so se oglasila vodstva KS. V uvodni informaciji se je predstavilo vseh 12 predsednikov in predsednica KS Simona Jenka, Vera Banko, ki na področju lokalne samouprave dela že več kot tri desetletja ter si želi več sodelovanja z občino. Njen »sosed« dr. Franc Habe, predsednik Sveta KS Slavka Slandra, je poudaril potrebo po čimprejšnji ureditvi centra mesta, predstavil pa tudi popis vseh igrišč ter nujnih vzdrževal- Inšpektorat Občine Domžale obvešča Z gradnjo brvi ob Kamniški Bistrici, s poglobitvijo podhoda pod železniškim mostom in tudi z ostalimi posegi v okolici Kamniške Bistrice se je povečalo število obiskovalcev ob reki, za katero bi želeli, da bi postala rekreacijska os naše regije. Vse več občanov uporablja to območje za rekreacijo in vsakdanji oddih v naravi, saj se sedaj lahko sprehajamo ob Kamniški Bistrici od Stüde pa vse do Homca, poti pa so primerne tudi /.a kolesarjenje. Občina Domžale si prizadeva, da bi to območje postalo prijazno do vseh obiskovalcev, zato s posebnimi tablami opozarja, da naj občani poskrbijo za odvoz in ustrezno deponiranje odpadkov, predvsem pa, da to območje ni primerno za odlaganje odpadkov. Na to opozarjajo table o prepovedi odlaganja, žal pa inšpektorat Občine Domžale ter komunalni nadzorniki Občine Domžale ugotavljamo, da v spomladanskem času številni lastniki lepo urejenih hiš s svojih parcel brezbrižno odlagajo veje in druge organske odpadke na obrežje reke in na rekreacijske površine. Ob tem tudi ugotavljamo, da se sčasoma tovrstne deponije razširjajo v deponije komunalnih odpadkov oz. »črna« odlagališča. Zato vse, ki so kakorkoli udeleženi v tem ravnanju, prosimo in opozarjamo, naj v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki zagotovijo odlaganje le-teh na primerno mesto. Vsako gospodinjstvo, ki ima urejen odvoz odpadkov preko javnega podjetja, lahko enkrat mesečno brezplačno odloži do dva kubična metra nenevarnih komunalnih odpadkov na deponiji v Dobu. Ta je odprta vsak dan od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 18. ure, v poletnem času do 20. ure. Sproščen sprehod v naravi pa nemalokrat zmotijo tudi psi - bodisi da so brez nadzora ali neokusno opravljajo svojo potrebo. Lastništvo psa pomeni veliko odgovornost in dolžnosti, v okvir katerega spada tako skrb za njegovo zdravje, ko je psa potrebno peljati k veterinarju, kot za njegove iztrebke, ki jih je potrebno odložiti na za to ustrezna mesta (pasja stranišča). Ker teh na celotnem območju občine ni, pa je potrebno poiskati druga primerna mesta. V zvezi z nenadzorovanim gibanjem psov v naravi pa bi radi opozorili, da pravna ureditev s področja zaščite živali in javnega reda določa, da morajo biti nevarni psi na povodcu in z nagobčniki. Neustrezno zavarovane nevarne živali je prepovedano voditi pojavnih mestih, otroških igriščih in parkih, namenjenih igri otrok ter rekreaciji in počitku. Pristojne službe Občine Domžale bodo poleg nadzora v naravi, ki ga same opravljajo, preverile tudi vsako konkretno prijavo o nevestnih posameznikih, ki bodisi odlagajo odpadke v naravi ali ne skrbijo za svoje štirinožne prijatelje, ki bo prispela na njihov naslov. Prepričani smo, da se vsi skupaj zavedamo, da je, ne glede na kazni, ki jih lahko izrečejo pristojni organi, počutje in oddih v naravi odvisen predvsem od ravnanja občanov samih. Zato poskrbimo za odpadke in zagotovimo tako skrb za pse, da bo oddih ob Kamniški Bistrici ter vseh drugih prijetnih kotičkih v naši občini prijeten za vse obiskovalce. Inšpektorat občine Domžale nih del, ki so jih pripravile vse tri domžalske KS, torej tudi KS Vcn-clja Perka, katere predsednik Janez Ulčar je med drugim opozoril, da center mesta še nima zagotovljenih osnovnih komunalnih vodov. Aleš Tekavec, podpredsednik K S Toma Brejca Vir, ki je nadomeščal predsednika mag. Lovra Lončarja, je opozoril na prometne zagate ter problem gradnje elektro centra na Viru; Robert Hrovat, predsednik Sveta KS Dob, je predstavil najpomembnejše občinske investicije, ki spreminjajo to KS: Poslovna cona Zelodnik, bodoči park ter odlagališče odpadkov; Mavricij Grošelj, podpredsednik, ki se je srečanja udeležil zaradi odsotnosti predsednika Franca Avsca, je opozoril na neupoštevanje števila prebivalcev pri določanju finančnih sredstev za redno dejavnost KS; Milan Šinkovec, predsednik KS Rova, je opozoril na potrebe po ureditvi kabelske in internetnih povezav medtem ko je Janez Repnik, predsednik KS I lo-mec-Nožiee, izrazil pričakovanje, da bo njegova KS v tem mandatnem obdobju bolj napredovala, opozoril je tudi na potrebno ureditev brvi; Janez Hribar, predsednik Sveta KS Preserje, je opozoril na problem pomanjkanja sredstev, veseli pa se gradnje vrtca ter kabelske TV. Metod Marčun, predsednik Sveta KS Radomlje, želi več pravočasnega obveščanja o posameznih gradnjah v KS; Anton Košenina, predsednik Sveta KS Jarše-Rodica pa je predstavil najpomembnejše investicije s področja komunale ter opozoril na čimprejšnjo ureditev Kamniške ceste ter ureditev katastrske meje; Jože Rozman, predsednik Sveta KS Dragomelj-Pšata, seje med drugim zavzel za čimprejšnjo ureditev sedeža KS; in najmlajši predsednik Sveta KS Ihan, Boštjan Urbanija, je poudaril pomembnost povezovanja z vodstvom občine ter opozoril na problematiko pitne vode in druge potrebe te KS. Sledil je dogovor o sodelovanju pri oblikovanju Odloka o krajevnih skupnostih, kjer bo potrebno doreči njihove pristojnosti, naloge, odnos do občine ter sofinanciranje, predsedniki pa so bili seznanjeni tudi z načinom organiziranja krajevnih skupnosti v drugih občin, kjer imajo le-te bistveno manjše pristojnosti in tudi manjša sredstva za svoje delovanje. Največ časa je bilo na tokratnem srečanju, župan Toni Dragar je obljubil, da bodo postala redna priložnost za izmenjavo mnenj in pogledov na razvoj KS in občine, namenjenega skrbi za skoraj 130 000 m2 zelenic, ker Oddelek za komunalne dejavnosti pripravlja nov kataster, v katerem bodo določene prioritete skrbi za urejenost zelenic, ki bo razdeljena med profesionalne vzdrževalce ter KS. Posebej je bilo opozorjeno na potrebno urejenost in skrb za porečje Kamniške Bistrice. Večina predsednikov je menila, da je potrebno za vzdrževanje zelenic nameniti več denarja, strinjali pa so se, da bo organizirana skrb veliko prispevala k urejenejši občini. Ob koncu so posamezni predsedniki opozorili še na skrb za urejanje spomenikov in spominskih obeležij; problematiko pomoči KS pri pridobivanju zemljišč; posodobitev programa za vodenje knjigovodstva KS; problematiko vzdrževanja državnih cest; problematiko gradnje repetitorja v Domžalah in njegovega vpliva kot tudi problematiko vpliva povečanja elektro Podrečje v KS Toma Brejca Vir. U.Ž. Iz Urada župana Življenje in delo občine zanima številne novinarje Novinarska konferenca 8. marca, katere vsebina sta bila predlagani proračun Občine Domžale za leto 2006 ter informacija o oblikovanju koalicije, je privabila številne novinarje, med katerimi smo poleg že znanih (Delo, Dnevnik, Radio in TV Slovenija, Kamniške novice. Radio HIT, Regional, Gorenjski glas) opazili tudi poročevalce z Radia Glasu Ljubljane in Zurnala. Toni Dragar, župan Občine Domžale, je predstavil glavne usmeritve letošnjega proračuna, ki jih bralci Slamnika že poznajo, posebno pozornost pa je namenil razrešitvi problematike TEN TENa, predvideni gradnji klinike, predstavitvi projekta Univerzale, kjer naj bi našel mesto evropski center za design, morda tudi kakšna visoka šola, razmišljanju o obvoznici mimo Radomelj, delu sveta za varnost ter občinskemu redarstvu glede na novo zakonodajo, urejanju Kamniške Bistrice kot rekreativne osi regije, gradnji telovadnice ob Srednji šoli Domžale, povečanju tribune v hali' in drugim. Novinarje je najbolj zanimala razrešitev problematike TEN TLNA, še več vprašanj pa so postavljali po predstavitvi koalicije. Zupan jih je seznanil, da je bila s svetniškimi skupinami SD, De-SuS, Lista Moje Domžale varne in uspešne ter Listo obrtnikov in podjetnikov podpisana koalicijska pogodba, ki temelji na skupnem programu in dogovorjenih projektih. Poročal je o imenovanju dveh podžupanov: profesionalnega Vinka Juharta, LDS, ki bo skrbel za področje gospodarstva, komunalnih dejavnosti, prostora in okolja ter delo občinskega sveta, ter Andreje Jarc Pogačnik, SD, ki bo kot neprofesionalna podžupanja opravljala naloge na področju družbenih dejavnosti, dela z. mladimi in stanovanjske dejavnosti. V kolikor se bo odločil še za tretjega podžupana, bo ta po dogovoru iz, LDS. Novinarje je seznanil tudi s poskusi, da bi oblikoval veliko koalicijo - z SDS ter Listo Peter Verbič - Lista za Domžale. Za oblikovanje velike programske koalicije se je odločil, ker so se programske koalicije že v preteklosti pokazale kot zelo uspešne pri izvrševanju nalog in projektov v občini. V občini Domžale je bilo tako sodelovanje že vzpostavljeno in v luči realizacije pomembnih občinskih projektov je po mnenju župana potrebno preseči okvirje političnih strank. »Le vsi skupaj s sodelovanjem bomo lahko v občini realizirali projekte, ki so za občane pomembni. V tem mandatu je tudi nekaj državnih in jih bomo brez sodelovanja SDS-a in Liste Petra Ver-biča - Lista za Domžale veliko težje realizirati oziroma bodo za občino predstavljali finančno veliko večje breme. Kljub temu, da sem kot župan z obema sogovornikoma hitro dosegel dogovor o najpomembnejših projektih, ki jih je potrebno realizirati v tem mandatu, pa se žal nismo uspeli uskladiti glede števila podžupanov. Tako SDS kot Lista Petra Verbiča Lista za Domžale so želeli imeti vsak svojega podžupana, kar pa glede na delitve nalog in projektov ni bilo smiselno. Prav zato se nisem odloČil za širšo programsko koalicijo, ampak za stare, preverjene koalicijske partnerje, ki so me tudi javno podprli pri moji kandidaturi za župana,« je poudaril župan, ki je hkrati prepričan, da bodo vsi skupaj delovali za občino Domžale in vsak po svojih močeh prispevali k realizaciji državno - občinskih projektov. V prihodnjih mesecih jih bo tako tudi povabil k sodelovanju v »Starteški programski svet«. V nadaljevanju novinarske konferenca je župan Toni Dragar odgovarjal tudi na druga novinarska vprašanja. U.Ž. Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec. kije izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 11 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel 03 I 831 500 Pomočnica odgovorne urednice MATEJA ALEKSANDRA KEGEL Člani uredništva ŠPELA DRAGAR, JANEZ STIBRIČ, KATARINA KARLOVŠEK, ŠPELA KONČAR, MARIJA PUKL in VERA VOJSKA. I .ektnrica IRENA STARIČ Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. I JredniStvo ERNA ŽABJEK tel 722 5050, fax 722 5055, info@kd-domzale.si URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. stran 3 OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE 7. marec 2007-nadaljevanje 3. seje Občinskega sveta Občine Domžale Ureditveni načrt Športni park, zaključki Prometne študije, štipendiranje V nadaljevanju tretje seje je župan Toni Dragan, kot predsedujoči na seji, najprej seznanil prisotne, da je I. marca 2006 za podžupa-njo imenoval Andrejo Jarc Pogačnik, ki bo zadolžena za družbene dejavnosti, delo z mladimi in stanovanjsko dejavnost. Povabil jo je, naj se pridruži delovnemu predsedstvu, hkrati je povedal, da bo celovito informacijo o koaliciji podal na naslednji seji. V uvodni obrazložitvi nadaljevanja točke: Obravnava in sprejem Odloka o spremcmb;ih in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu območja D 21/1 Športni park sever druga obravnava je Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, predstavil zgodovino obravnave in sprejemanja omenjenega odloka od leta 2002 do odločitve Ustavnega sodišča RS, ki je odločilo, da se Odlok o ureditvenem načrtu območja D 21/1 Športni park - sever v delu, ki ureja funkcionalno enoto F 9, razveljavi. Pojasnil je možnosti občinskega sveta glede dosedanjih predlaganih sklepov, o le-teh ter proceduri je govoril tudi župan Toni Dragar. V razpravi so sodelovali: Janez l.imhek, N.Si, ki je želel pravno mnenje o predlaganem poteku obravnave omenjenih sprememb odloka, pri čemer se je skliceval na odločbo sodišča, predlagal je prcštcvilčcnjc posameznih členov ter povprašal o vrsti tehnologije, ki je navedena v odloku; Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, je predlagal spremembo oz dopolnitev predlaganega sklepa uprave dopolnitev 5. člena z naslednjo vsebino: vaja igre z žogo, golfsko vadbišče za kratko igro, kasneje je opozoril na posledice neuvrstilve parka tehnične kulture - lahko izgubimo izpitni center; mag.Lovro Lončar, SDS, jc vprašal, o zakonitosti sprejemanja akta; Franci Gerbcc, SD, jc soglašal s sklepom Petra Vcrbiča, saj bi bilo to prvo tovrstno vadbišče v Sloveniji, primerno za mlade in osnovne šole; predlagal jc, da se iniciativo in pobudo AMD Domžale sprejme in čim hitreje v prostorski red umesti lokacijo za Park športne kulture in poligona za varno vožnjo, saj gre za družbeno koristno zadevo, opozoril je na nejasnost in nedorečenost prostorske zakonodajo; Robert Hrovat, SDS, je govoril 0 problematiki sprejemanja odloka ter ugotovil, da jc bil postopek sprejetih sprememb nezakonit, po odločbi bi morali s sprejemanjem sprememb začeti s postopkom priprave ureditvenega načrta na novo, predlaga, da se odlok vrne v prvo obravnavo in omogoči lažje sprejemanje odločitve, kako naprej, soglaša z uvrstitvijo predloga Petra Vcrbiča o igriščih in golfskem vadbišeu; Bogdan Zupan, Peter Verbič - Lista za Domžale, je vprašal, ali je bila podana kakšna odškodninska zahteva predlagateljev za preverbo zakonitosti na ustavnem sodišču, kaj jc s podjetjem Promoto, in predlagal sklep, v katerem je zahteval, da se ugotovi, kdo jc odgovoren za nezakoniti sklep, zakaj pristojna služba občinske uprave ni opozorila na nezakonitost sprejetega sklepa in zakaj županja ni zadržala izvedbe nezakonitosti sklepa, predlagal jc, da se ugotovi dejansko škodo, odgovorno osebo in povračilo povzročenih stroškov; menil je, da jc uvrstitev Parka tehnične kulture v odlok mogoča, saj gre za novo javno obravnavo; Pavel Cerar, LDS, jc govoril o primernosti načrtovanih objektov ter predlagal ureditev mini golfa in vključitev zimskega bazena v akte; odgovore jc podal Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, ki jc podrobneje predstavil dosedanje sprejemanje omenjenega odloka. Šam trdi, da je postopek zakonit; mag. Marko Vresk jc v imenu svetniške skupine LDS povedal, daje potrebno odločbo Ustavnega sodišča RS spoštovati, zato bo skupina podprla predlagane rešitve; mag. Milan Pirman, LDS, jc opozoril, daje bila uprava ob umestitvi Parka tehničnega parka v omenjeni odlok proti ter predlagal, da se predlog Petra Vcrbiča upošteva v javni razgrnitvi in obravnavi, v kateri imajo vsi zainteresirani povedati, kaj si želijo na omenjenem območju; Franc Ger-bec, SD, je povedal, da ni nič narobe, če se v skladu z izjavo Bogdana Zupana ugotavlja odgovornost za odločitev Ustavnega sodišča RS ter hkrati predlagal, da se predlog Petra Vcrbiča upošteva v sklepu; Anton Preskar, LDS, je povedal, da je bil on predlagatelj umestitve Parka tehnične kulture, za katero je bila pripravljena potrebna dokumentacija, sam je menil, da bo prihodnost pokazala, daje bila umestitev Parka tehnične kulture v omenjeni ureditveni načrt umestna; po ponovnih razpravah Petra Verbiča in Bogdana Zupana, oba Peter Verbič - Lista za Domžale, Franca Gerb-ca, SD, in Lovra Lončarja, SDS, je bil na predlog občinske uprave krajši odmor. Po njem jc osnovna pojasnila o predlaganih sklepih podal župan Toni Dragar, o veljavni zakonodaji na področju ponovne razgrnitve prostorskega akta pa Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolje. Po raz pravi mag. Milana Pirmana, LDS, Franca Cernagoja, Zelena stranka, ki je dejal, da se je razpravljalo predvsem o pravnih dilemah, skoraj nič pa o vsebinskih, opozoril pa tudi na problematiko TT.N TEN-a ter lokaciji hotelov; Romana Kurman-ška, SDS, ki je tudi želel nekatera pojasnila v zvezi z lokacijo hotela; pojasnilih Edvarda Ješcinika, direktorja občinske uprave ter razpravi Janeza Limbka, N.Si. ki je pojasnil, zakaj bo glasoval proti, so bili sprejeti naslednji sklepi: L Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da so zaradi Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I.348/ 06-11 z dne 25.1.2007 amandmaji petih svetnikov s prvopodpisanim Francijem Gerbccm brezpredmetni in o njih ni potrebno odločati. 2. Občinski svet Občine Domžale sprejme naslednji sklep k Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu območja D2I/I Športni park-scver: V 5. členu se črta besedilo v deveti alinei 1. odstavka in nadomesti z besedilom: »parkovne površine, zelene površine za oddih in površine za rekreativne namene za vaje na terenu z žogo, golfsko vadbišče za kratke igre, z ureditvijo pešpoti, kolesarske povezave ostalih funkcionalni enot s funkcionalno enoto F16, manjših prostorov za vaje na travi, igral, zemeljske vzpetine za plezanje in sankanje ter paviljona. V 6. členu se spremeni poimenovanje in vsebina Funkcionalne enote I 'L tako da se glasi: »Funkcionalna enota F9 - parkovne in zelene površine Določa se gradnja pešpoti, kolesarske povezave funkcionalnih enot s funkcionalno enoto F16, prostor za vaje na travi, prostor za vaje na terenu z žogo, golfsko vadbišče za kratke igre, gradnja zemeljske vzpetine, gostinskega paviljona. Na območju se postavijo igrala in zasadijo skupine dreves.« V 8. členu se pri Funkcionalni enoti F9 poimenovanje nadomesti s »parkovne in zelene površine«. V istem členu se pri Funkcionalni enoti F9 črtata obe alinei glede gabaritov objektov in nadomestita s sledečim določilom: - objekt paviljona 6 m \ 12 m Grafični sestavni deli odloka se ustrezno spremenijo. 3. Občinski svet Občine Domžale sprejme dopolnjen predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za območje D21/1 Športni park-sever in ga posreduje v ponovno 30 dnevno javno razgrnitev in obravnavo. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za območje D21/1 Športni park-sever se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Savska 2, Domžale in v prostorih Krajevnih skupnosti Simona Jenka in Slavka Šlandra. Javna razgrnitev bo potekala 30 dni. Začetek razgrnitve bo trideset dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale, sejna soba, Ljubljanska 69, I. nadstropje, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. O datumu javne obravnave bo javnost obveščena preko sredstev javnega obveščanja. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu za območje D21/1 Športni park-sever se posreduje krajevnima skupnostima Simona Jenka in -Slavka Šlandra. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za območje D21/Športni park-sever vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestu javne razgrnitve, ali jih posredovati pisno na naslov Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Zaključki prometne študije Sledilo je nadaljevanje prekinjene točke Seznanitev z zaključki Prometne študije, na začetku katere je v daljši razpravi Franc Gerbec v imenu svetniške skupine SD predstavil predlagane sklepe ter poudaril, da bi morale v zvezi z nalogami na tem področju vse svetniške skupine doseči konsenz. Po pojasnilu Iztoka Obreze, načelnika Oddelka za javne komunalne zadeve, so v razpravi sodelovali: Franc Gerbec, SD, kije umaknil enega od sklepov, saj ni želel ovirati začetka urejanja križišča Deteljica v Domžalah, poudaril pa, da svetniška skupina predlaga, da se v prostorskih aktih zagotovijo kolesarske in pešpoti ob vseh lokalnih cestah, govoril je o potrebi po ureditvi železniškega in avtobusnega javnega prometa, o potrebi po regijskih povezavah; Franc Černagoj, Zelena stranka, je menil, da študija ni celovita, ker ne vključuje železniškega prometa, varstva in vplivov okolja opozoril jc na velike posege v bivalno okolje; Majda Pučnik Rudi, SDS, je menila, daje potrebno več skrbi nameniti zagotavljanju pešpoti in kolesarskim stezam, poskrbeti za umirjanje prometa, tudi z več obvoznicami, ter za večjo varnost, pogreša podatke o novih km pešpoti in kolesarskih stez, predlagala pa je tudi postavitev več brvi čez Kamniško Bistrico; Janez Limbek.N.Si, jc menil, da ne gre za zaključke prometne, temveč lc cestne študije, hkrati pa jc opozoril še na podatke o povečanju števila prebivalcev ter želel informacijo o Začetkih gradnje nekaterih obvoznic in cest; Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, jc opozoril na upoštevanje hitre poselitvene politike, na skrb za pridobivanje evropskih sredstev; Roman Kurmanšek, SDS, je opozoril na problematiko sprejema razvojne strategije, v kateri je treba posebno skrb nameniti ureditvi javnega prometa ter povezav med manjšimi kraji, predlagal je, da se čimprej izdela terminski plan z nosilci uresničitve vseh dogovorov, sprejetih v okviru zaključkov prometne študije. Občinski svet Občine Domžale je nato sprejel sklepe, ki sta jih predlagala občinska uprava in svetniška skupina SD, in sicer: 1. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z zaključki Prometne študije Občine Domžale. 2. Zaključki Prometne študije se upoštevajo pri pripravi Razvojnega programa Občine Domžale in Strategije prostorskega razvoja Občine Domžale, tako da se ukrepi razvrstijo po prioriteti, z roki za njihovo realizacijo, z opredelitvijo nosilcev (Občina Domžale, sodelovanje z drugimi občinami in državo) in s predlogom finančne konstrukcije. 3. Na podlagi ugotovitev in rezultatov predložene Prometne študije Občina Domžale predlaga Vladi Republike Slovenije in DARS-u, da se uvrsti v program del na avtocestnem omrežju do leta 2010 izgradnja avtocestnega priključka Studa in časovno pospeši predvidena gradnja glavne ceste Zelodnik - Vodice, kar je pomemben pogoj za normalizacijo razmer na področju cestnega prometa ne samo za občino Domžale, temveč za območje celotne regije. 4. Občinski svet predlaga županu, da skupaj s sosednjimi občinami Moravče, Lukovica, Trzin in Mengeš prouči potrebo za organiziranje lokalnega prometa z medkrajevnimi povezavami, še posebej tudi povezano z železniškim prometom in naroči ustrezno strokovno obdelavo možnosti za vzpostavitev takšnih povezav. 5. Občinski svet predlaga županu, da Občina Domžale organizira skupaj s sosednjimi občinami in pristojnimi državnimi organi strateško strokovno konferenco (posvet) glede dolgoročnih ključnih prometnih povezav s področja cestnega in železniškega prometa v severno ljubljanski regiji. 6. Občinski svet predlaga, da se povzetki prometne študije objavijo v posebni izdaji Slamnika zaradi seznanitve širše javnosti. Štipendiranje Po uvodni informaciji Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, ki je med drugim povedala, da trenutno štipendije Občine Domžale dobiva 20 dijakov in 26 študentov, so svetniki in svetnice brez razprave sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Poročilo o izvajanju Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v občini Domžale. U. Ž. 7. marec 2007 - Izredna seja Občinskega sveta Občine Domžale Podaljšanje začasnega financiranja Po končanem nadaljevanju 3. seje so se svetniki in svetnice lotili prve izredne seje, na katere dnevnem redu je bila samo točka: Obravnava in sprejem sklepa o podaljšanju obdobja začasnega financiranja. Po razpravi Janeza Limbka, N.Si, kije predlagal, da se določi končni datum sprejema Proračuna Občine Domžale za leto 2007, je Občinski svet Občine Domžale sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Sklep o podaljšanju obdobja začasnega financiranja Proračuna Občine Domžale za leto 2007, v obdobju od 01.04.2007 do sprejema proračuna za leto 2007. U.Ž. OBČINA DOMŽALE Vabimo vas na SLAVNOSTNO SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE ob 19. aprilu, prazniku Občine Domžale v četrtek, 19. aprila 2007, ob 20.00 uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale Program: Slavnostni govornik: Toni DRAGAR, župan Podelitev priznanj Občine Domžale za leto 2007 Kulturni program: Odlomki gledaliških predstav, Martina Gcrlob Bohte - klavir, Eva Černe in Plesna skupina Miki, Pija Brodnik - sopran, Povezovalec: Janez Lotrič Vsem občankam in občanom ob PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje Župan Toni Dragar Občinski svet Občine Domžale Uredništvo Slamnika Čestitamo Nagrajenci Občine Domžale za leto 2007 Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 23/95) in 20. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 16/04-UPB) je Občinski svet Občine Domžale na svoji 4. seji dne, 28. 03. 2007, sprejel SKLEP O PODELITVI PRIZNANJ OBČINE DOMŽALE V LETU 2007 1. ObčinavDomžale podeljuje ZLATO PLAKETO Mitju SIRCLJU za strokovno delo na področju zobozdravstva in prispevek k razvoju košarke v občini Domžale. 2. Občina Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO Francu ANZINIJ za uspešno dolgoletno organizacijsko in strokovno delo na področju civilne zaščite. 3. Občina Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO Jožetu DUHOVNIKIJ za uspešno organizacijsko delo na področju komunalnega razvoja občine Domžale. 4. Občina Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO Janki JERMAN za uspešno in prizadevno pedagoško, društveno in literarno delo. 5. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Janezu BRECELJNIKU za njegovo izredno predanost gasilski organizaciji. 6. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Tadeji CAPUDER za igralske dosežke in delo na področju kulture. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Jožetu LASIČU za dolgoletno prizadevno delo v Slovenskem društvu Slovenija Ruti v Švici ter uspešno sodelovanje z občino Domžale. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Ani MEDVED za predano pedagoško delo in delo na področju turističnega razvoja. 9. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Plesni šoli MIKI za uspešno delo na področju plesne dejavnosti. lO.Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Teji GREGORIN za uspehe v biatlonu. 11.Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Veri JUHAM za predano delo pri skrbi za otroke s posebnimi potrebami. 12.0bčina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Petru PAVLIJU za prizadevno delo v Krajevni skupnosti Simona Jenka in v mestu Domžale. 13.Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Betki POTOČNIK za prizadevno delo na področju skrbi za starejše. ' H.Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Radiu HIT - HITOVA BUDILKA za uspešno promocijo občine Domžale. 15.Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINI DOMŽALE Gregorju Otmarju RETTINGKRJU /a prizadevno in uspešno vodenje Domžalskih rogistov. 16,Občina Domžale podeljuje NAGRADO OBČINE DOMŽALE Milanu ŠINKOVCU za prizadevno delo ter prispevek h kvaliteti življenja v Krajevni skupnosti Rova. 7. X. OBČINA DOMŽAI I Občinski svet Številka: 0073-13/07 Datum: 28. 03. 2007 Župan Toni Dragar, l. r. TEMA MESECA stran Andreja Pogačnik Jare: Nova pod/upanja za družbene dejavnosti S podpisom koalicijske pogodbe med vladajočim LDS in Socialnimi demokrati v občini Domžale je na položaj podžupanje naše občina prišla Andreja Pogačnik .larc, ki so jo prebivalci našega mesta lahko spoznali že v času predvolilnega boja, ko je kandidirala za župansko mesto. Sicer pa je Andreja Pogačnik Jarc tudi sicer poznana širši javnosti, saj je ravnateljica Osnovne šole Rodica. Z novo funkcijo bo podžupanja skrbela v prvi vrsti za družbene dejavnosti. V tem mandatu ste prevzeli mesto podžupanje v domžalski občini. Za začetek morda beseda o tem? Pred slabim mesecem sem sprejela funkcijo podžupanje. Področja, ki jih bom pokrivala, so družbene dejavnosti, to je: otroško varstvo, šolstvo, zdravstvo, sociala. kultura, šport, pa stanovanjska vprašanja in delo z mladimi. Področje dela je zelo obsežno, raznoliko, silno pomembno tudi z vidika proračunskih sredstev in neprecenljivega pomena z vidika kvalitete življenja v občini. Kakšne so vaše smernice dela v tem mandatu? Kot rečeno so za kakovost življenja v občini zelo pomembna vprašanja dostopnosti otroškega varstva in kvalitetne predšolske vzgoje, pa kakovostne osnovne šole, možnosti vključitve v srednjo šolo in morebitni visokošolski študij, če se dotaknem le šolstva, ki ga najbolje poznam. Intenzivno priseljevanje povzroča pomanjkanje mest v vzgojno-varstvenih zavodih, reševanje tega problema bo ena prvih in ne lahkih nalog, saj bi za zadostitev trenutnih potreb morali zgraditi vsaj dve enoti vrtca s kakimi 12 oddelki. Ko otroci prerastejo vrtec, gredo v šolo in problem s pomanjkanjem prostora se lahko ponovi. Ampak to, da smo ena redkih slovenskih občin, kjer število otrok ne upada, moramo razumeti kot prednost, upanje, da bodo mladi prinašali v občino mladost, živahnost, nove ideje, življenje. Prevzeli ste tudi reševanje nekaterih problemov, kot je mladinska problematika v Domžalah - MKC MSD? S predstavniki Mladinskega kultur- nega centa Akumulator in njihovimi ustanovitelji. Mladinskim svetom Domžale, sem se že nekajkrat srečala in razložili so mi, s kakšnimi težavami se srečujejo. Novi vodstvi obeh organizacij sta zagnani in odločeni delo okrepiti. Mladi v Domžalah potrebujejo svoje kulturno središče, prostore in vsebine, kjer lahko sproščajo ustvarjalnost, izmenjujejo ideje, se družijo in zabavajo- Želijo prebujati naše mesto, kakor so zapisali v Študentskem klubu v brošuri, ki je spremljala letošnje dneve kulture, želijo povezovati, združevati, želijo biti del mesta. In tudi z letošnjim festivalom DNK so dokazali, da so vredni zaupanja. Še beseda o SD Domžale. Vsak četrtek imate uradne ure za vse občane, kjer se v vaših prostorih lahko obrnejo na vas z informacijami in predlogi, je to praksa od prej ali ste se za to potezo odločili prvič? Ideja ni nova. Že v preteklih mandatih smo občinski svetniki imeli v prostorih SD ure odprtih vrat. le obiski občanov so bili bolj redki. Menim, da bi morali vzpostaviti tudi sodobnejši način komuniciranja z. občani preko e pošte in strankine spletne strani. Čeprav takšni stiki ne nadomestijo pristnega osebnega stika, ki je prav za naše člane, večinoma srednjo in starejšo generacijo, pomembnejši. Morda beseda o podpisani koalicijski pogodbi med Socialnimi demokrati in vladajočo koalicijo? Z županom, strankami LDS, DeSUS, Listo obrtnikov in podjetnikov in Listo Domžale, varne in uspešne, smo sklenili Dogovor o sodelovanju v Občinskem svetu Občine Domžale v mandatnem obdobju 2007-2010, v katerem smo opredelili nekatere programske cilje, ki jim bomo sledili in jih v naslednjih treh letih dosegli. Najpomembnejši cilji so tisti, ki omogočajo razvoj: izgradnja Obrtno industrijske cone v Želodniku, ki bo podprta s tehnološkim parkom in podjetniškim inkubatorjem. S polja družbenih dejavnosti so cilji zagotoviti zadostne in kvalitetne zmogljivosti za predšolsko vzgojo in izenačene pogoje za osnovno izobraževanje vsem otrokom v občini. Razvijati želimo alternativno kulturo mladih in omogočiti razvoj in raz- Turistično društvo Radomlje Nocoj je pa en lep večer in nagrade za najlepše vrtove Kamniške mažoretke so poskrbele za plesno-glasbeni uvod v tradicionalno prireditev Nocoj je pa en lep večer, ki jo Turistično društvo Radomlje namenja praznovanju osmega marca in materinskega dne, z njo pa so se spomnili tudi gregorjevega in prihajajoče pomladi, letos pa so podelili tudi nagrade za najlepše vrtove. Prireditev so povezali tudi s slovesnim odprtjem razstave unikatne oblikovalke v lectu in kvašenem testu. Marine LENČEK, SEM I .11 BEŽEN v obliki in besedi. Kot je povedal povezovalec Igor Li-povšek, jim je v Radomljah vedno lepo, kar so s pesmijo Matije Cerarja Prelepe Radomlje povedali tudi pevci Otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Preserje pri Radomljah. Sledil je krajši koncert Otroškega pevskega zbora z iste šole pod vodstvom Karmen Logar, zaploskali smo Martini Šraj in Roku Pečečniku, ki sta zapela znano Kako sva si različna. Nostalgični šopek slovenskih popevk, večnih zimzelenih rožic so zapeli pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Preserje pri Radomljah, po nagovoru Igorja Kuzmiča, predsednika TD Radomlje, ki je pohvalil prav vse lepo urejene vrtove, pa smo ob gledanju njihovih vrtov zaploskali lastnikom najlepše urejenih vrtov v KS Radomlje, za katere je praktične nagrade prispeval Arboretum Volčji Potok: družini Trefalt iz Dermastijeve ul. štev. 31, družini Kunstelj Kosmač s Škrjančevega štev. 6a in družini Zupan z Gregorčičeve ul. štev. 10 za estetsko oblikovan vrt in družini Svetlin z Radomeljske čete štev. 23 za izvirne detajle pri oblikovanju vrta z dodatki etnografske vsebine. Za prijeten konec večera je poskrbela dramska skupina pod vodstvom mentorice Nataše Cotman s priredbo odlomka iz Jenkove Tilke, harmonikarji Matija, Matic. Janja. Bernarda in Uroš, ki jih vodi Ruška Zupančič, s šopkom najbolj znanih slovenskih narodno zabavnih melodij. Za lažje slovo od prvega dela prijetnega večera pa so poskrbele kamniške mažoretke. Sledilo je odprtje že omenjene razstave umetnice Marine Lenček, za katero etnolog dr. Janez Bogataj ob hvaležnosti za ohranjanje te plemenite slovenske dediščine pravi, da ustvarjalno znanje Marine Lenček visoko ceni tudi tujina. To je bil res lep večer, v katerem so se združile hvaležnost vsem obiskovalkam, ki jo je TD Radomlje izrazilo z nageljčki, otroška igrivost, ki sojo pričarali nastopajoči, ponos ob čudovito urejenih vrtovih in unikatni izdelki Marine Lenček, katere besede RADA VAS IMAM so bile pravzaprav moto prijetnega večera. širitev kakovostne kulturne ponudbe naše osrednje hiše Kulturnega doma Kranca Bernika. Veseli smo uspehov naših športnikov, oba vrhunska športna kluba, košarkarji in nogometaši, sta odlična promo-torja občine, z izgradnjo infrastrukture moramo omogočati njihov nadaljnji razvoj in zagotavljati pogoje za razvoj drugih, predvsem rekreativnih športov in športa mladih. Na področju zdravstva smo zavezani podpirati nekatere preventivne programe za ogrožene skupine prebivalcev, za starostnike pa zagotoviti zadosti mest v domovih starejših občanov in varovanih stanovanjih. Področje urejanja prostora in javnih služb bo največ rešitev potrebovalo za mirujoči promet v mestu ter ustrezne povezovalne obvozne ceste. Že letos je predviden začetek izgradnje po-vezovalke Količevo - Vir in križišča magistralke s Kamniško cesto. Še naprej bomo dograjevali zeleno os ob Kamniški Bistrici, ki nam jo, kljub temu, da še ni končana, zavidajo marsikateri Nedomžalčani. Do konca mandata bo v vse vasi pripeljan vodovod, v vsa urbana naselja pa bo segla javna kanalizacija. Problem odlaganja smeti bomo morali pametno rešiti, ne da bi pretirano povečali stroške za ravnanje z odpadki. Naštete prioritete so se pojavljale v predvolilnih programih vseh strank, zato ne bi smelo biti težav z njihovim uresničevanjem, če bodo le proračunska sredstva to omogočala. V stranki SD pa želimo več pozornosti posvetiti socialnim vprašanjem, zagotavljanju zaposlovanja, izgradnji neprofitnih najemnih stanovanj in stanovanj za mlade družine. Pred tedni je bil v Portorožu zbor SD Slovenije, kjer ste si med seboj izmenjavali izkušnje in predloge. Verjetno je bil kakšen koristen predlog tudi za delovanje SD v občini Domžale? Seveda. Srečanje je bilo namenjeno napotkom, kako do evropskih sredstev. Tudi Domžale bi jih lahko pridobile za kakega od projektov, npr. Zeleno os Kamniška Bistrica., morda za kak projekt ohranjanja kulturne dediščine. Postopki za pridobitev sredstev niso enostavni, koriščenje pa izjemno strogo kontrolirano. Na srečanju so predstavili še bodočo regionalizacijo, čeprav je še nedorečena. Domžale naj bi pripadale osred-njeslovenski regiji skupaj z Ljubljano in drugimi občinami na njenem obrobju. Mislim, da so problemi Domžal precej drugačni od ljubljanskih in nisem prepričana, da bi bilo to za nas koristno. Kakšen je vaš komentar na trenutno stanje SD v Sloveniji, saj je v tem trenutku po javnomnenjskih raziskavah najbolj priljubljena stranka pri nas? Podatek me veseli. Čeprav se je ime stranke nekajkrat zamenjalo, smo ves čas zvesti idealom pravičnosti, socialne enakopravnosti, solidarnosti. Smo zagovorniki in graditelji visoko konkurenčnega gospodarstva in hkrati najbolj solidarne družbe na svetu. Slovenijo spreminjamo v odprto, konkurenčno in solidarno družbo. Državljani to prepoznavajo in nagrajujejo. Po razhajanju članov LDS so se nekateri odločili za prestope v SD, kar je še dodatno okrepilo stranko, kaj porečete na to? Bo to vplivalo tudi na občinska dogajanja? Upam, da posebnih sprememb v naši občini to ne bo prineslo. S stranko LDS smo tudi v preteklosti dobro sodelovali, skupaj smo v zadnjih dvanajstih letih marsikaj uresničili, večina dosežkov v občini je plod skupnega dela, čeprav smo bili Socialni demo-krali morda malce v senci in ne posebej prepoznavni. Delati skupaj za dobrobit občanov je bilo tudi v preteklosti pomembnejše od tega, kateri politični stranki kdo pripada. Iz vašega programa, ko ste kandidirala za županjo je bilo razvidno, da se zavzemate za naprofitna stanovanja. S položajem podžupanje pa ste prevzeli tudi stanovanjsko dejavnost. Da, priprava pogojev za izgradnjo takšnih stanovanj bo ena od mojih nalog. Profit graditeljev stanovanjskih sosesk onemogoča nakup stanovanja mladim družinam in tistim z nižjimi plačami. Tudi tem kategorijam občanov je potrebno omogočiti pridobitev lastnega ali najemnega stanovanja. Je pa v Domžalah potrebno siceršnjo stanovanjsko gradnjo upočasniti. Povečano število prebivalstva namreč prinaša s seboj povečane potrebe po otroškem varstvu, večjih šolskih zmogljivostih, zdravniške ambulante se vse bolj polnijo ob nespremenjeni zdravstveni mreži. Povečuje se promet, rastejo potrebe po rekreativnih in športnih površinah, otroških igriščih. Najti ravnotežje za ta vprašanja je občutljiva in odgovorna naloga. Kaj pa vaše mnenje o letošnjem proračunu, ki sicer še ni sprejet? Najprej moram ugotoviti, da ni nikjer preveč in povsod premalo. Letos sem (zaradi volilnega leta) pri pripravi proračuna sodelovala le v zaključni fazi, ko večje spremembe niso bile več mogoče. Sama se bom seveda zavzemala, da primemo višino sredstev namenimo tistim dejavnostim in področjem, ki so življenjskega pomena za občane in tistim, ki prinašajo boljše in kakovostnejše pogoje za življenje v naši občini. Je vaš cilj v bodoče postati profesionalna podžupanja, glede na to, da sedaj opravljate funkcijo neprofesionalno? Ne, poklicno politično delo me ne mika. Trenutno sem zadovoljna s svojo, sicer naporno, službo ravnateljice v Osnovni šoli Rodica. Delo z. mladimi, učenci in zaposlenimi, prinaša mnogo izzivov, uspešne rešitve pa obilico zadovoljstva. Hvala za pogovor in veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Mateja A. Kegel Praznovanje Gregorjevega na osnovni šoli Dragomelj V torek, 13. marca, smo učenci in učitelji pripravili praznovanje v počastitev pomladi. Zbrali smo se v gabrovem gaju za šolo, kjer smo po Pšati spuščali ladjice in zapeli nekaj ljudskih pesmi. Predstavili so se pevci, pod vodstvom učiteljice Jasne Medved Nišavic, harmonikarji in recitatorji ljudskih pesmi o pomladi. Kulturni program so pripravili učenci vseh razredov. Pri petju so se nam pridružili tudi navdušeni številni obiskovalci. Želimo si še več takih prireditev, ki nas medsebojno povezujejo Novinarski krožek OS Dragomelj mentorica: Nina Helarle Obujanje starih ljudskih običajev v Dobu V nedeljo, II. 3. 2007 smo se vsi ljubitelji starih ljudskih običajev zbrali pod Močilnikom v Dobu. Po kratkem kulturnem programu, ki so ga pripravile članice turističnega krožka OŠ Dob, smo spuščali gre-gorčke po vodi. Pri spuščanju ladjic so nam zaradi varnosti pomagali dobski gasilci. Med številnimi ladjicami je komisija izbrala pet najzanimivejših in jih nagradila s sladkimi nagradami. Turistični krožek OŠ DOB TVD Partizan in 8. marec TVD Partizan že vrsto let skrbi /.a rekreacijo svojih članov in članic. Ena izmed aktivnosti tega športnega društva je tudi slovesnost ob dnevu žena, ki jo vodstvo društva vsako leto pripravi svojim članicam. Zelo dejavne so dekleta in žene, ki v telovadnici Osnovne šole Domžale vadijo v treh skupinah: najštevilčnejša je ob ponedeljkih, ko ob 19.30 pod vodstvom vaditelj iec prof. Anice Črne Ivkovič telovadi okrog 50 žensk, ob torkih deluje manjša skupina pod vodstvom Adriane Kokalj, ob torkih in četrtkih pa deluje še ena skupina v manjši telovadnici, prav tako pod vodstvom Anice Črne Ivkovič. V ponedeljek, 5. marca 2007, so se zbrale članice in v telovadni uri pokazale, kako skrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Po prikazu vadbe je sledil slovesnejši del, v katerem je zbrane pozdravil gospod Janez Bizjak, predsednik TVD Partizan Domžale, ter jim čestital ob dnevu žena, hkrati pa poudaril res zgledno sodelovanje. Zahvalil se je vaditeljici in vsem čla- nom društva, ki so pomagali pri organizaciji prireditve. V kulturnem programu sta nastopila brat in sestra Hribar, osnovnošolca, ki sta žc prava mojstra na harmoniki. Vse prisotne sta z glasbo popeljala po različnih pokrajinah. Njuno igranje je pričaralo pravo osmomarčevsko vzdušje, ki ga je še podkrepil reeita-tor Ivan Šraj.. Povezovalec programa Primož Košak je poskrbel za duhovite domislice. Vsaka od članic je dobila nageljček, manjkali pa niso niti tradicionalna torta, trojanski krofi in sadje. Ob prijetnem druženju in klepetu je večer kar prehitro minil, a le do naslednjega ponedeljka, ko se ženske ponovno zberejo in z rekreacijo poskrbijo za svoje zdravje. TVD Partizan Praznik žena in mamic v organizaciji TD Jarše-Rodica V mesecu marcu, na začetku pomladi, ki prinaša ponovno prebujanje narave, smo praznovali dva pomembna praznika: 8. marec, dan žena, in 25. marec, materinski dan. Dolgo obdobje uradno nismo smeli praznovati materinskega dneva, z osamosvojitvijo Slovenije pa je materinstvu vrnjena od nekdaj priznana pozitivna vrednota. V uvodnem govoru sem poudarila pomen praznika dneva žena, ki simbolizira borbo žensk za enak položaj v družbi in za enakopravnost, saj mnogi možje večji del skrbi za družino prepustijo materi. Vsi bi sc morali zavedati, da sta za vzgojo potrebna oba starša in si morata obveznosti pravično razdeliti tako znotraj družine kakor tudi znotraj celotne družbe. Ker je šc vedno veliko krivic, spoštujmo dan žena kot dan borbe in sc spominjajmo žensk, ki so sc uprle in zahtevale svoje pravice, saj bo ta borba še dolga trajala. Materinski dan pa je simbol vsega tistega lepega, toplega in prijetnega, kar naj najdemo doma, je simbol darovanja, ljubezni, potrpežljivosti in odpuščanja. Družina naj bo pribežališče, kjer sc bomo počutili varne, zaželene in kjer sc ti ni treba boriti za svoje pravice, ampak drug drugemu pomagamo. Otroci so čudovit dar in sprejemajmo jih z največjim veseljem; so tudi največji dar družbi, saj bi sicer le ta brez otrok propadla. Kulturni program so nadaljevali učen- ci OŠ Rodica, ki so za vse mamice pripravili recitacije, plesne točke, pesmi ter skeče o nekdanjem vasovanju na vasi s harmonikarjem. Vsem mamicam so razdelili preko 150 nageljnov, ki smo jih nabavili za njihov praznik. Po nastopu harmonikarja Pobija Sto-par so program nadaljevali Kamniški kolcdniki s citrarjem Tomažem l'l;> hutnikoni Oh zaključku so sc jim pridružile šc Ljudske pevke z neumorno Maro Vilar. Dolgo v noč so odmevale stare, že pozabljene pesmi ljudskih pevk ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika s pevcema Rokom in Janezom. Bil je zares lep večer, saj smo sc tudi maksimalno potrudili, da so naše matere in žene lepo praznovale svoj praznik.Vse udeleženke smo v lepo okrašeni dvorani, polni cvetja, povabili na ogled razstave gobelinov in vezene posteljnine ter za bogato obložene mize sladkih dobrot s torto, ki smo jih napeklc članice odbora, za suha grla pa smo poskrbeli z zdravilnimi napitki. Lepo bi bilo, da se žena in mamic nc bi spomnili samo enkrat v letu, temveč vsak dan posebej, saj si je vsaka po svojih najboljših možnostih prizadevala za nas, za naš čim lepši vsakdanjik in prihodnjik. Slcnerni dan naj bo s soncem podarjen in trenutek, v katerem bo mogoče spremeniti tisto, kar krati srečo. Veselimo se ga in uživajmo! Nevenka Narobe Turistično društvo Jarše-Rodica Gregorjevanje O tradiciji Gregorjevega, ki šc danes velja za prvi pomladni dan, čeprav se ne ujema s koledarskim začetkom pomladi, je obširno spregovorila Maja Rejc, učenka turističnega krožka na OS Rodica, ki se je skupaj z ostalimi učenci in učitelji udeležila te naše prireditve. Po slovenski tradiciji so vaščani na predvečer gregorjevega nastavljali pod grmovje razne dobrote, ki so bile namenjene za ptičjo svatbo. Tako smo se na predvečer Sv. Gregorja zbrali pri mlinu Osolin in skupaj s pisano množico otrok in njihovimi starši spuščali svetleče ladjice po Mlinščici. Letos smo si prizadevali, da smo spuščali po vodi samo ekološke ladjice, torej neškodljive za okolje, lesene, z oblanei. Prav posebno so se izkazali mentorji na OŠ Rodica, ki so skupaj z učenci izdelali zares lepe, okolju prijazne ladjice. Da bi sledili tradiciji, smo člani pripravili številne dobrote, ki pa jih nismo nastavili po grmovju, ker nam teren tega nc dopušča, ampak smo dobro, tako kot vselej, napolnili mize. Seveda pa brez zdravilnih napitkov in Stanetovega čaja tudi tokrat ni šlo in sleherni si je lahko domače dobrote poplaknil z dobro kapljico. Ko se je stemnilo, je bil pogled na trepetajoče lučke nepozaben, tako kot jc ostalo nepozabno doživetje za marsikaterega otroka, ki je prvič videl svetleče gregorčke. Na Domžalskem je bila ta šega zaradi razcveta obrtništva še prav posebej živa, zato je ta praznik za naš kraj postal že tradicionalen. Z oživljanjem le-tcga smo dosegli cilj, da smo poskrbeli za veliko druženje vaščanov, mladih in starih, saj jih jc vsako leto več. Ob prijetnem kramljanju in zvokih harmonikarjev Maiica in Janje Hribar je bila to tudi lepa priložnost za spoznavanje ljudi na vasi, še posebno na novo priseljenih prebivalcev. Nevenka Narobe stran TEMA MESECA Ob 25. marcu, materinskem dnevu Spomini na mamo Vsako leto pred veliko nočjo v meni vstajajo morda najbolj sočni spomini na mamo in tudi na očeta, doživljam jih kakor neko vstajenje ¡7. spominske zakladnice. V takih trenutkih tudi duša v/kipi in zagori, kakor bi se hotela sprehoditi po moji davni preteklosti, ko sem obiskoval tretji ali četrti razred osnovne šole. Bližala se je cvetna nedelja, ko kristjani nosimo v cerkev blagoslavljat butare in drugo zelenje v spomin na Kristusov slovesni vhod v Jeruzalem. Včasih je bila navada, da smo na butarice navezovali jabolka ali pomaranče, če jih je komu še uspelo dobiti, kajti povojna oblast si je na vse pretege prizadevala, kako oslabiti cerkev in je pomaranče še "pravočasno" poskrila, kakor je imel navado reči moj oče. Jaz sem si pa na vsak način želel imeti na butarici vsaj eno pomarančo in moja mama ni vedela, kako bi mi naredila veselje."Zalotil" sem ju z očetom, kako sta se pogovarjala o tej stvari. "Fant je priden v šoli, tudi k verouku rad hodi, treba se bo znajti in mu narediti veselje, ..."je rekla mama. s čimer se je tudi oče strinjal. Spominjam sc, kakor da bi ne bilo tako davno, kako seje mama na samo cvetno soboto odpravila s kolesom od doma v Trzin, od koder je izhajala. Od Dragomlja do Trzina niti „i lako blizu, toda če človek nekaj hoče, mu daljava ne pomeni Mame kar precej dolgo ni bilo domov, a prišla je kar z dvema pomarančama in zanimivo, nikoli je nisem vprašal, kako ji je uspelo dobiti ta sveti sadež. No, in v nedeljo zjutraj mi je oče navezoval jabolka na butarico in s prav posebno spoštljivostjo tudi obe pomaranči, kar obe. Ponosno sem nesel butarico v cerkev, rad priznam, da sem se sam sebi naravnost zazdel, samo zaradi pomaranč. Po končani sveti maši sem se dobesedno smukal okrog gospoda župnika, da bi gospod vendarle opazili moji pomaranči. "Ja, Ivanček, kje si pa ti že pomaranče dobil ?" so rekli, lako smo včasih govorili, rekli z. nasmejanim glasom. Zanimivo, gospod mi niso niti kdaj prej niti kdaj kasneje rekli Ivanček, vse zaradi pomaranč. Tako je torej bih. 1'rišedši domov nisem skrival navdušenja : "Mama. ali, gospod so mi kar Ivanček rekli, vse zaradi pomaranč. " Od takrat velika noč zameni "samo"praznik Kristusovega vstajenja, ampak tudi praznik spominov na mamo oziroma starše sploh in na prav poseben način praznik pomaranč. Gospoda pa sem takrat imel za pravega čudežnika, ker so zaznali vriskanje moje duše, le to sem jim zameril, tla so pridigo brali, kar nisem mogel uskladiti z njihovim "videnjem" v mojo notranjost. In sedaj 7 Velika noč jc vsako leto, pomaranč je dovolj vsepovsod, mame že kar nekaj let ni več, v meni pa sc včasih dobesedno prerivajo spomini ... Ivan Kepic Nastop otroške folklorne skupine Domžale Praznovali smo materinski dan Leta hitro minevajo in tako smo letos že sedemnajstič praznovali materinski dan, od tega šest-najstič v organizaciji Župnijske Karitas Domžale. Najbolj razveseljivo je to, da materinstvo kot neizpodbitno izjemno vrednoto, polno ljubezni, potrpežljivosti, dobrote, požrtvovalnosti in vsega dobrega priznavajo vsi dobro misleči ljudje. Vsi smo poklicani, da to vrednoto spoštujemo in jo pomagamo razvijali, pa vendarle imajo največjo odgovornost, ki jo zahteva materinstvo, prav matere, očetje, vzgojitelji in učitelji. Njihovo poslanstvo je v vzgoji za pozitivne vrednote, med katere spadajo tudi delavnost, vztrajnost, dobrotljivost, spoštovanje, odpuščanje, medsebojna pomoč, veselje do življenja, optimizem, vera, upanje ... Seveda pa mora vse spremljati ljubezen, kajti brez ljubezni nisem nič, pravi apostol Pavel. Že dolgo je znano, da se starši, vzgojitelji in učitelji ne smemo pritoževati nad otroki in mladino, zakaj po vzgledu so se oblikovali in kakor smo jih vzgajali, takšne imamo. Besede sicer mičejo, a vzgledi vlečejo. Res je, da včasih vzgoja posameznega otroka zahteva nadpovprečen trud, a se poplača ROČNA MASAŽA ALI DA PLATI«, l.p. Miklavčičeva ul. 1 A 18*1 Kamnik IM: • refleksoterapijo, • klasične masaže, • protibolečinsko masažo, • terapevtsko masažo, • kozmetično masažo, • antlcelulltnl tretma, • vaje za krepitev hrbteničnih mišic. Vaša naročila sprejemam na 01 8311 595 041 755 990 01 2571 887 nam, otroku in družbi. Ko tarnamo nad problematično mladino, se moramo zato najprej vprašati, ali smo sami naredili vse, kar je v naši moči, za srečno življenje mladega roda. In takšen »pregled« naših prizadevanj za vzgojo srečnih otrok je že leta materinski dan, ki smo ga letos počastili s prireditvijo, 26. marca 2007 v Kulturnem domu Franceta Bernika v Domžalah ob 17. in 19. uri, kar je finančno omogočila Občina Domžale, ki je plačala tudi liskanje vabil, za kar se lepo zahvaljujemo. V programu so sodelovali učenci OŠ Domžale, OŠ Dragomelj, OŠ Roje, OŠ Rodice, OŠ Ven-clja Perka, Glasbene šole Domžale, otroci vrtca Dominik Savio Karitas Domžale, Otroška folklorna skupina, Župnijski otroški zbor. Župnijski trobilni kvartet, otroci družine Šuštar in sestre Hrovat. Z nastopom so se želeli zahvaliti vsem, ki nosijo materinstvo v svojem srcu, še posebej pa njihovim mamicam. Za nastop so jih pripravili njihovi mentorji: Boža Bauer, Marinka Bregar, Helena Omerzu, Štefka Zore, Ivica Janež, Irena Pirš, Draga Jeretina Anžin, Lili Sever, Andreja Humar in Luka Einfalt. Vsem nastopajočim, kakor tudi njihovim mentorjem, iskrena hvala za skrbno pripravljen program. Režijo in sceno je prevzel Lojze Stražar, kar mu je s čudovitim cvetjem cvetličarne Omerza in prekrasnim plakatom Raffaellove slike, ki so ga naredili v fotokopimici Slak, tudi lepo uspelo. Uspelo mu je tudi presenečenje za vse mamice, ki so prejele njegovo skromno, vendar duhovno bogato darilce z besedilom Pavčkove pesmi, natiskano v Tiskarni 2000 in aranžirano pri Omerzi. Za prireditev smo razdelili tudi 3000 vabil v obliki zloženke, ki jo je oblikovala Sabina Kompare po vsebinski predlogi Marije Bizjak-Schwarzbartl. V imenu organizatorja Župnijske Karitas Domžale se prav vsem, ki ste kakorkoli sodelovali, še enkrat iskreno zahvaljujem. Naj nas spremlja misel Toneta Pavčka o mami. Vsaka mama je prava mama. Dana na srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. V imenu organizatorja Župnijske (Cantas Domžale dr. Marija Bizjak Schwarzbartl dr. med. Osnovna šola Roje Mame so najlepši spomin na otroštvo Osnovna šola Roje je v četrtek, 22. marca 2007, pripravila dan odprtih vrat, ki jc bil namenjen vsem, ki jih zanima življenje in delo na tej osnovni šoli. Po ogledu pouka v posameznih razredih so obiskovalcem dan polepšali s priložnostno razstavo, posebej pa mamice, pa tudi očke, razveselili s tradicionalno prireditvijo ob materinskem dnevu. Lavra in Aljoša sta nas vodila od pesmice do pesmice ter nas seznanjala z učenci in učenkami, ki so se veselili prav vsake pesmice, recitacije pa tudi pravih igric ni manjkalo. Prireditev se je začela s pesmijo pomladno sonče-ce, ob kateri smo obiskovalci ugotovili, daje prav vsak nastopajoči malo sončece, ki s svojimi toplimi žarki ogreva srca ne le mamic in očkov, temveč vseh, ki jim znajo prisluhniti. Največ je bilo pesmic o mamicah, ki imajo neskončno rade svoje otroke, ki se ne jezijo, če je soba razmetana, ki najlepše na svetu dišijo in imajo rade zajčke in žabice, ki so se predstavili, pa tudi malega potepuha in gospoda ter hruško, pa harmonikarje z venčkom narodnih, pevske zbore in vse Andreje, Marke, Martine, Matjaže, Janeza, Helene in Filipe, ki so z nasmehi v očeh pripovedovali pesmice in z njimi ogreli prav vse obiskovalce. Potrudili so se vsi: učenci in učitelji, gospa ravnateljica s prisrčnimi pozdravnimi besedami, predvsem pa mamice s svojimi poljubi in objemi ter velikim ponosom nad nastopi svojih fantov in deklet. 22. marec je bil lep pomladni dan. Zunaj je bil sneg in je bilo sonce. V telovadnici Osnovne šole Roje je bilo sto in še več sonc, ki so svojim mamicam in vsem, ki smo jih prišli poslušat in gledat, dali svojo ljubezen. Bilo jc lepo in nepozabno, za tiste, ki smo prišli, je bil najsrečnejši materinski dan. Hvala vsem, ki ste ga ustvarili! Vera Množična ljudska pobožnost -križev pot na Sv. Trojici Različne postne poti, zaznamovane s številnimi postnimi prizadevanji, se uberejo vsako leto v postnem času. Letos je še posebno odmevna akcija 40 dni brez alkohola. Vse te poti nas bodo pripeljale do srečanja 7, vstalim Kristusom na velikonočno jutro. Nekatere od teh poti pa se bodo križale že prej in nas povezale v skupnost prijateljev, ki skupaj s trpečim Kristusom hodijo po poti njegovega trpljenja. Tudi v letošnjem postu smo imeli na tiho nedeljo, 25.03.2007, priložnost, da se srečamo pri skupni molitvi kri-ževega pota na Sveto trojico. Množica več sto vernikov se je zbrala v Žejah in se udeležila sedaj že uveljavljene ljudske pobožnosti - dekanijskega križevega pota na Sv. Trojici. Molitev je vodil dobski župnik Slavko Judež, pri čemer so mu pomagali tudi duhovniki iz drugih župnij domžalske dekanije. Od znamenja pri Grubičevih v Žejah do cerkve sv. Trojice si sledi 14 postaj, ob katerih se spominjamo dogodkov od Jezusove obsodbe do njegove smrti na križu in položitve v grob. Ob tem posamezniki simbolično nosijo pravcati leseni križ. Križ. je narejen iz brezovega debla in je velik približno 3 metre. Moški ga dajo na ramena in ga nesejo od postaje do postaje, pevci zapojejo pesem, nato pa se prebere odlomek iz Svetega pisma. Na poseben način sodelujemo tudi domačini, saj si omenjene postaje-točke, ki so označene z lesenim križem, razdelimo po hišah in primerno uredimo ter okrasimo. Marija Ravnikar Društvo narodnih noš Domžale vabi na ogled razstave Vlasle JanžekoviČ KRIŽEV POT v Menaén'knvi domačiji, Domžale, Cankarjeva cesta 9 Razstava bo odprta do 15. aprila in si jo lahko ogledate vsak dan od 9. do 11. ter od 17. do 18. ure. Dobrodošli! Mamici moji v Zejah Pravijo, da zna mama vsako solzo posušiti in vsako žalost v srečo spremeniti. Vedno, ko ne znamo več naprej, ko obstanemo, nam pokažejo pravo pot. Naučijo nas prvih besed, prvih korakov... One so tiste, ki nas ponoči pokrijejo z odejo, se z nami igrajo in nam dajo lepo, brezskrbno in nepozabno otroštvo. Radi se spomnimo vsega, kar nas naučijo, ko nam pomagajo pri šolskih nalogah, ko nam prisluhnejo, če nam jc hudo. Vse delijo z nami, srečo, veselje, žalost, bolečino. Lepo nam je, kadar sc mame z nami smejijo. Iz naštetih razlogov smo pripravili prireditev ob materinskem dnevu MAMICI MOJI v žejskem gasilskem domu, ki sta ga profesionalno vodila Lucija K. in Rok R. V veznem tekstu so se glasile besede: »Spomin te ujame, ko si sam. Ko se zakoplješ vase in prisluhneš ritmu srca. Pogled zaide med prve znanilce lepšega: med teloh, zvončke, marjetice, na modre vijolice. Jug drevi oblake. Nočem vsega. Iz diha pomladi privre rožnata slika. Pred menoj je mati. Čista, s široko odpr- Utrlnek s programa, skupina Rožmarin Iz Doba tirni očmi in rahlim nasmeškom v kotičkih ustnic. Življenje je dar, razvoj in rojstvo otroka je čudež, zato bodimo za ta dar neizmerno hvaležni. Materinstvo se začne v zibelki. Ljubezen staršev se prenaša na otroka, zato je pomembno, kakšni smo starši, koliko ljubezni dajemo otroku in kako ga vzgajamo. Ljubezen ni v tem. da otroku vse dovolimo, mu vse nudimo, ampak predvsem v tem, da ga vzgajamo za pozitivne vrednote nesebičnosti, dobroto, potrpežljivost, vztrajnost, delavnost, poštenost, odpuščanje, medsebojno spoštova- nje, hvaležnost, sprejemanje odgovornosti... Takšna vzgoja pa je zahtevna in traja od rojstva do smrti.« Nedeljsko popoldne so vsem obiskovalcem nastopajoči popestrili z dobro uro dolgim kul-turno-zabavnim programom, ki so ga v največji meri pripravili domači izvajalci. Iz Doba nam je skupina ROŽMARIN, pod vodstvom Mojce Kerč, zapela pesmi, recitirala nekaj recitacij in zaigrala skeč V parku. Nastopila je Pevska skupina Sv. Trojica, de-klamatorji, recitatorji, igralci in plesalci. Tudi najmlajši so pokazali svoje sposobnosti z recitacijo Štejem do deset. Hana in Natalija K. sta pripravili prisrčno plesno točko s svojo koreografijo. Ko so prišli na oder še mladi talenti s harmonikami, je bilo vzdušje res fantastično. Smolnikar E., Pivk J. in Cencelj M. so zaigrali prekrasne melodije, da so nas močno zasrbele pete. Uživali smo ob gledanju komično zaigranega skeča Pri zdravniku in smo še dolgo po programu komentirali. Po končanem programu je bilo na vrsti še presenečenje. Rajko K. in Marko B. sta vsem mamicam in babicam prinesla rdeče žametne vrtnice. Marija Ravnikar Za novo srečanje s krščansko skrivnostjo Velika noč - praznik upanja Ne samo svet, tudi nas preplavljajo razna razočaranja in neljuba doživetja, saj smo navsezadnje del sveta. Ob sencah in oblakih, ki sc zgrinjajo nad človeštvo v obliki naravnih nesreč, spomnimo se samo podivjanih cona m ijev, v pojemanju in celo tudi ugašanju življenjske volje, v nespoštovanju življenja in človeškega dostojanstva, v naraščajočem nasilju vseh vrst se poraja strah in nekaterih celo obup, posebej je zaskrbljujoče stopnjevano nasilje nad ženskami in otroki, nemočnimi bitji, spomnimo se samo grozljivega trpinčenja treh deklic v sosednji Avstriji. Skratka, ob vsem smo zamišljeni. Človek se nehote sprašuje, zakaj bolezen, nesreča, zapuščenost? Čemu neki živeti, če moraš izginiti, ne da bi pustil sledi, kot da bi v očeh drugih sploh ne živel? Doživljamo enostavno razmah sckularizacije. Kakšno stališče naj zavzamemo do te sekulariziranc kulture, ki se čedalje bolj oddaljuje od evangelija, se sprašuje dr.Franc Rode (glej Communio, 12. letnik 2002) in nadaljuje: »Kako nagovorimo tega človeka, ki je vedno bolj prepričan, da je prav življenje zunaj Kristusove skrivnosti in da krščanski pogled na svet ne prinaša pravega odgovora na vprašanja,ki jih postavlja življenje? Kako se umestiti v to družbo, ki se organizira brez povezave s krščanstvom in vzbuja videz, da ne pozna svoje krščanske preteklost? Kaj storiti z zakonodajo, ki se nc ozira na evangelska načela glede družine, spolnosti in spoštovanja življenja?« Kardinal Newman je nekoč med drugim dejal: »Samo če bomo začeli pri današnji kulturi, bomo lahko ustvarili jutrišnjo.« Recimo, da pustimo ob strani dokaze, da je Kristusovo vstajenje zgodovinski dogodek, od katerega krščanstvo tako rekoč tudi živi, pa se z Alojzom Rebulo raje vprašajmo, kako bi reagirali ljudje, če bi se Kristus danes pojavil na televiziji. Vprašanje, ki se poraja samo od sebe: bi ga pustile nastopiti televizije tistih liberalnih evropskih držav, ki Kristusovega imena niso hotele vpisati v ustavo Evropske unije? Nekateri bi njegov nastop imeli za privid. Poznam na primer človeka z imenom in priimkom, ki absolutno, kljub televizijskemu prenosu dogodka, ne verjame, da so Američani pristali na Luni. Pa smo tam. Sicer pa tak nastop ne bi bil v Kristusovem slogu. Saj vemo, da se je prikazal redkim preprostim ljudem, najprej ženskam. Za svoj vstajenjski nastop ni naročil kakšnih dvoran ali celo stadionov. Najprej je prinašal mir, mir srca, ki naj v otroški preprostosti in trdni veri sprejme Njega kot svojo usodo, svojo prihodnost in večnost. Nato mir z bližnjimi, najprej družinskimi člani, nato v širši skupnosti, do miru med narodi in v svetu sploh. Ljudje smo edina bitja na svetu, ki vemo, da bomo umrli. Zato je normalno, da na to mislimo, ne mislim da kar naprej, ne pa da bežimo od te resnice, toda krščanska misel na smrt je združena z mislijo na srečanje z Bogom, na vstajenje in večno življenje. Ali se ne bi oklenili te misli na to sveto veliko noč ... ? Vsem bralkam in bralcem Slamnika, zlasti bolnim in kakorkoli oslabelim, voščim globoko doživetje velikonočnih praznikov. Naj velika noč postane tudi praznik našega vstajenja iz vsakršne brezbrižnosti, praznik, ki sredi težkih dogodkov v našem življenju in okolju zagotavlja, da je vse, sicer kakor dokončno, zapisano drugačnemu koncu. Naj svetloba vstalega Kristusa, ki sije iz njegove smrti in poveličanja, prežene vse temine duha in srca. Velikonočne praznike, prežete z duhovno vedrino, pa še prav posebej želim Uredništvu Slamnika, vsej Občini Domžale in končno še zlasti vsem, s katerim prijateljujemo ali se kakorkoli poznamo. Vem, marsikdo bi rad imel vero kot zavarovalnico. Toda vera ni zavarovalnica. Postaje križevega pota naj nas ne le v postnem času, marveč tudi v težkih zapletenih trenutkih krepijo, zavedajoč se, da je vera način življenja. Človek lahko živi v velikem pomanjkanju, ne more pa živeti brez vere in ljubezni. Kdo živi z Božjo ljubeznijo, ne bo nikoli pregloboko padel: kadar Bog zapre vrata, odpre okno. Tudi mi puščajmo vrata sočloveku vedno vsaj priprta, nikoli in nikdar jih ne zaloputnimo, saj nikoli ne vemo, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan. Ne nasedajmo tudi današnjemu javnemu mnenju, ki skuša Boga izriniti iz javnega življenja Naj nam Bog vedno pomaga najti izhod iz naše trenutne ali konkretne, dostikrat tudi namišljene brezizhodnosti, otopelosti, potrtosti ..., da bo tako za nas na svoj način velika noč skozi vse leto, da bomo tako dejansko velikonočni kristjani, ob spoštovanju do vsakega poštenega prepričanja, saj brez velike noči krščanstva ni. Ivan Kepic DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE stran 6 PGD Domžale - mesto v Koprivnici Sončno sobotno dopoldne se nas je nekaj članov PGD Domžale - mesto odpeljalo na Občni zbor v DVD Koprivnico, kamor so nas povabili prijatelji iz hrvaškega gasilskega društva. Povabljen je bil tudi domžalski župan g. Toni Dragar, ki je z veseljem odšel zraven. Člani DVD Koprivnica so nas sprejeli pred mestom Koprivnica in v prijetnem popoldnevu smo si ob sproščenem pogovoru ogledali Podravkin in Mestni muzej ter malo mesta. Razkazali so nam tudi njihov voz- ni park, ki ni majhen. Na občnem zboru sta oba predsednika gasilskih društev podpisala listino o namenu pobratenja obeh prostovoljnih društev. Samo pobratenje pa se bo zgodilo kasneje, po dolgoletnem sodelovanju društev. Župan Toni Dragar je vse udeležence občnega zbora pozdravil z željo po nadaljnjem sodelovanju in prijateljstvu. Večer se je ob prijetnem druženju počasi prevesil v noč in ob krasnih zvokih domače tamburaške klape smo se poslovili. Polni lepih vtisov o krasnem gostoljubju koprivniških prostovoljnih gasilcev smo se odpeljali domov z mislijo v srcih, daje to zelo lep začetek dolgega gasilskega prijateljstva dveh prostovoljnih društev. Sonja Pavllšič Foto: Sonja Pavllšič Krajevni odbor ZZB NOB Dob - Krtina Ne le letni zbor, temveč tudi priložnost za spomine Krajevni odbor Zveze združenj borcev NOB Dob - Krtina je v marcu 2007 pripravil letni zbor članov in članic, ki so bile na zbor še posebej prisrčno povabljene, saj je vodstvo odbora posebej za- nje pripravilo tudi nageljčke, za vse pa kratko slovesnost in čestitke ob 8. marcu. Tovariš Sandi Rihtar, ki je vodenje organizacije prevzel po prezgodnji smrti Jožeta Opaškarja, je po po- zdravu vseh prisotnih ter izvolitvi delovnega predsedstva poročal o delu organizacije v preteklem mandatnem obdobju. Krajevni odbor je največ pozornosti namenil ohranjanju tradicij NOB in ob tem organizaciji in izvedbi spominskih slovesnosti (Hrastovec) ter udeležbi na drugih slovesnostih, urejanju spominskih obeležij, sodelovanju z obema KS ter društvi v njih ter skupnemu delu z občinskim odborom ZZB NOB, skrbi za starejše borce in borke, ki se jih spominjamo ter jih obiskujemo ob posameznih praznikih in življenjskih jubilejih ter druge aktivnosti, med katerimi je tudi želja, da bi se odboru pridružili tudi mlajši, ki cenijo tradicije NOB. Zbrani so prisluhnili finančnemu poročilu ter poročilu nadzornega odbora, kateremu je sledila razprava ter izvolitev novega vodstva. V naslednjem mandatnem obdobju bo tako Krajevni odbor ZZB NOB Dob - Krtina vodil Vojko Cerar, tajnica pa Marica Klemen, blagajničarka pa Marta Gregorčič. Novi predsednik se je zbranim zahvalil za zaupanje, obenem pa voščil vsem članicam ob 8. marcu - mednarodnem dnevu žena ter jim po kratkem nagovoru Vere Vojska tudi osebno čestital in podaril na-geljček. Prijetno tovariško srečanje so člani in članice izkoristili tudi za pogovor o življenju in delu v KS ter obujanje spominov. KO ZZB NOV Dob - Krtini Društvo izgnancev Domžale Osrednja slovesnost bo v Brestanici Ker nas je vreme malce presenetilo in zna biti april še kako muhast, smo se odločili, da obisk Bele krajine prestavimo na maj. Vsi, ki ste se prijavili, boste o tem pravočasno obveščeni, že danes pa vas vabimo, da si rezervirate čas za obisk osrednje prireditve ob dnevu izgnancev. Izvršni odbor Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 seje namreč odločil, da bo skupno z območnimi in krajevnimi organizacijami DIS organiziral osrednjo prireditev ob 7. juniju - dnevu izgnancev, v soboto, 9. junija 2007, pri zbirnem taborišču za izgon Slovencev - grajskih hlevih, v Brestanici pri Krškem. Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale bo pripravila organiziran obisk članov in članic našega društva. Zagotovili bomo brezplačni avtobusni prevoz, obisk Brestanice pa bomo skušali obogatiti še z ogledom drugih znamenitosti na tem območju. Prijave zbiramo na običajnih telefonskih številkah. Lep april. 0.1. Občni zbor Društva upokojencev Vir Najbolj vesela sem, ko vidim, da si ljudje pomagajo Za naslov kratkega poročila o letošnjem občnem zboru Društva upokojencev Vir sem si izbrala besede njihove predsednice Elizabete Potočnik, ki je dejala, da je najbolj vesela, ko vidi, kako si ljudje pomagajo, kako pomagajo ostarelim sosedom in drug drugemu. Prav gospa Betka je tista, ki že vrsto let, skupaj z vodstvom, med katerim ne smemo pozabiti gospe Mirni Skok in Mari Nahtigal, razdaja svojo energijo društvu, v katerem je trenutno več kot 457 članov in članic. Na občnem zboru smo tako izvedeli, da so v letu 2006 pripravili sedem izletov s 342 udeleženci, da se je pomladnega in novoletnega srečanja udeležilo več kot 400 članov in članic, da so se v velikem številu udeležili srečanj gorenjskih in slovenskih upokojencev, da radi hodijo in kolesarijo, pa tudi balinajo in gospodinjijo. Še posebej ponosni pa so, da so obiskali kar 113 bolnih, starejših in invalidov ter da je v društvu blizu 20 članov in članic, ki redno obiskujejo in skrbijo za osamljene, organizirani pa sta tudi dve skupini za samopomoč. Toliko o številkah, ki se bodo v letu 2007 še povečale. Številni gostje so pohvalili njihovo delo in se strinjali z njimi, da je treba čim prej začeti z gradnjo doma upokojencev. »Ni treba, daje na Viru, naj bo kjerkoli v občini Domžale, samo, da bo.« smo slišali in pri- sluhnili tudi podatku, da je kar 42 starejših iz KS Toma Brejca v domovih upokojencev i/ven občine. Trdno so odločeni, da svoja več kot desetletna prizadevanja, da se na našem območju zgradi dom za starejše, nadaljujejo. Zato so občinskemu svetu in občini naslovili zahtevo, da se v proračunu že za leto 2007 zagotovijo sredstva za iskanje lokacije in projektov za dom upokojencev. Nestrpno čakajo pojasnilo, kako bo s tem in opozarjajo tudi na potrebo po večjem zdravstvenem in patronažnem delu, nekatere prometne zagate, na onesnaženost poti ob Kamniški Bistrici, tako s smetmi kot pasjimi iztrebki, pa tudi na siceršnjo skrb za starejše. Veliko pohval je bilo danih v zvezi s sosedsko pomočjo, s prijetnimi srečanji, ki jih nestrpno pričakujejo, pa tudi z delom vodstva Drušlva upokojencev Vir, ki ga kar niso mogli prehvaliti. Občni zbor Društva upokojencev Vir, na katerem so sprejeli vsa poročila ter tudi program za leto 2007, je še enkrat več pokazal, kako pomembno je druženje in primerna organiziranost starejših ljudi. Na Viru to znajo, tudi ob pomoči vodstva KS in občine, predvsem pa jim je v društvu prijetno, ker to sami hočejo in so za prijetno vzdušje pripravljeni tudi sami kaj narediti. Imejte se še naprej tako lepo! Vera Vojska Gasilski kviz na Rovah Prvi gasilski kviz se je pričel že davnega leta 1985. Požarno obrambni sektor Radomlje vključuje tri društva, Radomlje, Homec in Rova in prav ta tri društva so se prvič zbrala na družabno-tekmovalni prirediti-vi. Ideja se je porodila članu PGD Rova in prvi kviz je bil izpeljan prav v gasilskem domu na Rovah. Kviz je bil namenjen druženju in spoznavanju zgodovine sosednjih društev ter poglabljanju gasilskega preventivnega znanja. Po 22-ih letih je kviz dobil nekoliko drugačno podobo. Tekmovalne enote so sestavljene iz treh mladih članov iz vrst pionirjev in mladincev. Sama zasnova druženja in učenja je seveda ostala. Letošnji kviz je bil tudi nekoliko sodobneje obarvan, saj so obiskovalci in tekmovalci kviza lahko poleg voditelja videli celoten kviz tudi na platnu. Sodobna oprema nam vse to dopušča in obiskovalci so bili nad tem navdušeni. Kviz je postal zanimivejši in pritegnil prav vse v dvorani k raz-mišlanju in poglabljanju znanja. V prostorih gasilskega doma na Rovah smo se v zelo velikem številu zbrali krajani Rov, tekmovalne enote Rov, Radomelj in Homca, obiskali pa so nas tudi predsednik GZ Domžale, tov. Marjan Slatnar, poveljnik GZ Domžale, tov. Janez Breceljnik, predsednik MK GZ Domžale, tov. Florjan Zabret, ter seveda domači predsednik in pobudnik kviza, tov. Raj ko Novak. Kviz je potekal v soboto, 10. marca 2007. Sodelovali pa so, kot sem že omenil, po trije mladi člani iz PGD Homec, Radomlje in Rova. Tekmovalci so se v prvem delu spopadli z znanjem zgodovine lastnega in sosednjih društev. Zatem jih je čakala praktična vaja, in sicer vezanje vozlov. Drugi del je obsegal poznavanje gasilske preventive ter drugo praktično vajo, zvijanje C-cevi. Za zaključek kviza pa so se pomerili še v poznavanju gasilskega orodja in opreme. Vsa tri društva so prikazala veliko mero znanja. Mentorji so svoje ekipe dobro pripravili in naučili gasilskih veščin. Na vsakem tekmovanju pa je nekdo boljši kot drugi. Vse ekipe so dobile spominske medalje vseh treh barv. Bronasto medaljo je osvojilo PGD Radomlje, srebrno PGD Homec, zlato pa je letos osvojilo domače društvo PGD Rova. Zmagovalni ekipi je Foto: TadaJ Šinkovec GZ Domžale podarila tudi knjigo ob 50-letnici Gasilske zveze Domžale. Mislim, daje kviz potekal na visokem nivoju. Tekmovalci in mentorji se med seboj dobro razumejo, kar ie še krepi družbene vezi med društvi. Ob posredovanju gasilcev ni časa za obračunavanje starih grehov, gasilci morajo biti v danem trenutku složni in si pripravljeni pomagati, kajti le tako je uspeh lahko zagotovljen. Na tej prireditivi seje pokazalo prav to. Društva so sicer med seboj tekmovalna in borbena, znajo pa se tudi zabavati in veseliti skupaj. Kviz, bo zagotovo živel tudi prihodnja leta. Zahvalil bi se gasilskim društvom Radomlje in Homec, da skupaj že tako dolgo pripravljamo ta kviz, zahvala gre tudi PGD Rova za pomoč pri izvedbi kviza, GZ Domžale za prisotnost in finančno podporo, predvsem pa obiskovalcem, kajti zaradi njih je še toliko bolj veselo pripravljati prireditve, saj veš, da bodo prišli navijat in spodbujat mlade gasilce. Tadej Šinkovec MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE, LUKOVICA, MORAVČE, MENGEŠ in TRZIN organizira državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Državno prvenstvo bo potekalo 21. aprila 2007, s pričetkom ob 9. uri v Osnovni šoli Trzin. Vabimo vse strelce in ostale, da se tekmovanja udeležijo. MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE, LUKOVICA, MORAVČE, MENGEŠ in . TRZIN Vabi na že tradicionalno 32. srečanje težkih invalidov in njihovih spremljevalcev, v nedeljo, IS. aprila 2007, v Halo komunalnega centra v Domžalah, s pričetkom ob 10. uri. Na srečanje vabi vse člane - težke invalide in njihove spremljevalce na področju delovanja MDI Domžale. Vabi tudi župane oz. predstavnike občin Domžale, Lukoviea, Moravče, Mengeš in Trzin, predstavnike Dl gorenjske regije in prijateljskih društev ter predstavnike pobratenega Društva invalidov Izola. Športno društvo Želva prireja 7. čistilno akcijo od ponedeljka, 16.4.2007, do sobote, 21.4.2007 V soboto, 21.4. 2007, vas vabimo na skupno pobiranje odpadkov od 10.00 Do 11.30. Zbor bo na ulici pod hribom. S tem bomo počastili Mednarodni dan zemlje. Zbirališče odpadkov bo pri kamnolomu pri naselju pod hribom. Narava kliče:" na pomoč!" Bodimo prijazni z njo. Klub ljubiteljev stare kmetijske tehnike In starodobnlh vozil vabi na 5. mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil. V Domžalah nas boste lahko obiskali v soboto, 28. aprila 2007, med 11. in 12. uro v Športnem parku Domžale. Dobrodošli na ogledu blizu 100 starodobnih vozil iz Slovenije, Avstrije, Italije in Nemčije. ŠPORTNO REKREATIVNO DRUŠTVO KONFIN - SV. TROJICA pripravlja v sklopu praznovanja 15-letniee delovanja učno delavnico Izdelava brezovih metel, ki bo v soboto, 14. aprila 2007, ob 17. uri na »Ekološki kmetiji Ravnikar« na Sv. Trojici. Udeležite seje lahko brez, predhodne najave. Vabljeni! Informacije: (01) 724-90-43. e-mail: srd.konlln@Bmall.coni MOTO CLUB MAK Moto club Mak Vodice organizira prodajno-razstavni sejem starodobnih in novodobnih vozil, novih in rabljenih rezervnih delov in motoristične opreme. Prvič so se zbrali v nedeljo, 1. aprila 2007, odslej pa vsako prvo nedeljo v mesecu, vse tja do oktobra. Sejem bo vedno, tudi v primeru slabega vremena, na prostoru pred avtobusno postajo v Polju pri Vodicah (tik ob (iostilnici MAK). Da bi bil naš prvi sejem še bolj živ, bodo policisti prometne policije iz Ljubljane prikazali svoje izkušnje pri vožnji z motornimi kolesi med ovirami in dajali nasvete za varno vožnjo. Reševalec na motorju bo demonstriral prikaz nudenja prve pomoči poškodovanemu motoristu, organizatorji pa bomo poskrbeli za prijetno vzdušje. Foto: Bernardi Lončar Občni zbor mladih PGD Studenec V soboto, 2. februarja 2007 smo imeli gasilci in gasilke 2. redni občni zbor mladine PGD Studenec. Potekal je v prostorih OŠ Krtina, kjer je bila številna udeležba mladih gasilcev, obiskala pa sta nas tudi predstavnika gasilske zveze Dom- žale, Florjan Zabret in predsednik Marjan Slatnar, ki sta imela kratek a spodbuden govor. Občni zbor je vodil poveljnik PGD Studenec Matjaž Merkužič, dnevni red pa je bil naslednji: Najprej smo izvolili delavna mesta predsedstva, predstavljeno pa je bilo tudi poročilo o delu mladine v letu 2006. Sledila je razprava na poročilo in plan dela mladine za leto 2007. Na koncu smo imeli možnost za vprašanja, podeljena pa so bila tudi priznanja državnim prvakinjam v orientaciji (Nastji Simon, Urški Kocjančič in Tini Jasenc), mladinkam za odlične dosežke v mladinski vaji ter članom, ki so se v tem letu zapustili mlajše in se pridružili članom. Mladi smo veseli, da lahko kakorkoli pripomoremo k našemu prostovoljnemu gasilskemu društvu. Na tem občnem zboru smo si osvežili spomin na rezultate trdega dela v preteklem letu, ker mislimo, da seje naš trud izplačal. S trdim delom pa ekipa mladink nadaljuje že vse od jeseni, saj so priprave na izbirno tekmovanje za mladinsko gasilsko olimpijado, ki bo potekalo 22. aprila v Kočevju, v polnem teku. Bernarda Lončar stran Sporočilo za javnost V ponedeljek. 26. marca, smo se na sedežu Občine Trzin zbrali predstavniki, župani oziroma podžupani občin Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš, Moravče in Trzin ter poslanci DZ RS, Cveta Zalokar Oražem, Tomaž Štebe in Rudi Veršnik, vsi izvoljeni na območju t. i. Podjetne regije, ki združuje že naštete občine, poleg njih pa še občini Lukovica in Vodice. Na sestanku, ki sva ga kol pobudnika sklicala Cveta Zalokar Oražem in Tone Peršak, smo obravnavali odprla vprašanja v zvezi s predlagano pokrajinsko zakonodajo; še poseben poudarek je bil dan predlogu zakona, s katerim naj bi DZ ustanovil štirinajst pokrajin v RS. Soglašali smo, da so predlagani zakoni na številnih področjih pomanjkljivi (financiranje, viri financiranja, število pokrajinskih svetnikov, pristojnosti sveta občin...). Še posebej kritični pa smo bili do predloga Zakona o ustanovitvi pokrajin in položaja, ki ga ima v njem osrednje slovenska regija, vključno z našimi občinami. Zupani občin, ki sestavljajo Podjetno regijo kot del sedanje statistične osrednje slovenske regije, ter ostali sodelujoči, smo prepričani, da bi bilo veliko bolj ustrezno, če bi v RS ustanovili bistveno manjše število pokrajin, pri čemer bi morali upoštevati zgodovinska oziroma tradicionalna območja in meje, ki so se v preteklosti že uveljavile kot smiselne, in geografsko, gospodarsko in celo jezikovno oziroma kulturno utemeljene. Kar zadeva v predlogu zakona predlagane pokrajine, župani navedenih občin zavračamo zamisel t.i. osrednje slovenske pokrajine, ki bi bila v vseh pogledih neprimerljiva z ostalimi predlaganimi pokrajinami. To velja tako za velikost te pokrajine, ki naj bi vključevala tudi MO Ljubljana oziroma Ljubljano kot glavno mesto, ki bi po naši presoji in po zgledu številnih drugih prestolnic morala dobiti status samostojne pokrajine, kakor tudi za neustrezno sestavo te pokrajine, v kateri bi vse druge občine bile hočeš nočeš politično, gospodarsko in tudi v drugih pogledih v podrejenem položaju. Župani občin, ki ležijo severno in NOVICE vzhodno od Ljubljane ravno zato, ker želimo z MO Ljubljana ohraniti partnerski odnos in dobro ter enakopravno sodelovanje, ocenjujemo, da predlagana rešitev ni sprejemljiva, še zlasti ne glede na predlagani sistem volitev in razmerja med nosilci oblasti v prihodnjih pokrajinah in tudi glede na predlagani sistem financiranja pokrajin. Prepričani smo, da bi ta rešitev, če bi bila sprejeta, zelo slabo vplivala na razvoj območja okrog Ljubljane, pri čemer posebej izpostavljamo delovanje na področjih gospodarskih javnih služb, družbenih dejavnosti in najbrž tudi na področju poselitve in gospodarstva. Na sestanku zbrani predstavniki občin zahtevamo v primeru, da pokrajin ne bo bistveno manj, ustanovitev lastne posebne pokrajine, v katero bodo vključene občine, ki ležijo severno in vzhodno od Ljubljane. To zahtevo utemeljujemo tudi z dejstvom, da bo pokrajina, ki naj bi vključevala zlasti širše porečje Kamniške Bistrice oziroma osrednji del severnega jwrečja Save, torej del, kije povezan z mnogimi skupnimi problemi in interesi, še vedno veliko večja od nekaj že predlaganih pokrajin, predvsem pa razvojno sposobna in v vseh pogledih konkurenčna. Svojo zahtevo dodatno utemeljujemo z ugotovitvijo, daje v preteklosti na tem območju že obstajal t.i. Kamniško-litijski okraj, kije nesporno izpričal svoje gospodarske in druge zmožnosti. Obnovitev tega okraja z dopolnitvami, ki izhajajo iz nadaljnjega razvoja po ukinitvi tedanjih okrajev, je po našem prepričanju veliko bolj smiselna kot vztrajanje pri nenaravnem konceptu osrednje slovenske pokrajine. Zbrani predstavniki občin in poslanci smo se dogovorili, da bomo v naslednjih dneh pripravili obširnejši in vsebinsko dodatno utemeljeni predlog ustanovitve pokrajine za območje severno in vzhodno od Ljubljane. V imenu sodelujočih na sestanku: rara Cveta Zalokar-Oražem, Poslanka v DZ RS, l.r. Anton Peršak župan Občine Trzin l.r. Dimnikarske storitve v občini Domžale 1. Dimnikarji vas obiščejo Dimnikarji, kot svoje poslanstvo opravljamo naslednje storitve:-prcgledovanje malih kurilnih naprav m z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav;-čiščenje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav;-preglcdovanje in čiščenje zračnikov; - izvajanje meritev obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak iz malih kurilnih naprav in informiranje uporabnikov storitev javne službe o energetski učinkovitosti malih kurilnih naprav; - posredovanje podatkov o malih kurilnih naprav za vpis v evidenco kurilnih naprav in o opravljenih storitvah. Prvi pregledi pri novogradnjah, dograditvah, rekunstrukcijah so eden najpomembnejših poslanstev, saj le ti, če so izvedeni strokovno, zagotavljajo varno eksploatacijo kurilne naprave v njeni življenski dobi. In kaj se pri prvem pregledu ugotavlja: vrsto kurilne naprave ter proizvajalec ali tip kurilne naprave; nazivna toplotna moč, vrsta goriva, ki ga uporablja, in leto proizvodnje kurilne naprave, identifikacijski podatki iz katastra stavb o stavb, v kateri je kurilna naprava; - površina stanovanjskih ali poslovnih prostorov, kijih mala kurilna naprava ogreva, in opis zračnikov, dimnih vodov in pomožnih naprav, ki se uporabljajo v zvezi z obratovanjem male kurilne naprave; pregled dokazil o uporabnosti kurilnih naprav glede na vrsto goriva; pregled vgradnje dimovodnih naprav v skladu z navodili proizvajalca; - obstoj ustreznega dovoda zraka za potrebe kurilne naprave; minimalne razdalje kurilnih in dimovodnih naprav ter čistilnih odprtin do gorljivih gradbenih elementov; - razdalje ustja dimnika do strešne kritine; - pregled vgradnje čistilnih vratc v skladu z navodili proizvajalca; - pregled negorljive obloge pred čistilnimi vratci; pregled obstoja čistilnih odprtin na dimovodnih napravah in napravah za dovod zraka; pregled morebitnih nedovoljenih gradbenih posegov; - ostalo glede na specifiko, ugotovljene pomanjkljivosti in določitev rokov za odpravo pomankljivosti. Vsebino in obliko poročila o prvem pregledu male kurilne naprave bo določil pristojen minister, do tedaj pa poročilo, ki ga vsekakor mora biti izdelano po opravljenem pregledu, oblikujejo in izdelajo izvajalci po svoji presojo. Obvezo za zagotovitev prvega pregleda nosijo investitorji. Pri vas bodo dimnikarji izvajali naslednje obvezne periodične storitve v naslednjih rokih: - redni letni pregled male kurilne naprave in z njo povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav in bo dimnikar preveril, če so te naprave v uporabnem stanju in je njihovo obratovanje varno. Po opravljenem letnem pregledu izda dimnikar uporabniku storitev dimnikarske službe poročilo o letnem pregledu, ki vsebuje njegove ugotovitve o stanju naprave, kar se izvede enkrat na leto. - za dimovodne tuljave, na katere niso priključene kurilne naprave, je treba zagotoviti mehansko čiščenje pred priključitvijo male kurilne naprave. - čiščenje male kurilne naprave in z njo povezanih dimnih vodov bo dimnikar izvedel zaradi odstranjevanja oblog na površinah na dimni strani naprav in sicer na napravah na trdo gorivo štirikrat v kurilni sezoni v presledkih najmanj dveh mesecev, na napravah, ki pa uporabljajo tekoče ali plinasto gorivo pa enkrat v kurilni sezoni. Če mala kurilna naprava obratuje kot kurilna naprava s kombinirano kurjavo, se redno čiščenje opravlja v rokih, ki veljajo za gorivo z bolj pogostim čiščenjem, če se to gorivo uporablja dlje kot dva meseca v letu. Dimovodne tuljave, na katere niso priključene kurilne naprave, je treba očistiti, če se ob pregledu vsako tretje leto ugotovi, daje čiščenje potrebno. Za dimovodne tuljave, na katere niso priključene kurilne naprave, je treba zagotoviti mehansko čiščenje pred priključitvijo male kurilne naprave. - meritve dimnih emisij se praviloma izvede enkrat letno z razmiki, ki ne smejo biti krajši od šestih mesecev. Dimnikar izda uporabniku storitev dimnikarske službe poročilo, ki vsebuje njegove ugotovitve o stanju naprave. - zračnike dimnikar enkrat letno preveri, če so v uporabnem Varno v promet-policijska izkušnja kot nasvet Moto club MAK Vodice s sodelovanjem Policijske uprave Ljubljana, organizira v nedeljo, 15. 4. 2007 med 8.00 in 15.00 uro s policisti PU Ljubljana oz. inštruktorji postaje prometne policije v Ljubljani na parkirnem prostoru med občino Vodice prikaz in poučevanje, kako sc izogibati oviram na cesti, voziti slalom med stebrički, izpeljati majhne kroge in osmice ter pridobiti druge veščine. Policisti inštruktorji na motornih kolesih bodo z veseljem prikazovali vaje, ki jih bodo vozniki koles z motorjem (skuterji) in motornih koles izvajali tudi sami na lastno odgovornost. Policist inštruktor bo ves čas vaje, ki jo bo izvajal voznik, opazoval njegovo vožnjo, kretnje in gibe ter na koncu svetoval, kako se posamezne napake lahko odpravi. stanju in njihovo obratovanje zagotavlja varno bivanje v prostorih stanovanjske ali poslovne stavbe. Praviloma sc pregled iz prejšnjega odstavka opravi sočasno s čiščenjem zračnikov. Zračnike za dovod zgorevalnega zraka in naprav za prezračevanje stanovanjskih ali poslovnih prostorov s kurilno napravo je treba očistiti enkrat letno. Zračnike za prezračevanje prostorov, v katerih ni kurilnih naprav in pri katerih je izmenjava zraka na osnovi naravnega ali umetnega obtoka, je treba očistiti, če je bilo ob rednem letnem pregledu ugotovljeno, daje čiščenje potrebno. Preden vas dimnikarji obiščejo vas morajo o tem obvestiti, vi pa imate pravico se o terminu dogovoriti, v kolikor vam najavljen termin ne odgovarja, vendar ga ne smete prestaviti več kot dvakrat. Če pa te pravice ne izkoristite in se na obvestilo o prihodu dimnikarja ne odzovete, se šteje, da ne dovolile izvajali obveznih slorilev in sc vam bo zgodila prijava Ustreznemu organu in si lako lahko prislužite globo v višini 50.000,00 SIT, pa še izvajalec dimnikarskih storitev vam bo zaračunal stroške neuspešnega poskusa opravljanja storitev. Dimnikarji vam po korektno izvedeni storitvi izstavijo račun, ki ste ga dolžni poravnati. 2. Veljavna zakonodaja za Izvajanje dimnikarskih storltev-osnovna - Zakon o varstvo okolja (Uradni list RS, št. 4I/04)-ZVO-1 - dimnikarji 5. odstavek 148. člena; - PRAVILNIK o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Uradni list RS, št. 128/05)-tehnična določitev izvajanja; - UREDBA o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 129/05); - Uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS št. 73/94 z vsemi spremembami); - Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96 z vsemi spremembami); - SKLEP o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list Republike Slovenije Št. 60/9. 6. 2006). 3. Kateri dimnikar je pravi? Večkrat nastaja dilema, kateri dimnikar pa je tisti, ki bi naj pri vas izvajal dejavnost gopospodarske državne javne službe. Ker v Občini Domžale prihaja so teh problemov med občani, bi želeli dati podrobnejše pojasnilo. Dimnikarsko dejavnost izvaja Energetski servis E.S. d.o.o.. Roška cesta 2a, 1000 Ljubljana, na podlagi 187. oziroma 188. člena ZVO-1 in na podlagi odločbe Občine Domžale št. 01500-123/96-30 z dne 27.09.96 ter sklenjene koncesijske pogodbe z dne 07.04.1999. Do odločitve o podelitvi prve koncesije s strani RS je Energetski servis E.S. d.o.o., Roška cesta 2a, 1000 Ljubljana edini zakoniti izvajalec. Na področju Občine Domžale se pojavlja kot ponudnik dimnikarskih storitev podjetje SDG kemično čiščenje toplovodnih naprav in gradbene storitve d.o.o., Prešernova cesta 7a, Domžale, ki je bil, kol izvajalec dimnikarske dejavnosti na področju Občine Domžal, že zavržen v postopku podeljevanja prvih koncesij, kar jasno dokazuje, da ni izvajalec, ki bi v rokih, ki jih določajo določila 185. do 188. člena ZVO-l bil izvajalec dimnikarskih storitev na področju Občine Domžale. Sklep o zavrženju vloge je izdala Vlada RS na 92. redni,seji dne 12.10.2006. O resničnosti naših storitev si lahko naveden sklep pogledate na spletnih straneh Vlade RS. Ugotavljamo, da ponujanje in izvajanje dimnikarskih storitev, takšnega izvajalca, kot je izvajalec SDG kemično čiščenje toplovodnih naprav in gradbene storitve d.o.o., vnaša veliko zmedo med državljane, ki bi želeli biti državljansko poslušni in upoštevati zakonodajo, ki jim nalaga obveznosti skrbi za svoje kurilne naprave, pa ne vejo kako bi naj to izvedli, saj jih takšni izvajalci rušijo pravni red RS. V kolikor potrebujete dimnikarja se obrnite na Energetski servis E.S. Roška cesta 2a, 1000 Ljubljana, Telefon: 01 230 0200 ali fax.: 01 230 023. Energetski servis E.S. d.o.o. Direktor Zoran PLANINC, inž.str. Nedavno napredovanje dr. Franca Rodeta je znamenje papeževega zaupanja v njegovo delo in sposobnosti Naš rojak Rodičan dr. Frane Rode, prefekt rimske Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja, prvi slovenski kardinal v samostojni Sloveniji, je spet napredoval. Papež Benedikt XVI. gaje sicer že osmega januarja, to je dva dni po prazniku Gospodovega razglašenja ali Svetih treh kraljev imenoval za člana Kongregacije za evangeli-zacijo narodov. Kolikor vem, je v Rimu precej običajno, da prefekti kongregacij postanejo tudi člani različnih kongregacij. Kongre-gacija za evangelizacijo narodov - včasih soji rekli kongregacija za propagando vere (de propaganda fide) - je tudi po svojem namenu širjenja evangelija blizu dejavnostim kongregacije za redovnike, ki jo vodi kardinal Rode. Poleg njega je papež za člane kongregacije imenoval še vrsto drugih vplivnih osebnosti z vrha rimske kurije. Da ima papež Ratzinger prefekta dr.Rodeta v čislih, smo modrovali že pred omenjenim imenovanjem. Gotovo marsikomu ni ušlo, da je namreč kardinal Rode med tradicionalnim božičnim voščilom in blagoslovom urbi ct orbi, ki ga papež podeljuje v osrednji loži bazilike sv.Petra, stal tik ob papežu, ob njegovem levem boku. Naj ob tem za ilustracijo navedem utrinek iz pogovora z nekim dekletom. »Kaj pa je to takega, če je Rode stal zraven papeža; to ni nič več, kakor če jaz nosim visoke pete »je duhovičila. »Ti imaš visoke pete za to, da se te ne bi poljubljalo na čelo, Rode pa si je moral to čast, biti ob papežu, med drugim zaslužiti s svojim vestnim delom in sposobnostmi« ji nisem ostal dolžan. No, lo lako mimogrede. Škoda pa je, za nekatere morda celo nesramno, da kakor pozabljamo, da nas je Vatikan priznal med prvimi, kar prav gotovo ni samo za čehljanje ušes in kar našemu rojaku dr.Ro-detu daje še toliko večjo ceno. Res je papež že osmega januarja, kakor rečeno, imenoval našega rojaka za člana Kongregacije za evangelizacijo narodov, o čemer je poročalo tudi naše časopisje, pa v Slamniku obelodanjam ta veliki dogodek za cerkev na Slovenskem in na nek način tudi za državo Slovenijo, kakor tudi za Slovence po svetu, šele sedaj, ker sem se hotel dokopati do Rodetovega predavanja v francoščini ob 20. obletnici ustanovitve papeškega sveta za kulturo v Rimu, 13. maja 2002, ki se v slovenskem prevodu glasi »Kultura - prednostno področje srečevanja z neverujočimi za novo evangelizacijo«. Torej se že za to ni čuditi Rodetovemu imenovanju za člana Kongregacije za evangelizacijo narodov. Pred nekaj leti je kardinal Poupard ugotovil, da »je danes nevera prisotna v kulturi ... Ni strupenosti do ideje Boga, temveč nezainter-esiranost ... Kot po osmosi naši sodobniki vpijajo miselnost, ki ne taji Boga, ki pa jih sili k temu, da se soočajo z življenjem, kot da bi Boga ne bilo. V tem je drama našega časa: ne v zavračanju Boga, temveč v pozabljanju nanj; ne v ateizmu, temveč v brezbrižnosti v brezbrižnosti, ki se širi prek kulture. Veliki problem, pred katerim stoji cerkev ... , je torej kulturne narave.« In prav na to izredno zanimivo odgovarja dr. Frane Rode v omenjenem predavanju: »Za to seje pomembno angažirati na poti evangelizacije kulture, kar ni ne trmasto zavračanje modernosti ne brezglavo sprejemanje vsega, kar ta prinaša. Stališče sprejemanja sodobnega sveta temelji na volji do dialoga z današnjo kulturo, da bi v njej odkrili možna sidrišča za evangeljsko oznanilo in obogatili versko izkustvo z vrednotami, ki jih vsebuje ...» Leta 1996 je papež Janez Pavel II. ugotavljal na svojem potovanju po Sloveniji: »To je ura resnice, resnice za Evropo. Zidovi so se porušili, železnih zaves ni več, izziv glede smisla življenja in vrednote svobode pa ostaja v intimnosti duha in v vesti, močnejši kot kdajkoli. Kako naj ne bi vedeli, da je vprašanje Boga v središču tega problema? ...« In Rode med drugim odgovarja: »V tem stanju se bo čedalje jasneje kazalo, da nam samo Bog daje prihodnost in upa-rrje« (Jer 29, 11). »Živeti za Boga ali za smrt,« je dejal pesnik Pierre Emmanuel. To je dilema. Biti član Kongregacije za evangelizacijo narodov? Kaj naj rečem? Pred kardinalom Rodetom so nove in nove naloge. Ob vseh čestitkah ob novem visokem imenovanju mu zaželimo predvsem novih moči in božje pomoči pri njegovem pestrem, a zahtevnem poslanstvu, čeprav že post festum, a zato nič manj iz srca. Vaša emi-nenca in dragi prijatelj, še posebej v svojem imenu in v imenu sorodno mislečih vam pošiljam iskrena voščila s prijaznimi pozdravi, tudi svetemu očetu Benediktu XVI. Ivan Kepic liko poslušalcev, ki so za nas izglasovali obe nagradi. Vsekakor pa sta Viktorja še dodatna vzpodbuda za nadaljnjo prenovo programa radia Hit in dodaten vir motivacije celotne ekipe.« Čestitamo! Tina Zeleznlk Ze dva krat dva V nabito polni Galusovi dvorani je bilo v soboto zvečer napeto do konca. Med nominiranci za najbolj popularno radijsko postajo in radijsko osebnost sta bila tudi Ra Hit in njihova voditeljica Špela Močnik. Slavili so v obeh kategorijah. Dobili so Viktorja za najbolj popularno radijsko postajo, Špela Močnik pa Viktorja za najbolj popularno radijsko osebnost in tako se je v tej kategoriji pridružila svojemu kolegu Robertu Pečniku - Peču, lanskemu dobitniku te nagrade. Špela Močnik je ob prevzemu nagrade dejala: »Lepo je biti del take ekipe, kot je na Radiu Hit, kjer je vse mogoče in lažje. Ta nagrada pripada tudi Robertu Pečniku - Peču in Mateju Špeharju - Racmanu, saj Hitovo budilko ustvarjamo skupaj in ker znata iz mene izvabiti najboljše.« Viktor za najbolj popularno radijsko postajo je priznanje bistveni prenovi radijskega programa v preteklem letu, saj so po jutranjem šovu, Hi-tovi budilki, dodali še dopoldanski program Hitova izmena in popoldanska spremljevalca v ilitovih vibracijah. Še enkrat čestitamo in kot so nam povedali na Hitu: »Veseli nas, da smo v teh letih pridobili to- Martina Škofic Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 VRTCI IN ŠOLE stran 8 Balon-ton Improvizirani pripomočki so lahko zelo priročna zadeva. Otroci v vrtcu »Cicidom« v telovadnici lahko izkusijo veliko raznolikih gibalnih izkušenj. Tako smo zbirali razno odpadno embalažo, ki nam je tokrat služila v gibalne namene. Prav so nam prišli razni jogurtovi lončki, plastenke, pokrovčki,... Skupini gibčnih »Ježkov« pa so v srce sedli zavrženi tulci. Kako?? Daljši kartonast tulec najprej okrasiš z raznovrstnimi nalepkami ali barvami... nato si napihneš balon in že se lahko igraš balon-ton. Badminton je za otroke, ki so v vrtcu, dokaj težak šport, težko udarjajo žogico, ki je hitra v »podaljšani roki«, če pa ga spremenimo v balon-ton, kjer namesto žogice uporabimo balon , lopar pa si izdelamo sami, igra postane še bolj zanimiva. Zdi se mi, da nas pomlad kliče na piano, izkoristimo jo in si privoščimo balon-ton. Vrtec Domžale, enota Cicidom. Mojca Grojzdek Teden pravljic Ob kulturnem prazniku smo se v skupini »SLONČKI« iz Bistre dogovorili, da bomo v vrtec teden dni prinašali svoje najlepše pravljice. Seveda je bil odziv zelo velik. Vse knjige smo pregledali, katere pa bomo prebrali, smo odločili z glasovanjem. Vsak otrok je dobil svoj listek in ga položil na pravljico, ki jo je želel slišati. Tako smo vsak dan izbrali dve pravljici. Prvo smo prebrali po zajtrku, drugo pri spanju. Seveda smo si tudi prostor uredili tako, da nam je bilo prijetno. Prinesli smo velike mehke žoge, raztegnili našo otroško sedežno garnituro, prinesli blazinice in se udo- bno namestili. Tako smo res sproščeno uživali ob prebiranju pravljic. Spoznali smo različne pravljice: ljudske, modeme, z. zvočno spremljavo, takšne v obliki gledališča, starejše pravljice, žepne..... Pravljice pa so nam pomagale pripovedovati tudi lutke. Lepo je gledati navdušenje otrok, kadar se prepustijo svetu pravljic in se vživijo v pravljične junake, zato starši nikar ne pozabite svojih malčkov popeljati v svet pravljic in domišljije. V naši skupini se teden pravljic še ni končal, kmalu bo postal že mesec. vzg. Teja Čerln, Vrtec Bistra, Domžale Mali princ v Etnografskem muzeju V prostorih Etnografskega muzeja v Ljubljani je potekal 10. pripovedovalski festival. Letos smo se ga prvič udeležil otroci in vzgojitelji iz zasebnega vrtca Mali Princ. V lepo urejeni dvorani nam je pravljice pripovedovala Ajda, otrokom znana iz otroške TV oddaje. Povedala nam je več zgodb, ki jih je našla v stari pojoči skrinjici. Po zadnji, najkrajši pravljici na svetu, smo si pod strokovnim vodstvom ogledali še del stalne zbirke Etnografskega muzeja. Razstavljeni predmeti so otroke zelo pritegnili. Povedali so. da imajo ponekod doma ravno takšne stare predmete. Veliko zanimivega pa so izvedeli tudi naši mlajši otroci iz skupine Oblački. Vsem otrokom pa je bilo najbolj všeč, da so določene predmete lahko tudi tipali in preizkušali njihovo delovanje. Jana Dolenc Planinski izlet v Tamar Na pustno soboto smo se planinci iz OŠ Lukovica, OŠ Venclja Perka in OŠ Preserje pri Radomljah odpeljali v Tamar. Med potjo smo videli nekaj maškar. Po prihodu v Planico so nas dali v skupine. Razdelili so nam pustne krofe. Bili so slastni. Nato smo odšli na pohod. Hodili smo približno dve uri. Med potjo smo se pogovarjali in občudovali sneg, ki gaje v naših krajih primanjkovalo. Prišli smo v Tamar. Tam smo se okrepčali s hrano in pijačo. Potem smo odšli na kraj, kjer smo se kepali in uživali na snegu. Po rajanju na snegu smo odšli nazaj v Planico, kjer smo se sankali. Videli smo tudi naše skakalec, ki so imeli državno prvenstvo v skokih. Bili smo že malo utrujeni. Ta dan je hitro minil, bil pa je lep in zimski. Veselim se že naslednjega planinskega izleta. Tomaž Sto|c, 5. razred devetletke OŠ Preserje pri Radomljah Mladi debaterji z mentorico Učenci OS Rodica Mladi debaterji V soboto, 10. marca, se nas je pet učencev iz OŠ Rodica udeležilo debat-nega turnirja, ki je potekal v Črnučah. Ana Pflaum, Lučka Brunec in Tim Černe smo tekmovali, ostala dva pa sta gledala tekme in merila čas. Debatirali smo na trditev McDonaldse bi morali ukiniti in za to trditev smo že imeli žc vnaprej pripravljene argumente za in proti. Pomembno je bilo tudi, kako smo organizirali svoj govor, kako smo nastopali in kako nam je uspelo zmesti nasprotnike v navzkrižnem zasliševanju. Nekajkrat se nam je posrečilo zavrniti argumente nasprotnikov s prepričljivimi protiargumenti. Zmagali smo v dveh tekmah od treh, obakrat smo zagovarjali negacijsko stran. V drugem debatnem krogu, kjer smo zastopali afirmacijsko stran, smo na žalost izgubili. Na podelitvi nagrad za najboljše smo ugotovili, da smo zasedli osmo mesto od osemnajstih. Menimo, daje to dober rezultat, saj smo tekmovali prvič. Ločka Brunec In Tim Černe Obiskali smo kliniko za male živali Tristokosmatih v Ljubljani Gregor, Lana, Eva, Zala, Barbara, Vili, Žan, Tine, Špela in učiteljica Nataša smo v petek, 5.1.2007 obiskali novo veterinarsko kliniko za male živali Tristokosmatih v Ljubljani. Tam so nas prijazno sprejeli, nam raz-kazali prostore klinike, opisali delo vseh zaposlenih in pokazali, kako znajo poskrbeti za živali, ki potrebujejo pomoč. Zvedeli smo, da sta na kliniki zaposlena 2 veterinarska tehnika, 4 diplomirani veterinarji in reccplorka. Povedali so nam, kako pridobiš izobrazbo veterinarja in kaj ta dela. Za- poslene smo opazovali pri njihovem delu in jih spraševali vse, kar nas je zanimalo. Spoznali smo lovskega psa Gašperja po operaciji noge, višavsko terierko Ajko, ki jo je lastnica pripeljala na sterilizacijo in dogo Guccija, ki je imel vnetje ušes. V »hospitalu« (bolnišnici za živali) seje zdravilo več psov in mačk z različnimi boleznimi in težavami, tudi mačka s prekomerno težo. Presenetila nas je operacijska dvorana s številnimi aparaturami, kot v pravi bolnišnici. Videli smo aparat za ultrazvok, rentgenski aparat in mnoge druge aparature. Svoje vlise smo zapisali v knjigo obiskov. Zala, Žan, Barbara In psihologinja Nataša Zimovanje krdela mavričnih kožuščkov Volčiči in volkuljice (najmlajša skavtska starostna skupina, 8-11 let) Krdela mavričnih kožuščkov iz Homca smo nekaj počitniških dni preživeli v Bočni, kjer smo v vili Čiračara spoznali pravo Piko Nogavičko. Ker smo radi pojedli kroglice pregelk, nas je povabila v svoj razigrani svet. Skupaj smo odkrivali svoje talente, se urili v ročnih spretnostih, se preizkušali v poznavanju Svetega pisma in se veselili življenja. Piki smo pomagali poiskati zaklad, ki sta ga odnesla nepridiprava in presenečeni odkrili, da celo votlo drevo pred njenim domovanjem skriva nešteto presene- čenj. Pika nas je povabila tudi na sejem v mesto. Tam smo iz kartona ustvarili imenitni Nogavički, se učili, kako preživeti pod milim nebom, šivali mehke blazinkote in izdelovali posebna padalca. Še bolj pa smo se zabavali v večeru, ko je Pika pripravila rojstnodnevno zabavo. Pokali smo balone, veliko peli, se čudili moči Taka-tuka napitka in se sladkali s slastno torto. In žeje bila tu nedelja, ki smo jo praznovali s sv. mašo. V sončnem dnevu smo se udeležili še Pikijade, posebnih iger, kjer smo morali biti predvsem zelo hitri. Prav hitro pa je prišel tudi čas, ko smo se podali nazaj proti domu. Pika upa, da tudi tam nismo pozabili, kako pomembno je, »daje srce toplo in bije, kot mora biti ... potem namreč ne zmrzneš«. Krdelo mavričnih kožuščkov Foto: Simona Jeretina ■MM Rožica za mamico V gimnastični sekciji mladih TVD-jevcev, ki redno, vsako sredo telovadijo v OŠ Domžale in se učijo osnov in malo bolj zahtevnih gim-nasličnih prvin, je druženje ob praznovanju materinskega dne postalo že kar tradicionalno. Kot že nekaj let zapored, smo tako tudi letos pripravili gimnastični nastop za naše mamice. Tisto sredo, 22. marca, se je telovadna ura začela čisto drugače. Mamice so s seboj pripeljale tudi očete ter bratce in sestrice. Posedli so po klopeh, mi vsi pa smo malce počakali v garderobi, daje vaditelj Primož nagovoril vse prisotne. Nato smo, vsak s svojim nageljčkom v roki, v strnjeni vrsti odkorakali v telovadnico. Ko so bile vse tri telovadne vrste poravnane, je vsak telovadec odnesel rožo svoji mamici in ji prisrčno čestital za praznik. Na začetku smo se ogreli: malo tekli, poskakovali, hodili po prstih, petah, ... Najprej je svoje spretnosti pokazala najmlajša skupina. Po pri- pravljenem poligonu smo preskočili kozo, naredili preval naprej, se sprehodili po gredi, se plazili med obroči, naredili še preval nazaj in stekli nazaj v vrsto. Nič ni ušlo budnim očem naših vaditeljic, Ani in Adriane. Takoj sta opazili, kdo potrebuje pomoč pri kakšnem težjem elementu. Tako dobro je bilo telovaditi, da smo šli vsi kar dvakrat po poligonu, saj smo želeli svojim staršem res nazorno pokazati, kaj znamo. Starejša skupina je pripravila vajo na parterju. Preval naprej, premet v stran, preval nazaj, polovični preval nazaj v svečo in stojo spretno, pa še valčkov korak in plosk z rokami vaja je bila zaključena Vaditcljica Polona in pomočnica Polona nista kaj dosti pomagali pri elementih. saj smo se vsi nastopajoči zelo potrudili. Tudi starši so to opazili, saj so vsakemu izmed nas po končani vaji zaploskali. Najstarejša skupina pa je izvedla kar težko vajo. Na startu smo po blazinah izvedli najprej preval naprej. Takoj nato poljuben preskok čez kozo eni smo se odločili za raznožko, eni za skrčko, najboljši pa za premet, za zaključek pa naskok na švedsko skrinjo in se-skok na blazino. Vaditelj Primož jc skrbno varoval vsakega izmed nas. Vajo smo ponovili dvakrat. Ker so elementi dokaj težki, so starši vsakega izmed nas nagradili z bučnim aplavzom. Na koncu pa je bil organiziran še skok v daljino v različnih katego- rijah: mamica-sin, mamica-hči, očka-sin, očka-hči. Veliko je bilo nastopajočih in zelo smo se trudili za diplome, ki pa so bile podeljene (kot ponavadi) najboljšim trem. Tudi nekaj praktičnih nagrad se je našlo za najboljše. Na koncu smo ugotovili, da smo vsi mi, telovadci in naši starši, najboljši. Zato, ker telovadimo, ob tem pa si še najdemo čas za veselje in zabavo. Prepričani smo, da se drugo leto zopet srečamo na takšen način in »skočimo še kak meter dalje« v tkanju boljših medo-sebnih odnosov. vaditeljlca Polona Turistično društvo Jarše Rodica vabi na občni zbor, ki bo v petek, 13. aprila ob 19 uri v Kulturnem domu Groblje z velikonočno razstavo in velikonočnimi dobrotami. Razstava bo odprta v soboto 14. aprila od 16 do 19 ure, v nedeljo od 10 do 12 ure, v ponedeljek v šoli in vrtcu od 9 do 13 ure. Vabljeni! Otroci iz OŠ Venclja Perka Mi gremo pa na Pohorje... je naslov pesmice, ki sta jo sestavili četrto-šolka Eva in njena mamica in s katero so se med drugim predstavili učenci 4. c razreda na večerni prireditvi, ki je bila uvod v petdnevno preživljanje zimske šole v naravi. Zimska šola v naravi jc potekala na začetku februarja na mariborskem Pohorju, v Hotelu Areh. Čeprav hotel ni imel treh zvezdic, jc za dobro počutje nas vseh poskrbelo prijazno osebje. Delo je potekalo po naprej pripravljenem programu. Poudarek zimske šole v naravi je bil na učenju smučanja, tako da so bili že prvi dan učenci razporejeni v pet skupin glede na predhodno znanje smučanja. Poleg športnih dejavnosti, učenja smučanja ter tekmovanja v veleslalomu, smo v večernem času izvedli različne aktivnosti. Prvi večer so se posamezni razredi predstavili s plesnimi, pevskimi in igranimi točkami.Večina učencev jc pokazala do tega večera še neodkrite talente. Navijači smo spodbujali vse tekmovalce. Barbara, Zala, Katarina, Gregor in Lara so pokazali vo-diteljske sposobnosti kot povezovalci programa. Vili jc zaigral lastno skladbo, ki jo je poimenoval Moja melodija na nenavaden inštrument kazu, karatcista Marko in Kristjan sta mojstrsko prikazala karatejske veščine, raz-ličc plesne in pevske točke ter skeči so popestrili večerno prireditev. Drugi večer so se razredi pomerili v športnem kviz.u, kjer so nas posamezniki navdušili z velikim poznavanjem športnikov in različnih športov. Večer zabavnih iger jc minil v zabavi in smehu tako nastopajočih kol gledalcev. Veliko doživetje vseh smučarjev jc bila noč- na smuka, saj je marsikdo prvič smučal v soju reflektorjev. Zadnji večer je bil namenjen podeljevanju diplom. Vsi učenci, ki so bili v ZŠVN so dobili diplomo za osvojeno mesto v svoji skupini, najboljši trije pa so prejeli še dodatne diplome. Najboljši vclcslalomisli med dečki so bili Jan Opara, Luka Riccardo Žavbi in Benjamin Stc-iner, med deklicami pa Katarina Hrovat, Lara Jasenc in Lara Martini Keber. Ves čas je v okviru ZŠVN potekal pouk, ki seje navezoval na značilnosti kraja letovanja, upoštevanju pravil za varno smučanje, kreativnemu pisanju in likovnemu izražanju. Poleg načrtovanih dejavnosti pa so potekale tudi dejavnosti, ki so prispevale k oblikovanju delovnih, kulturnih in higienskih navad. Učence smo navajali na urejanje postelj, vzdrževanje higiene in reda po sobah, opozarjali smo jih na redno in pravilno umivanje rok in celega telesa, posebno skrbno smo jih navajali na urejenost smučarske opreme. Brez požrtvovalnega dela in strokovne usposobljenosti učiteljev smučanja Bojana, Primoža, Dragana, Katje in Miha ne bi mogli doseči zastavljenih ciljev. Zadovoljni obrazi večine otrok so povedali, daje tovrstne dejavnosti smiselno nadaljevati tudi v prihodnje. Pedagoški vodja ZŠVN: Vilma Lenič Študentski klub Domžale poziva... Študentski klub Domžale ponuja mladim ogromno možnosti preživljanja prostega časa, učenja novih spretnosti in spoznavanja novih ljudi, mehanizmov delovanja delčka sveta... V sklopu kluba so tako trenutno organizirane tako športne aktivnosti - smučanja (enodnevna, tedenska), turnirji badmintona, tedenska rekreacija..., ogledi športnih dogodkov - trenutno sodelujemo z agencijo TenTours in organiziramo oglede nogometnih tekem italijanske prve lige, kulturna udejstvovanja, izobraževalni tečaji, predavanja, raznorazne zabave, filmski večeri... Letno prirejamo tudi 3 večje dogodke - vsakoletno Brucovanje, kulturni DNK in poletno sago elektronske glasbe, znano pod imenom Kopalka-nje. Klub pokriva torej veliko večino področij, ki zanimajo mlade (pa naj bo to kot dogajanje in preživljanje prostega časa, ali pa kot vpogled v notranjost in aktivno sodelovanje pri izvedbi projektov). Vse aktivnosti, dogodivščine, odklope... organizirajo namreč mladi, ki želijo pridobiti nove, bogate izkušnje in aktivno sodelovali pri prebujanju ali bujenju Domžal in okolice. Poleg tega se v taki - aktivni - vlogi naučiš ogromno o sebi, spoznaš ogromno ljudi, spletcš nove vezi in poznanstva in obenem narediš nekaj zase in za svojo okolico! Koledar dogodkov (>.4. filmski večer: DOKA/. 12.4. Shetrtek vAgrobaru od 21 h dalje 13.4. filmski večer: HUDIČEVKA V PRAD! 16.4. filmski večer: MIT 20.4. Natečaj CGP Kopalkanje 007 rok za oddajo 20.4. filmski večer KAČI; NA LETALU 23.4. filmski večer: ORBAV1CA 26.4. Shetrtek v Agrobaru od21h dalje 27.4. filmski večer: MIAMI VICE www.stiideiitski-klub.com Sola za starše -vzgojili kiksi »Žal mi ju, toda ne morem vas sprejeti v to službo,«je rekel delodajalec. »Toda zakaj?« je vprašal kandidat. »Za to področje nimate akademske osnove, ne delovnih izkušenj in ne kvalifikacij. In podobnega dela še nikoli doslej niste opravljali« »Toda saj se lahko vsega lega naučim.« »Kako lahko pričakujete, da se boste priučili dela po metodi poskusov in napak?« Toda kandidat je vztrajal: «Želim si to službo in prepričan sem, da jo bom dobro opravljal, če mi boste dali priložnost zato.« Delodajalec se je omehčal: » Vsekakor ste iskreni. No ja. mogoče...Toda ne pozabite, ure so dolge, naredili boste veliko napak, več let se boste morali učili in nikoli ne boste povsem prepričani, da delate prav. Si še vedno želite to službo?« »Da. In kakšen bo moj naziv?« »Vaš naziv? Klicali vas bomo starš « Odlomek iz. knjige »Trmoglav otrok«, Diane Mason, Gay- le Jensen in Carolyn Ryzewicz Center za mlade Domžale je v okviru rednih srečanj Šole za starše, v mesecu marcu pripravilo predavanje z naslovom »Vzgojni kiksi«, s podnaslovom »Kaj bi spremenila, če bi vzgajala ponovno«. Gostja srečanja je bila Marija Karlovšek, mati šestih otrok. Odprto je spregovorila o svojih spoznanjih in izkustvih pri vzgoji otrok. Vsi zbrani smo dobesedno »požirali« vsako njeno misel, besede in prigode, katere je bila pripravljena deliti z nami. Ljubezen, potrpežljivost, dobrohotnost, delati dobro vsako-murt so bile uvodne besede ge. Marije Karlovšek, ki seje z veseljem odzvala povabilu, da spregovori o svojih spoznanjih in bogatih izkušnjah pri vzgoji svojih otrok. Zavedanje, daje naša najboljša opora in zaveznik pri vzgoji otrok drugi starš, ki preživlja podobno obdobje kot mi, smo z veseljem prisluhnili njenim nasvetom o vzgoji otrok. »Da bi se otrokom godilo vse samo dobro, je želja številnih staršev« pove ga. Marija,«toda prihraniti jim grenke trenutke v življenju se ne da. Otrok mora do lastnih spoznanj priti sam, pa čeprav z grenkimi izkušnjami. Cenite svoje otroke, spoštujte jih in upoštevajte njihove želje in potrebe. Tudi sama včasih nisem razumela, da ko otrok trmoglavi, želi s tem povedati, da potrebuje pozornost in ljubezen^ Prilagodite vzgojo vsakemu otroku posebej in uporabite VEČ potrpežljivosti in ljuribzni, saj tega ni nikoli dovolj. Vzemite si čas za otroke«, poudari ga. Marija. Glede spodbude pove, da otrok potrebuje veliko spodbude in pohval, še zlasti je potrebno otroku vedno znova dokazovati ljubezen, jim povedati, kako radi jih imamo. Ni pa vsaka ljubezen vzgojna. Otroci jo morajo čutitj kot dobrohotnost, naklonjenost, ljubeznivost, nesebičnost. Čutiti morajo, da so ljubljeni, in ker so ljubljeni, bodo ljubezen tudi vračali ((Spoznala sem, da mladi lahko pogrešajo marsikaj (standard, materialne dobrine....) nikakor pa ne tople in dobrohotne materine ljubezni in njene naklonjenosti. Prepogosto nam zmanjka časa za pogovor z otroki, pogovarjajte se z njimi, naj vam otroci pripovedujejo, kako so preživeli dan, kaj so počeli v šoli oz. vrtcu« doda ga. Marija in ob koncu zaključi srečanje z don Boscovo mislijo o tem, kakšne vrline naj ima vzgojitelj: »Pripravljenost odpuščati, počasnost pri kaznovanju, hitrost v pozabljanju«. Na koncu doda:« Zame ni večjega bogastva na svetu, kot je OTROK!« Katarina Karlovšek Iskanje novega kadra za pomoč pri izvedbi domžalskega kulturnega festivala DNK 08 Kulturni aktivisti in tisti z idejami - POZOR! Tczanimakulttirain imaš idejo(ali nekaj njih), kako popestrili zaspane Domžale inokoliconakulturnem podroejiiVČe je tvoj odgovor ja, potem je to prava stvar zale! Ekipa DNKja namreč potrebuje pomoč pri poganjanju velikih koles v organizacij i, sveže ideje in novo energijo! V ta namen bomo konec aprila (na j verjetneje v.sredo, 25. aprila) v klubskih prostorih organizira I i,sestanek vseh, k i se želi jo preizkusit i pri idej ni zasnovi in končni izvedbi kulturno precej zajetne zadeve. Vsaka pomoč in ideja bo prav prišla, zalo ne odlašaj in »prikulturovrati!« En kulturni pozdrav in se vidimo! Za vse dodatne informacije in potrditev prisotnosti pokliči 041/757-727 ali pa pridi v klubske prostore v Domžale, na Kolodvorsko 8 (nasproti železniške postaje). , ____ -_______ Ekipa DNK - STUNF 07 Evrošolarji na evrošoli Dijaki evropskega oddeleka 3.d Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik smo sc zopet odpravili na potovanje. Tokrat je to bila štiridnevna strokovna ekskurzija v okviru predmeta evropske študije. Ogledali smo si vse pomembnejše evropske institucije v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu. Mentorici te ekskurzije sta bili Tatjana Cvrtila - Ložar in Alenka Hladnik. Ta ekskurzija je bila velika zasluga obeh mentoric, a hkrati tudi naša, saj smo osvojili prvo mesto na natečaju za najboljši slogan Evrošole. Naša domiselnost in izvirne ideje so nas najprej pripeljale do slogana Razdeljeni v eno, na koncu pa prav v Strasbourg. V četrtek, 11. 1. 2007, sc je v prostorih Informacijske pisarne Evropskega parlamenta za Slovenijo sestala komisija za izbor najboljšega slogana Evro-šole za šolsko leto 2007/2008. Komisija je izdelke presojala po najavljenih kriterijih, kot so: izvirnost, ujemanje z evropsko idejo, oblikovalska rešilev oz. kreativnost in prenosljivost slogana v tuji jezik. S sloganom RAZDELJENI V ENO smo zasedli prvo mesto. Tako se je naše popotovanje začelo 4. februarja 2007, ko smo sc ob 20. uri iz Kamnika z. modernim turističnim avtobusom odpravili novim doživetjem naproti. Na poti nam jc prijazen vodič krajšal čas. Na kratko nam jc predstavil program, nato smo ugotavljali, koliko žc vemo o Evropski skupnosti, za konec pa smo si pogledali še film in utonili v spanec. Zjutraj smo sc zbudili v »prestolnici Evrope« - Bruslju, ki je poslal mednarodna združba diplomatov, cvropolilikov in poslovnežev. Najprej smo se ustavili pri Alomiumu, Dijakinja Katarina Ulen je predstavila našo šolo ki meri 103 metre in predstavlja vse belgijske pokrajine, krogle pa so velika povečava atomov. V Bruslju smo si najprej ogledali veličastni trg Grand Placc z. vsemi mogočnimi zgradbami, ki ga obdajajo. Imeli smo nekaj prostega časa za ogledovanje izložb, nakup čokoladnih izdelkov in seveda ilamski krompirček. Nato pa sta nas pričakali stavbi Evropske unije - komisija in parlament. V parlamentu nas je sprejel gospod Rok Smrekar in nam je stavbo najprej dodobra razkazal. Odpeljal nas je v glavno dvorano, v kateri imajo poslanci dvakrat letno različna zasedanja, 'lam nam jc predstavil Evropsko unijo, njene cilje in zahteve ter vse pomembnejše institucije. Evropska unija je prepoznavna po evropski zastavi (12 rumenih zvezd, razporejenih v krog na modri podlagi; število zvezd ne predstavlja števila članic 1:11, ampak ponazarja popolnost), evropski himni, (Oda radosti, sklepni del Beethovnove 9. simfonije), skupni valuti - evru in dnevu Evrope, 9. maju, ko Unija praznuje svoj rojstni dan. i««p9e««».p. m/ Ljubljanska 104 • Domžale « 01 724 IS 00 Nova kolekcija: za oblikovanje pričeske xa nego las Qio j^csjsCifcJL. i ...........i r BONACURf Prihaja čas porok, matur... Nudimo Učenje, svetovanje.. Ključnega pomena za delovanje EU so njene skupne institucije (Evropski parlament. Svet EU, Evropska komisija. Sodišče Evropskih skupnosti in Računsko sodišče), ki druga drugo dopolnjujejo, vsaka pa igra pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev. Njihovi sedeži so v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu. Delo institucij podpirajo šc druga telesa (Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor. Evropska centralna banka. Evropska investicijska banka in evropski varuh človekovih pravic) ter agencije, specializirane za delovanje na področjih nekaterih skupnih politik EU. Državljani Evropske unije izvolijo Evropski parlament (EP), da zastopa njihove interese. Njegove korenine segajo v petdeseta leia dvajsetega stoletja in v ustanovne pogodbe, od leta 1°7() pa državljani neposredno volijo svoje predstavnike v parlamentu. Volitve so vsakih pet let in vsak državljan EU, ki je vpisan v volilni imenik, ima pravico volili. Tako Parlament izraža demokratično voljo državljanov I Inije (več kot 455 milijonov prebivalcev) in zaslopa njihove interese v razpravah z. drugimi institucijami EU. Sedanji parlament, izvoljen junija 2004, ima 785 članov iz vseh 25 držav EU. Skoraj ena tretjina parlamenta (222) so ženske. Med njimi je ludi 7 Slovencev (Miha Brejc, Mojca Drčar Murko, Romana Jordan Cizclj, Jelko Kacin, Ljudmila Novak, Borut Pahor in Alojz Peterle). Poslanci Evropskega parlamenta („ev-roposlanci") niso razvrščeni po državljanski pripadnosti, ampak v sedem vseevropskih političnih skupin. Po končani predstavitvi so nas pozdravili kar trije evropski poslanci. Kot prvi nas je pozdravil kandidat za predsednika Slovenije, Lojze Peterle, po izobrazbi geograf in zgodovinar. V kratkem govoru je izrazil občudovanje našega rojaka Rudolfa Maistra in opozoril na pomembnost slovenščine kot enakopravnega jezika v Evropski uniji. Nalo so sledila naša vprašanja. Potem pa je »oder« pripadal Moravčanki Ljudmili Novak, ki je kot profesorica slovenskega in nemškega jezika od leta 1986 do 2004 poučevala v Zavodu ca usposabljanje invalidne mladine (ZLIM) v Kamniku. Kot zadnja pa je prevzela besedo še doktorica znanosti s področja jedrske tehnike Romana Cizelj Jordan, ki prihaja iz Domžal. Tudi ona nam je povedala o svojem delu in poudarila, kako pomembno je, da se v politiko usmerjajo ljudje iz stroke. Sprejem poslancev nas je napolnil z vtisi in vsak se je zavedal, kako pomemben je lak dogodek. Seveda smo s seboj prinesli še darila z našim logotipom in jim jih izročili. Naslednji dan nas je po zajtrku pričakovalo veliko vojvodstvo Luxembourg, z istoimenskim glavnim mestom stotih mostov ali Gibraltar severa, kjer stoji ena najmočnejših evropskih ulrdb. Mesto je na llnescovem seznamu svetovne dediščine, kot multikul-turno središče pa je domovanje številnim institucijam Evropske skupnosti. Po vodenem sprehodu smo imeli nekaj prostega časa, nato pa smo potovali mimo Metza do Slrasbourga, kamor smo prispeli v poznih popoldanskih urah. Najprej smo se sprehodili do katedrale in Le Petit France, nato pa smo se z avtobusom popeljali do evropskega parlamenta in v bližnjem hotelu prenočili. Sledil je najpomembnejši dogodek v celotni ekskurziji, ki si ga bomo zapomnili in spominjali vse življenje. Odpravili smo se do glavnega Evropskega paralmenta v Strasbourgu, natančneje v zgradbo Louise Weiss in že takoj je sledila varnostna kontrola. Po naši prijavi so nas odpeljeli v sprejem-nico, kjer so nas pogostili z zajtrkom. Seveda moramo omenili, da tukaj nismo bili sami. Poleg nas so sodelovali tudi dijaki iz drugih držav Evropske Unije; Belgije, Nizozemske, Grčije, Francije, Italije, Španije, Litve... Natančno ob 10. uri smo zasedli mesta evropskih poslancev, kjer so nam najprej upravni uslužbenci Evropskega parlamenta predstavili Evropsko unijo ter njene funkcije. Nato pa je minuta pripadala predstavitvi vsake šole. Našo je predstavila Katarina Ulen. Zatem so nam poslanci zastavili vprašanja in mi smo na vsako odgovarjali s pomočjo glasovanja s pritiskom na lipko. Rezultati pa so se na koncu sešteli in prikazali na ekranu. S svojimi vprašanji smo prišli na vrslo ludi mi. Čisto na koncu so ob zvokih Evropske himne dijaki prinašali v središče dvorane vse zastave držav članic. S tem se je naše popotovanje po evropskih institucijah končalo. Doživeli smo ogromno, videli še več, izkušnjo pa si bomo zapomnili za vse življenje. Katja KrošelJ, ŠCRM Kamnik Marčni dogodki v Centru za mlade Domžale Minuli mesec so v Centru za mlade Domžale gostili kiparja Žiga Vojsko, slikarja Marjana Zaletela - Janča, popotnico Vesno Erhart, kuharja Saša Zajca, mamo šestih otrok Marijo Karlovšek, mojstrico izdelovanja dražgoških kruhkov Ano Selan ter frizerja Saša in Miha iz Frizerskega studia Sašo iz Domžal. Prostori Centra so bili polni mladostniške razigranosti. Poleg otrok, ki redno obiskujejo ustvarjalne likovne delavnice, se je v času zimskih počitnic štirinajst mladih udeležilo počitniškega programa »Vesele počitnice«. Čepr av so bili letošnjo zimo otroci prikrajšani za snežne radosti, je štirinajst osnovnošolcev iz Domžal v družbi Centra zimske počitnice preživelo veselo in razigrano. V Grižah pri Žalcu so obiskali Čokoladni atelje Dobnik. Ogledali so si, kako nastajajo polnjeni čokoladni bonboni, ledene torte ter piškoti. Sami so se tudi prepričali, da so čokoladne sladkosti vsaj toliko kot za oči, okusne tudi za želodčke. Ogledali so si Ljubljanski grad, izdelali družinske grbe, se preizkusiti v pekovskih spretnostih, pomerili v igranju šaha in ob glasbi tudi veselo zaplesali. Popotnica Vesna Erhart. ki je nekaj časa živela pri ugandski družini, je na potopisnem predavanju »Uganda - lepote in absurdi črne dežele« sedmega marca z zbranimi delila izkušnje o življenju in navadah v Ugandi ter občutke, ki jih je doživela ob obisku gorskih goril. Na »Pomladi v laseh«, frizerski delavnici, ki sta jo vodila frizerja Sašo in Miha s Frizerskega studia Sašo iz Domžal, so se udeleženci prepustili njunim spretnim rokam in prisluhnili nasvetom za pravilno nego las. Prikazala sta različne tehnike striženja las, nove trende na področju oblikovanja pričesk ter ponudila informacije o izdelkih za nego las in njihovi pravilni uporabi. Na novo resasto prisUaženi lasje, prikrajšane konice, izdelan fru-fru, so osvežili pričeske udeležencev. Vse, ki vas mika, da si preuredite pričesko, vas frizer Sašo vabi v frizerski studio na Slamnikarsko 1 v Domžale. V Centru za mlade je na razpolago še nekaj letakov za 15 % popust na vse storitve. Željnih kulinaričnih spretnosti in estetike se je sredi marca dvajset občanov udeležilo medgeneracijske kreativne delavnice »Dekoriranje in priprava hladnih predjedi«. Pod mentorstvom izkušenega kuharja Saša Zajca so pridobili nova znanja in spretnosti okra-ševanja obloženih kruhkov, kanapejev, solat in drugih prigrizkov. Izkušnje mam kažejo, da redkvice, paradižniki, kumarice in druga zelenjava oblikovana v privlačne figure, premamijo tudi tiste otroke, ki jim zelenjava ne diši. Z Ano Selan, mojstrico izdelovanja dražgoških kruhkov, so ljubitelji narodne dediščine poustvarjali ročne spretnosti. Udeleženke so iz medenega testa oblikovale kruhke v obliki src in jih bogato okrasile z raznimi orna-menti. »Alumanijo«, kiparsko razstavo absolventa Akademije za likovno umetnost domžalčana Žige Vojska, so v Centru odprli 22. februarja. Razstavljeni objekti so nastali kot stranski produkt manipulacije aluminija. Nedvomno gre za obetavnega umetnika, ki ima likovno umetnost zapisano v genih. Trenutno so v Centru za mlade na ogled dela akademskega slikarja Marjana Zletela - Janča. Velikega ljubitelja planin in alpinizma inspirira trdno prijateljstvo in ljubezen do narave, navdihuje svetloba jutranjih žarkov in večernih obzorij. V meglicah se rojevajo slovenski dvatisočaki, pogorja, planine, jezera, poljane, doline. Pod težo slikarjevih občutij se ekspresionizem včasih nagne k impresionizmu. Škrlatica, Studor, Jeruzalem, Šmarna gora, itd. v tehniki olje na platnu bodo na ogled in na prodaj do 11. aprila. Mojca Zupančič Dogodki v Centru za mlade Domžale Domžalski dom. Ljubljanska 58 Vabimo na ogled slikarske razstave VEČER IN JUTRO, akademskega slikarja Marjana Zaletela - Janča. Razstava bo na ogled do 11. aprila . Potopisno predavanje s projekcijo diapozitivov NOVA ZELANDIJA V sredo, 11. 4. ob 18. uri Svoje dogodivščine s popotovanja bosta predstavila Rehar Štefan in Tamara. Obiskala sta severni in južni del otoka, ki ga domačini imenujejo Dežela dolgega belega oblaka, nacionalne parke polne slapov in jezer, se sprehodila po prostranih peščenih plažah, bila navdušena nad verigo novozelandskih Alp in edinslvenim živalskim svetom - pingvini, delfini, albatrosi, kiviji, tekahi,... in nad res prijaznimi ljudimi, pri katerih ni težko brezplačno dobiti prevoza, pijačo, hrano ali celo prenočišče. Odprtje slikarske razstave z naslovom POMLADNO PREBUJANJE Četrtek, 12. 4. ob 19. uri Breda Podbevšek, ustvarjalka in dolgoletna mentorica likovnega krožka, bo imela skupaj z. učenci OŠ Rodica razstavo. Sodelovali bodo nekdanji in sedanje učenci. ŠOLA ZA STARŠEVSTVO Ponedeljek, 16. 4. ob 19.00 uri Tema: UČINKOVITO RAVNANJE OB NEPRIMERNEM VEDENJU OTROKA PESNIŠKI VEČER OTROČARIJE V četrtek, 19. 4. ob 19. uri Skupina TROBENTICE: Damjan Habe Habo, Luka Leskovšek, Luka Horvat in Simon Jugovic - Fink bodo na svojstven način interpretirali pesmi. FILMSKA DELAVNICA - VIDEO INKUBATOR Želiš igrati, režirati ali napisati scenarij za krajši film? Pridi v Center za mlade, kamera teče vsak ponedeljek ob 16h dalje. Oskar Čaka nate! SREDINI POPOLDNEVI Na eksperimentalnih delavnicah bomo s poskusi odkrili fizikalne zakonitosti, ki vladajo na našem planetu. Sreda, 11.4. Mali Čarodej Sreda 18.4. Mali znanstvenik odkriva zemljo in luno Sreda 25. 4. Mali naravoslovec na pomladnem travniku Vabljeni vsako sredo od 16. do 20. ure! Predhodne prijave na tel.: 722- 66-00 ČETRTKOVI POPOLDNEVI Ti je dolgčas, si želiš družbe, ne veš, kje bi preživel popoldneve ... oglasi se v Centru za mlade Domžale od 16.00 do 20.00 ure. Skupaj bomo preživeli nekaj uric, se zabavali, pogovarjali, igrali različne družabne igre, ogledali kakšen film in še kaj. VABILO USTVARJALCEM V okviru kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu. NEFIKS - neformalni indeks lahko kupiš v našem centru. Vanj lahko vpisuješ vsa neformalna izobraževanja, študentsko delo in druge obštudijske dejavnosti. Uporabiš ga lahko za odkrivanje in načrtovanje svoje poklicne poti, pisanje življenjepisa, povečanje možnosti za zaposlovanje, potrdilo za vsa neformalna izobraževanja. SVETOVALNICA Za otroke, mladostnike in starše, ki se želijo z nekom pogovoriti o stiskah in težavah, ki jih sami ne morejo rešiti. PODPORNE SKUPINE 1. skupina: za motnje hranjenja 2. skupina: za starše otrok s posebnimi potrebami 3. skupina: za pomoč mladostnikom s težavami z drogami 4. skupina: za pomoč staršem in bližnjim, ki bi radi pomagali svojim otrokom Dobrodošli vsak dan med 8.01) in 20.1)0 uro, ob petkih do 13.00 ure. Oglasili se bomo ludi na telefon 722 - 66 - 00. Pišete lahko na ezmfasiol.net. LDS Domžale Svetniška skupina ostaja v LDS Občinska organizacija Liberalne demokracije Slovenije Domžale je pred kratkim sklicala sestanek, na katerem je posebno pozornost namenila sedanji situaciji v stranki, še posebej pa so se člani in članice pogovarjali o stanju LDS v občini Domžale. Ugotovljeno je bilo. da so se svetnice in svetniki LDS v Občinskem svetu Občine Domžale odločili, da ostanejo v LDS, saj je to politična stranka, ki je na lokalnih volitvah v občini Domžale dobila daleč največje zaupanje volivcev in volivk. Ti so svoje strinjanje s programom LDS potrdili z izvolitvijo 11 svetnikov in svetnic, ob tem pa je bil za župana izvoljen tudi Toni Dra-gar, predsednik Občinske organizacije LDS Domžale. Z nadaljnjim delovanjem v LDS se je strinjala tudi velika večina zbranih na sestanku, ki si bodo skupaj s svetniško skupino prizadevali za uresničitev najpomembnejših projektov za boljše življenje občanov in občank. NUJfA OtMOKMAfljA SI Dogovorili so se, da z nekaterimi predlogi in pobudami, ki naj bi prispevale k boljšemu delu LDS, seznanijo tudi republiško vodstvo LDS ter ga povabijo na obisk v Domžale. 00 LDS DOMŽALE POLITIČNO ŽIVLJENJE V OBČINI Ustanovljeno društvo ZARES -za novo politično kulturo stran 10 Poslanke in poslanci, ki smo v Državnem zboru ustanovili samostojno poslansko skupino, smo 9. marca predstavili pobudo za ustanovitev nove politične stranke, ki smo jo na začetku formalizirali v obliki združenja ZARES. V Ustanovni listini smo zapisali, daje čas za to potezo dozorel morda celo prej, kot smo sprva pričakovali. Potrebe in pričakovanja precejšnjega dela javnosti po novi politični platformi in usmeritvi so tako velike, da jim je nujno prisluhniti in odpreti prostor za njihovo uresničitev. Pričakujemo, da bodo v naslednjih tednih in mesecih iniciativo povzeli in prevzeli številne posameznice in posamezniki, ki občutijo temeljno nezadostnost obstoječe samozadostne in blokovsko orientirane politične ponudbe v Sloveniji. Skupaj z njimi bomo odprli pomembne teme in vprašanja, ki zadevajo naše družbeno in politično življenje, ki zadevajo vrednote v politiki kot odgovornemu upravljanju z javnimi zadevami, soočili različne argumente in oblikovali pretehtana programska izhodišča za novo sodobno politično stranko. Skozi pobudo ZARES bomo v naslednjem obdobju sprožili vrsto razprav in posvetovanj, na katerih bomo skušali pridobiti nove odgovore na stare dile- Novice iz Liberalne demokracije Slovenije V Liberalni demokraciji Slovenije z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da so kljub večinskemu nasprotovanju slovenskih državljanov slovenski vojaki še vedno v Iraku«, je ob četrti obletnici začetka vojne v Iraku dejal njen predsednik Jelko Kacin in poudaril, da se Liberalna demokracija Slovenije vztrajno in odločno zavzema za umik slovenskih vojakov s tega območja in zato poziva vlado, da ob izteku sedanjega mandata inštruktorjev navzočnost naših vojakov konča. Ne za pridružitev Partnerstvu za razvoj V zvezi s pismom, da se tudi LDS pridruži Partnerstvu za razvoj, ki je bilo naslovljeno na vodjo Poslanskega kluba LDS, je predsednik Jelko Kacin predsedniku vlade, Janezu Janši, v obširnem odgovoru na ponovni poziv, potem ko je LDS prvega zavrnila, med drugim poudaril: „Rezultati delovanja vaše vlade dokazujejo, da ne uresničujete, temveč se oddaljujete od ciljev, ki ste sijih zastavili v Partnerstvu, in da vodite družbo v smer povečanja neenakosti med ljudmi in oženja polja svoboščin" ter ob tem navedel le nekaj primerov: •Namesto krepitve svobode javnega izražanja in pluralnosti medijev vlada zlorablja svoj položaj in s pomočjo parlamentarne večine spreminja javne zavode v zvočnike vladne politike. »Zasedba« najpomembnejših medijev, javnih in zasebnih, ki se je zgodila v Sloveniji v zadnjem letu in pol. predstavlja kršitev mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah do svobodnega izražanja mnenj in svobode tiska, zožuje pa tudi možnosti parlamentarne opozicije, da javnosti predstavi svoje poglede. •Namesto zmanjševanja neposredne vloge države v gospodarstvu vzpostavlja vlada na podlagi lastniških deležev paradržavnih skladov nadzor nad podjetji ter politično in nestrokovno kadruje v upravah in nadzornih svetih gospodarskih družb. •Namesto, da bi krepila strokovnost in politično neodvisnost javne uprave, je država uzakonila zaposlovanje javnih uslužbencev po političnih merilih in odpuščanje iz nekrivdnih razlogov, torej po načelu politične nekompati-bilnosti. Njeno ravnanje ob imenovanju guvernerja Narodne banke je samo zadnji v vrsti primerov. •Namesto da bi krepila neodvisne mehanizme za preprečevanje korupcije in zagotovila pogoje za učinkovito delo neodvisnih nacionalnih institucij za preprečevanje korupcije, jih država ukinja. Vlada ne odgovarja, vsekakor pa ne razrešuje vrste afer, ki nosijo znake koruptivnosti: afere Puh, helikopter, operacijske mize, oklepniki itd. •Namesto krepitve strpnosti in pozitivnega odnosa do sobivanja razlik je vlada ločila romske in neromske otroke v šolah in s svojih ravnanjem vzpodbujala nestrpnost večinskega prebivalstva do Romov v primeru Ambrus. Namesto da bi izboljševala že doseženi standard uresničevanja človekovih pravic in odpravila napake, do katerih je v drugačnih zgodovinskih okoliščinah prišlo v preteklosti, še vedno ni sprejela ukrepov za odpravo krivic „izbrisanim". •Namesto da bi uresničevala svojo zavezo, da bo krepila socialni dialog in socialno partnerstvo, vlada celo pri načrtovanju reform, ki posegajo v življenje slehernega posameznika, ne išče čim višje stopnje soglasja državljanov in državljank, temveč dopušča, dajo v tako dogovarjanje prisilijo šele javni protesti. •Namesto da bi krepila in izboljševala obstoječi javni zdravstveni sistem, ki se je izkazal za enega od najbolj učinkovitih v EU, vlada s politiko izvršenih dejstev in brez slehernega poskusa pridobivanja soglasja državljanov uvaja privatizacijo na področju izvajanja zdravstvenih storitev in s tem spreminja neprofitni sistem v profitnega, razgrajuje zgodovinske vrednote slovenskega zdravstvenega varstva in aktivno vzpodbuja razpad obstoječega sistema. •Namesto da bi krepila kakovost javnega šolstva, vlada ustanavlja zasebne visokošolske zavode in univerze, kar zaradi pomanjkanja sredstev in odliva kadrov ogroža prenovo in razvoj javnega visokega šolstva, obenem pa oddaljujejo tudi v Partnerstvu zastavljeni cilj dostopnosti do vseh ravni izobraževanja ne glede na izhodiščni socialni položaj posameznika. Ob koncu je zapisal: „Kljub temu da ne bomo pristopili k Partnerstvu, smo pripravljeni sodelovati pri posameznih projektih, kjer je potrebno široko soglasje vseh, torej tudi opozicije. Kot primere navajamo reforme na področju zdravstva, šolstva in pokojninske zakonodaje ter določanje politike do Hrvaške in Italije. Predlagamo tudi parlamentarni konsenz pri nadaljnjem delovanju KAD in SOD. Če bodo predlogi posameznih zakonov, resolucij in politik napisani v skladu z načeli Partnerstva, ne vidimo nepremostljivih ovir za sodelovanje. tsJajvečjo težavo predstavljajo že izvedeni in predlagani ukrepi vaše vlade, ki so v nasprotju z vašim lastnim dokumentom, zato bi pred našim morebitnim projektnim sodelovanjem želeli od vas odgovor na vprašanje, ali ste pripravljeni te neustrezne ukrepe odpraviti." Školč novi vodja poslanske skupine Jožef Školč je soglasno postal novi vodja Poslanske skupine LDS, za namestnika pa so izvolili Aleša Gu-liča OOLDS Domžale me in odpirati nove, takšne, ki se jim danes politika prerada izogiba. Naj v tej izjavi omenimo samo nekatera, ne da bi seveda izčrpali listo takšnih vprašanj : razmerje med svobodo, varnostjo in tveganji v sodobni družbi, med glo-balizacijo, neenakostjo in razvojem, civilizacijski izzivi okoljskih in klimatskih sprememb, razmerje med znanjem, znanostjo in družbenimi spremembami in seveda številna druga. Ocenjujemo, da seje v obstoječih političnih strankah sposobnost za iskanje inovativnih odgovorov pri upravljanju z javnimi zadevami izčrpala, stranke se poskušajo predvsem čimbolj notranje poenotiti, postajajo vedno bolj samozadostne in zaprte za sveže pristope, ideje in ljudi. Prostora za ne-prestižfio vsebinsko razpravo je vedno manj, prevladuje predvsem eksklu-zivistično tekmovanje in boj za prerazdelitev političnega vpliva, ki služi zgolj samemu sebi. Seveda menimo, da je tekmovanje za politični vpliv v pluralističnih in demokratično organiziranih družbah nekaj, kar tudi sodi k naravi demokracije, če pa je prignano do absurda, čemu se približujemo, lahko govorimo tudi o nevarnostih »gensko« spremenjene demokracije. Stranke si postajajo čedalje bolj podobne, odgovori, kijih ponujajo, se le malo razlikujejo med seboj in na koncu gre samo še za zunanje soočanje med izpraznjenimi voditelji in njihovimi medijskimi podobami. Želimo narediti rez, razliko: na politični ravni želimo uveljaviti načelo, da je k upravljanju z javnimi zadevamo potrebno pritegniti vse, ki to želijo in so sposobni, ne da bi zahtevali, da se politično opredeljujejo za opcijo, ki je na trenutno na oblasti. Želimo omejiti politizacijo sicer avtonomnih družbenih sfer - gospodarstva, znanosti, šolstva, kulture... Želimo ponovno razpreti in utrditi prostor svobode in avtonomnega delovanja v javni sferi. Z ustanovitvijo samostojne poslanske skupine smo si zagotovili pogoje za vsebinsko in odgovorno opravljanje poslanskega mandata do izteka sedanjega mandata državnega zbora. Z ustanovitvijo Pobude za novo politično stranko smo storili korak naprej, naslednje korake k uresničitvi naših ambicij bomo storili skupaj z drugimi, ki se bodo odzvali lastni vesti in našemu vabilu. Vsi, ki se želite včlaniti v Združenje ZARES, to lahko storile ali po pošti na naslov Združenje ZARES, Poljska cesta 10 b, Domžale ali pa preko spletne strani www,zares.si. kjer je objavljena tudi pristopna izjava. Cveta Zalokar Oražem Mladost v svetniški skupini LDS Domžale &MŠM Na začetku bi rad lepo vse skupaj pozdravil in vam zaželel čim lepše pomladno prebujanje iz lahkega zimskega spanca. Ker se vam prvič oglašam, tako od ustanovitve LO MLD Domžale, kot lokalnih volitev, bi se rad predstavil, tako da boste lažje vedeli koga pocukati za rokav in mu dati predlog, pripombo in seveda tudi kakšno pohvalo, če boste menili, da jo zaslužim. Sem Janez Novljan, najmlajši občinski svetnik v tem mandatu izvoljen na listi LDS-a. Z delovanjem naše stranke v Domžalah sem zelo zadovoljen, predvsem ker sami veste, da nam na državnem nivoju pot ni postlana z rožicami. V našem primeru pa so odnosi složni in kolektivni, zaupamo ter pomagamo pri delu našemu županu Toniju Dragarju. Ravno zaradi tega odnosa smo se proti koncu lanskega leta odločili, da obudimo lokalni odbor MLD-ja, torej podmladka LDS-a. Člani lokalnega odbora podmladka, v starosti od 18 do 30 let, so mi zaupali funkcijo predsednika. Če pozorno prebirate Slamnik, ste zagotovo opazili, da se vsak mesec odzovemo s takšnim ali drugačnim srečanjem, dogodkom ali dejanjem. Ta notranja povezanost pa nam daje še večjo motivacijo za delo v naprej. Gradimo na ljudeh in vrednotah, ki sta ključna faktorja v političnem svetu. Mladi, ki so se nam že pridružili, so v naš tim prinesli svežino, mladostniško vnemo in zagretost. Z veseljemo stojimo ob strani našemu županu, mu pomagamo po naših najboljših močeh, seveda pa ne pozabljamo na naše občanke in občane, kar je prvenstven namen našega delovanja. Narediti boljši jutri za vse nas. Zato vse zainteresirane vabim k sodelovanju pri ustvarjanu, kreiranju in spreminjanju naše občine za boljši jutri. Tu predvsem pozivam mlade in nadebudne, da svoje ideje in želje v sodelovanju z nami poizkusijo uresničiti in, da ugotovijo da politika ni tako umazana in grda, če sodeluješ in deluješ v okviru ljudi, ki takih namenov nimajo. V bistvu poizkušamo delovati v smeri, da politike niti ne omenjamo, niti izpostavljamo. Parole so že zdavnaj izpeta tema in ljudje nismo več podobni čredi, ki bi drvela v eno smer. Želimo biti konstruktivni, se približati ljudem ampak na način, kije dostopen vsem. Vsak pa pri sebi najbolje ve kot del česa se počuti. Če morda koga zanima kako potekajo naše debate, sestanki, kako se snujejo načrti, je lepo vabljen vsak ponedeljek ob 19. uri v pisarno LDŠ-a, ki se nahaja v Domžalskem domu (bivša knjižnica), kjer bo lahko spoznal naše člane in slišal naše odkrite debate. Delujemo v smeri tega, da smo iskreni drug z drugim, ter da se vsakega posameznika poslušamo, poskušamo preveriti izvedljivost njegovih idej ter predstavitev mnenj in stališč. Sam spodbujam odkritost ter igro na odprte karte in ker je večina članov takih, so naše razprave velikokrat burne in glasne. Vendar pa je najpomembneje to, da na koncu vedno pridemo do skupnega cilja, ki je v dobro vseh nas, ki živimo v tej občini. Tako, da vse zainteresirane za sodelovanje ali tiste, ki nam bi na kakršenkoli način lahko pomagali, vabim, da se nam oglasijo na naš elektronski naslov mld.domzale(fi>,gmail.com, da jim lahko pošljemo povabilo na naslednji sestanek. Popolnoma neobvezujoč in nevsiljiv. Pridite in se prepričajte, da zagovarjamo tisti del definicije o političnih vedah, kjer je omenjeno, da se preučuje človeka in njegovo vlogo v politiki. Človek pa je nam pomemben, ker je on tisti, ki politiko ustvarja. Kar se pa tiče samega delovanja v občinskem svetu pa moram povedati, da sem bil zelo vesel, ker sem bil izvoljen oziroma sem kot naslednji na listi nadomestil prvega na listi, to je Tonija Dragarja, ko je prevzel funkcijo župana. Veseli me predvsem to, da v prvi vrsti delujem v svetu kot predsednik podmladka in tako lahko predstavljam politične ideje, ki jih zagovarjam in po drugi strani zato, ker sem mlad in lažje zagovarjam in izpostavljam problematiko mladih. Starejši, ko si bolj pozabljaš na to kakšne težave pestijo mlade, ker se ukvarjaš z aktualnimi problemi, ne glede na to, da smo oziroma so bili, vsi enkrat mladi. Občino želim približat občanom in dokazati, da mladi, kljub neizkušenosti poznamo marsikatero težavo in tudi rešitev zanjo. Samo prisluhniti nam je treba. Z vsako sejo se moja vnema in zavzetost veča, saj se počasi učim in napredujem. Zato vse občanke in občane, ki jih pesti katerikoli problem naprošam, da se s svojimi predlogi, željami, pa tudi kritikami, ki jih bom vzel za konstruktivne, obrnejo name, da jih posredujem naši svetniški skupini in jim v najkrajšem možnem času podam odgovor ali njihovo pobudo predam očinskem svetu. Prosim, da mi pišete kar na že prej napisani elektronski naslov mLd.domzale(fljgmail.com ali po pošti Jani Novljan, Obrtniška ulica l, 1230 Domžale. Kar bo aktualnih zadev in bom menil, daje problematika, ki bo po tej poti prišla do mene in njena rešitev, aktualna za večji del občank in občanov občine Domžale, pa bom to predstavil tudi na teh straneh in s tem morda še komu drugemu razsvetlil določeno področje ali pa pomagal do rešitve problema. Še enkrat vsem želim vse dobro in ne pozabite, daje mladost, kljub neizkušenosti, prednost in zato vas vabim da izkoristite mojo zagnanost v občinskem svetu, kot tudi našo zagnanost v MLD-ju. Jani Novljan, občinski svetni LDS In predsednik LO MLD Domžale Na nedavni tiskovni konferenci SDS Domžale je predsednik SDS Domžale, Robert I Irovat, predstavil pogled SDS Domžale na nekaj odmevnih tem in dogodkov. SDS SDS Domžal«, med tiskovno konferenco. Tiskovna konferenca SDS Domžale Pogovori o oblikovanju povolilne koalicije LDS Domžale nas je v prvem krogu pogovorov o oblikovanju možne koalicije povabila na razgovor (tako kot vse ostale stranke oz. liste) in ker smo jim bili zanimiv partner, smo se dogovorili tudi za nadaljnja pogovarjanja, z namenom ustvariti povolilno koalicijo v Domžalah. Ker so se v LDS-u želeli otresti vpliva SD, vsaj tako so nam vseskozi zatrjevali, je prišlo do vrste pogovorov, v katere seje vključila tudi lista Petra Verbiča. Zaradi vztrajanja župana Dragarja na nekaterih, za nas nesprejemljivih pogojih in zaradi tega, ker nismo želeli biti v koaliciji zgolj statisti ter nekakšen most med občino in državo (kjer smo največja vladna stranka), temveč smo želeli v okviru koalicije pred podpisom pogodbe o koaliciji s koalicijskimi partnerji uskladiti tudi uresničevanje naših ciljev in zasnove novega razvoja občine Domžale v naslednjem mandatnem obdobju, so naša prizadevanja za razvoj naše občine v že navedeni koaliciji propadla. Mi smo želeli biti enakopraven partner, zato smo predlagali, da imamo mi in lista Petra Verbiča vsak po eno (neprofesionalno) podžupansko mesto, ITJS pa ima profesionalnega župana in (profesionalnega) podžupana. Kot je sedaj razvidno, v LDS-u niso želeli, da bi bili enakopravni partnerji, temveč so nas očitno želeli imeti v koaliciji zaradi lastnih koristi in povezavo z. Vlado RS. S takšnim delovanjem koalicije se mi ne strinjamo, saj imamo dober in razvojno naravnan program ter mnogo idej in ustreznih rešitev, tudi sistemskih, ki pa bodo očitno počakale na naslednji mandat, saj je LDS v Domžalah požrla v začetku pogovorov zastavljeno besedo, da se želijo otresti vpliva SD ter je oblikovala koalicijo, podobno tistim v preteklih mandatih, s to razliko, da imajo sedaj zelo šibko večino (zgolj 2 glasova). Verjetno nas župan tudi zaradi tega sedaj preko medijev vabi v neko partnerstvo, a imamo ob tem občutek, da s tem ne misli resno. Opažamo tudi, da občina in sestavljena koalicija nima neke razvojne strategije, ki bi občino ponovno popeljala na pota stare slave, tam, kjer smo nekoč žc bili (gospodarsko najuspešnejša občina), saj bomo, glede na tisto, kar smo slišali ob prvem branju proračuna, še vedno, ob tej vladajoči koaliciji, stopicali na mestu, druge občine pa nas bodo še naprej prehitevale. Proračun občine Domžale za leto 2007 Vsekakor bi bilo na mestu, da nas župan tudi uradno, ne samo preko medijev, seznani z morebitno strategijo razvoja občine v tem mandatu. Šele ko jo bomo prejeli in temeljito proučili, se bomo lahko odločali o morebitni podpori - ob tem pa vsekakor pričakujemo, da se bodo upoštevale tudi naše zahteve, projekti ter predlogi, (iledc na dosedanje izkušnje, ko vladajoča koalicija ni prisluhnila našim ključnim predlogom in nas je (s šibko večino) preglasovala, pa takšna dejanja vladajoče koalicije res niso dober obet za razvoj občine in krajev v njej, kar bi moralo biti vsem na prvem mestu. Kot je že bilo omenjeno, proračun nikakor ni razvojno naravnan, saj se v pretežnem delu plačujejo investicije iz lanskega dela, ki so morale biti, zaradi lokalnih volitev in hvaljenja vladajoče strukture z njimi, realizirane v mesecu septembru in oktobru 2006, torej pred lokalnimi volitvami. Na prvi obravnavi proračuna občine Domžale smo župana spomnili na njegove predvolilne obljube, ki sploh niso zajete v proračunu in verjamemo, da smo ga s tem spravili v zadrego. Zato smo predlagali veliko zadev, ki jih bomo za drugo proračunsko obravnavo pripravili tudi v amandmajski obliki. Upamo, da bomo z našimi idejami in predlogi kljub vsemu vzpodbudili vladajočo koalicijo o nekem resnejšem pristopu k razvoju občine, saj mora naša občina (ki ima že krepko čez 30.000 prebivalcev in samo okrog 7.000 delovnih mest) krepko zavihati rokave, če želimo doseči njen gospodarski in tudi siceršnji razvoj. Problematika vrtcev v občini Domžale Že četrti mandat opozarjamo občinsko upravo, da je vrtcev v naši občini premalo, daje število odklonjenih otrok preveliko in da je dolžnost občine, da situacijo na tem področju vzame skrajno resno ter jo ustrezno reši. Namesto rešitev smo leto za letom poslušali, da bo naslednje leto otrok, ki bi obiskovali vrtec, premalo, da bo še te, ki so sedaj, potrebno zapreti in da bo opozicija, če se jo bo poslušalo, kriva za prazne stavbe oz. vrtce. Šele lani je vladajoča koalicija ugotovila, da smo imeli v vseh teh letih prav in je pričela urejati določene zadeve, vendar oh tem ugotavljamo, da izredno stihijsko in nikakor ne v skladu z. neko sistemsko rešitvijo. Še vedno jc v naši občini ogromno odklonjenih otrok - govori se o šlevilki 250, ločnih informacij nam ne povedo (koliko je tistih staršev, ki se zavedajo, da je premalo prostora v vrtcih in ne dajo vloge za sprejem, kar seveda pomeni, da niso niti zajeti v številke o uradno odklonjenih otrocih, pa lahko samo ugibamo), zato je nujno potrebno, v začetni fazi, zgraditi vrtec vsaj v Preserjah in Dobu. Upamo, da bo župan prisluhnil našim predlogom ter potrebam krajanov in da bo do izvedbe teh vrtcev le prišlo ter da se bo ta problematika uredila tudi na sistemski ravni. Kdo se boji objave nerealiziranih sklepov domžalskega Občinskega sveta? Ena "d številnih pobud SDS Domžale je bila tudi, da se v gradivih za seje domžalskega Občinskega sveta vedno objavi spisek nerealiziranih sklepov, ki jih je občinski svel sprejel na svojih sejah. Na takšen način bi bili svetniki in svetnice tekoče obveščeni o realizaciji sklepov, spisek pa bi bil v veliko pomoč tudi občinski upravi, ki bi imela tako pred seboj bolj pregledno stanje, kaj je žc bilo storjeno oz. kaj je še potrebno storili. Ker naša pobuda ni bila sprejela, se upravičeno sprašujemo, kdo se boji objave nerealiziranih sklepov, kijih občinska uprava mora realizirati oz. poskrbeti, da se realizirajo? SDS Domžale, wvnM.domzale.sds.sl SDM Domžale na prvi pomladni dan v letu 2007 V pomladnem dnevu, rožice odprejo cvet, da čebelice lahko posrkajo ven sladek med. Vsepovsod sc množijo znamenja, da bo čas golih poganjkov kmalu minil. Drevesa in grmi začenjajo brsteti - seveda različno od vrste do vrste, nekatere prej, druge kasneje, nekatere najprej cvetijo, druge najprej olistajo. Vse to so znamenja, da je teta zima dvignila roko v slovo za nekaj časa. Vrnila pa seje njena sestra, polna topline in lahkotnih vetričev, vrnila se je pomlad. 21. marec je prvi pomladni dan, ne pozabimo pa, daje še več kot to, je tudi svetovni dan poezije in mednarodni dan strpnosti. Tudi v SLOVENSKI DEMOKRATSKI MLADINI, podmladku SDS, se zavedamo pomena pomladi, poezije in strpnosti, zato smo Vam, dragim občanom in občankam naše občine Domžale na ta poseben dan pripravili sladko presenečenje - z baloni in sladkimi mulini. V Slovenski Demokratski Mladini vam želimo srčnost, ljubezen in toplino. Svetniška skupina Peter Verbič-Lista za Domžale Opozarjamo na stanovanjsko stisko družin ZA DOMŽALE Svetniška skupina Peter Verbič-Lista za Domžale je zaskrbljena zaradi slabega ravnanja občine z njenim premoženjem, kar najbolj občutijo družine, ki se nahajajo v veliki stanovanjski stiski, teh je v naši občini preveč. Osnutek proračuna za leto 2007 ne prinaša bistvenih izboljšav na področju stanovanjske politike. V svetniški skupini Peler Verbič-Lista za Domžale smo nezadovoljni / nedavno sprejetim osnutkom letošnjega proračuna, poleg očitka občinski upravi, da proračun ni razvojno naravnan, opozarjamo na problematiko področja stanovanjske politike v naši občini. Stanovanjska stiska vseh prosilcev, ki so se konec preteklega leta prijavili na razpis za osem občinskih najemnih stanovanj, je velika, občina, katere ena od osnovnih nalog je zagotavljati primerno število nepro-fitnih najemnih stanovanj, je tudi tokrat na cedilu pustila kar 79 družin. Nesprejemljivoje, da občina ne usli-si klicev na pomoč svojih občank in občanov. Občina Domžale namreč nikoli ni niti približno zadovolje- vala potreb svojega prebivalstva po občinskih najemnih stanovanjih. Kljub temu, da število prebivalcev v naši občini skokovito narašča, občina tudi v letošnjem letu namenja za nakup stanovanj le dobrih 250 tisoč evrov, kar zadošča le za dve srednje veliki stanovanjski enoti (število prebivalcev v naši občini seje v zadnjih nekaj letih povečalo za skoraj pet tisoč). Kot predsednica Odbora za stanovanjsko politiko sem k osnutku proračuna podala predlog, da se za nakup stanovanj nameni več sredstev, predvsem pa se v naši svetniški skupini Peter Verbič-Lista za Domžale zavzemamo za gradnjo neprofitnih stanovanj. Veliko družin, ki so v stanovanjski stiski, se je obrnilo po pomoč k naši svetniški skupini, opozarjajo nas, da jih kljub pomanjkanju stanovanjskih enot v'občini Domžale še vedno ostaja kar nekaj nevseljenih (praznih). V svetniški skupini Peter Verbič-Lista za Domžale, smo od občinske uprave zahtevali izpis vseh stanovanj, ki so v lasti občine, iz katerega bo razvidno, ali res in koliko stanovanj ostaja praznih zaradi slabega gospodarjenja občine s svojim premoženjem. Zavzeli se bomo, da vsa prazna stanovanja nemudoma predamo družinam, ki so v največji stanovanjski stiski. Katarina Karlovšek svetnica liste Peter Verbič-Lista za Domžale, v Občinskem svetu Obilne Domžale Občni zbor SLS v Domžalah Članstvo naraslo za četrtino 5. marca smo se članice in člani ter simpatizerji občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Domžale skupaj z gosti zbrali na rednem letnem občnem zboru, tokrat v gostišču IVI O AN v Zaborštu pri Ihanu. Prvi del je minil v znamenju poročil, med katerimi je predsednik SLS Domžale Jakob Rado Smolnikar, tudi občinski svetnik v zadnjem mandatu, predstavil poudarke, na katere je bila pozorna SLS. Med drugim smo v preteklem letu izvedli uspešno javno tribuno s predsednikom SLS in ministrom za okolje in prostor, Janezom Podobnikom, jesen pa so zaznamovale lokalne volitve. Sledilo je tudi poročilo aktualnega občinskega svetnika Roka Ravnikarja, ki je hkrati tudi predsednik podmladka SLS Nove generacije tako v Domžalah kot tudi na celotni državni ravni; v tej funkciji pa je bil ponovno izvoljen za naslednje dvoletno obdobje na zadnjem kongresu februarja. O delu upokojenske zveze SLS pa je poročal Edo Rems. Letošnje leto sicer ni volilno, a kljub temu načrtujemo vrsto projektov in aktivnosti, med drugim ekskurzijo v Belo krajino, javno tribuno o • turističnem razvoju v Domžalah, javno tribuno o varstvu pred psi in onesnaževanjem, udeležbo na taboru SLS, sodelovanje nogometne ekipe v občinski ligi,... Med političnimi Prioritetami pa bomo še posebej Pozorni na izgradnjo in vzdrževanje občinske infrastrukture (ceste, vodovod, kanalizacija,...), prostorski razvoj občine, na kmetijstvo in razvoj podeželja, razvoj in delovanje krajevnih skupnosti in problematiko čiščenja odpadnih voda na območjih brez. kanalizacije. /brane na občnem zboru je poleg gostov iz SLS Moravče in SLS Kamnik v imenu vodstva stranke nagovorila tudi podpredsednica SLS, Nada Skuk. Poudarila je predvsem pomen resničnega prizadevanja za odgovorno politično delo na občinski ravni v obliki neposrednega stika z. ljudmi, opozorila na zavzemanja SLS na ključnih področjih v državi, tako sedaj kot v preteklosti, ob tem pa tudi ocenila, da tako sami člani kot tudi državljani sicer vse te »bitke« SLS premalo poznajo. SI (fmm Po nagovoru je sledilo srečanje in pogovor ob večerji, članice in člani pa so podpredsednici Skukovi postavljali vrsto vprašanj predvsem s področja sociale in zaposlovanja, zato smo se sicer zadržali precej dlje, a domov odšli toliko bolj zadovoljni. Šc posebej pa smo zadovoljni ob dejstvu, da se nam je na občnem zboru pridružila tudi vrsta novih članov iz t.i. mlajše srednje generacije, ki bodo poleg možnosti za pridobivanje dodatnega vpogleda v življenje in problematiko na ravni občine Domžale zagotovo poživili tudi samo strankarsko delo. Rok Ravnikar ZOKUttHJl Gibanj* za pravičnost In razvoj Sporočilo s 3. sestanka Iniciativnega odbora Gibanja za pravičnost in razvoj Domžale Člani Iniciativnega odbora Gibanja za pravičnost in razvoj Domžale smo se na sestanku, v četrtek, 22. marca 2007, seznanili z možnimi oblikami financiranja izgradnje novega doma upokojencev na območju občine Domžale. Glede na število odklonjenih občanov v Domu upokojencev Domžale in Domu počitka Mengeš glede na bivanje naših občanov v domovih po različnih slovenskih krajih, od Ilirske Bistrice do Hrastnika ter glede na demografska gibanja se kot najustreznejša oblika kaže nov dom s približno 120 posteljami. Kol najustreznejša oblika financiranja, glede na tO, da država nima namena gradili svojih domov upokojencev, pa se kaže izgradnja doma upokojencev v sodelovanju javnega in zasebnega partnerja, s pridobitvijo koncesije S strani države. Konkretno to pomeni, da občina kot javni partner zagotovi ustrezno zemljišče, z ustrezno komunalno opremo. Zasebni partner pa zagotovi sredstva za izgradnjo doma, s katerim po izgradnji upravlja in v njem izvaja dejavnost varstva starejših občanov. Glede na ugotovitve, da v občini primanjkuje dodatnih kapacitet ter izkazan interes posameznih investitorjev, bomo Občini Domžale predlagali začetek aktivnosti pri iskanju zasebnega partnerja in iskanje ustreznega zemljišča za izgradnjo novega doma upokojencev na območju občine. Članice in člane gibanja ter ostale zainteresirane vabimo, da nam svoj interes po sodelovanju v iniciativnem odboru ter drugih oblikah delovanja gibanja posredujejo na elektronski naslov infolocka.dom/.ali"« gmail. com. Predstavnik Iniciativnega odbora GPR Domžale mig. MIlan Plrman Novi predsednik KO SDS Dob je Jurij Milanovič Člani in članice Krajevnega odbora SDS Dob so nedavno na konferenci v Dobu izvolili novo vodstvo. Pred tem so se še seznanili s poročiloma o delu v preteklem letu. ki sta ga pripravila predsednik KO SDS Dob. Robert Hrovat, ter blagajnik Feliks Lampret. Po sprejetju poročil so sledile volitve novega vodstva. Za predsednika je bil predlagan Jurij Milanovič, ki je bil po opravljenem kandidacijskem postopku tudi izvoljen, za blagajnika pa je so člani in članice Krajevnega odbora SDS Dob ponovno izvolili Feliksa Lamprcla. Predsedujoči konferenci KO SDS Dob, Slavko Ciglar, je ob zaključku v znak zahvale in dobrega dela v preteklem mandatu, dotedanjemu predsedniku Robertu Hro-vatu izročil priložnostno darilo. Po končanem uradnem delu je sledilo še družabno srečanje. Janez Stlbrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale.sds.sl Jurij Milanovioč, novi predsednik KO SDS Dob. VRTNARSKE STORITVE D0-MA Triglavska 9b, 1230 Domžale GSM: 041 589 090 OBŽALOVANJE, PODIRANJE iN ODVOZ DREVJA V VSEH OKOLIŠČINAH - OBREZOVANJE ZlVlH MEJA - košnja travi: - OSTALE VRTNARSKE STORITVE Poslanski večer z Natašo Pirc-Musar Gostja mojega drugega poslanskega večera je bila NATAŠA PIRC - MUSAR, informacijska pooblaščenka in varuhinja osebnih podatkov. Vzrokov za povabilo je bilo veliko, prav gotovo pa je res, da je ena najbolje obveščenih Slovenk, saj lahko vidi in ima dostop do prav vseh informacij, če se seveda sproži postopek tudi do tistih zaupne narave. Tako prav v tem trenutku pregleduje dokumentacijo v zvezi z nakupom oklepnikov 8X8. Ponosni smo lahko, da je naša občanka (korenine ima sicer v Kamniku), a na svojem domu na Skrjančevem se dobro počuti. Velika večina njeno delo zelo ceni, ljudje ocenjujejo, da je nepristranska in pogumna. Na blogu sem o njej našla tole misel: »Všeč mi je njen način delovanja in razmišljanja. Hladnokrvno bo rekla, da nekaj ne štima in ljudi opozorila na to.« Sama je na spletni strani Urada, ki ga vodi, objavila vse podatke o sebi in še več - saj je objavila tudi sicer ne zahtevane premoženjske podatke. Znana je zlasti po tem, da je 6 let vodila TV Dnevnik, 5 let pa je bila voditeljica na POP TV, dopolnilno študirala medije v tujini, ko pa se je vrnila, je odšla najprej v gospodarstvo, potem pa delala na Vrhovnem sodišču. Leta 2004 je na predlog predsednika države, dr. Drnovška, postala informacijska pooblaščenka, po spremembi zakonodaje pa še varuhinja osebnih podatkov. Na pogovoru seje pokazalo, da zelo dobro obvlada področje svojega dela (nenazadnje nam je povedala, da je v Sloveniji v tem trenutku 1684 različnih zakonov) ter da je naša država naredila zelo pametno potezo, da imamo posebno ustanovo za spremljanje obeh področij njenega delovanja. To pričajo tudi številna vabila, ki jih Pirčeva dobiva iz tujine, kjer predstavlja dobro prakso pri nas in svoje izkušnje prenaša v mnoge države. V zvezi z informacijami je dejstvo, da so zlasti novinarji vse bolj vztrajni in znajo izkoristiti možnosti dostopa do vseh informacij javnega značaja, kar prispeva k večji transparentnosti delovanja javnih institucij in je v posebni funkciji tudi v boju proti korupciji. Mnogokrat pa se tega poslužujejo tudi občani in politiki (opozicijski, jasno). Na pogovoru smo lahko izvedeli, katere informacije imajo status javnega značaja, kako priti do njih tudi kot navaden občan in se seznanili tudi z najbolj znanimi in odmevnimi zadevami iz dosedanje prakse. Pirčeva je bila tudi zelo jasna v odgovorih, kaj je z de- tektivskim sledenjem javnih uslužbencev v primeru prevozov na delo ali bolniške, kdaj nam lahko šef pregleduje elektronsko pošto in izpis telefonskih pogovorov iz službenega telefona; ugotovili smo, da na primer zdravstvene delavce čaka še veliko dela pri korektni hrambi in varovanju podatkov iz naših zdravstvenih kartotek. Pogovor je tudi pokazal na številne pasti sodobne informacijske tehnologije, ki poleg številnih prednosti velikokrat znatno posega v polje naše svobode in zasebnosti. Ko vstopamo v internet, ko se elektronsko dopisujemo, ko sodelujemo v številnih anketah in ko brez razmisleka »razprodajamo« številne osebne podatke (npr. davčno številko ob nagradnih igrah), postajamo vse bolj ogroženi, z nami se lahko manipulira, nepridipravi ali pa že kar izurjeni kriminalci pa znajo to tudi znatno izkoristiti in nas okrasti. Tako nas je Nataša opozorila na primer na napačno ravnanje s starimi, pretečenimi plačilnimi karticami, ki nas lahko veliko stane. Sama jih uniči tako, da eno polovico vrže v smeti v Kamniku, drugo pa pri nas v Domžalah. Angleži so na primer ugotovili, da kar 80 % informacij, ki jih lahko nekdo uporabi proti nam, sploh ni težko najti, saj so v naših smeteh (bančni izpiski s številkami, plače, davčni podatki, računi...). Na koncu so obiskovalci Nataši Pire- Musar postavili tudi številna vprašanja iz prakse in pokazali veliko zanimanja za to področje človekovega in javnega delovanja. Cveta Zalokar- Oražem CVETA ZALOKAR - ORAZEM, poslanka v Državnem zboru RS VABI na 3. poslanski večer z gostom DRAGOM KOSOM, predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije, občanom Domžal, bivšim kriminalistom in bivšim nogometnim sodnikom, ki bo v sredo, 11. aprila 2007, ob 19. uri v Knjižnici Domžale. Vabljeni, če vas zanima, zakaj je bil vedno cenjen med kriminalisti in kriminalci, zakaj pa je nepriljubljen med nekaterimi poliliki? Zakaj so mu v življenju grozili? In zakaj so mu starši nekoč radi zaupali svoje hčere, da jih je spremljal v disk o? Pomlad v Arboretumu Vsako pomlad se v Arboretumu Volčji Potok dogaja vrsta že tradicionalnih prireditev, ki jih obiskovalci že dobro poznamo. Tako so tudi letos že napovedani Dnevi narcis, od 21. marca do 22. aprila, in Razstava cvetočih tulipanov in pomladanskega cvetja, skupaj z vrtnarskim sejmom in razstavo cvetličarstva, drevesničarstva in vrtne opreme v času od 14. aprila do 6. maja. Naj Kip Jakova Brdarja vas tudi spomnim, da je že skrajni čas, da si kupite letno karto, saj je le-ta tudi letos občutno cenejša za občanke in občane Domžal. V tem trenutku si lahko v Arbore- liumi ogledale ludi dve zanimivi razstavi. Prva je razstava kipov priznanega kiparja Jakova Brdarja. prejemnika nagrade Prešernovega sklada, ki je avtor mnogih znanih spomenikov, med njimi je najbolj znan spomenik Rudolfa Maistra pri glavnem Kolodvoru v Ljubljani. Njegovi kipi so razporejeni po parku, vam pa je prepuščeno, da jih poiščete in ocenite njihov dodatni pomen in vsebino, ki ga dobijo v parku. Druga zanimiva razstava pa je ponovno nastala v sodelovanju z Mini- Midalrski tempelj, znan kot viseči samostan, zoralen na pečinah soteske Jlntong mundusom in je posvečena kitajski arhitekturi in stavbarstvu. Tako to predstavljene nekatere najbolj znane in značilne zgradbe, naselja, palače in svetišča iz različnih predelov Kitajske. Vse miniaturne zgradbe so narejene iz naravnih materialov. Pri tem je treba poudariti, da ima kitajska arhitektura, prav tako pa tudi oblikovanje parkov in razporeditev zgradb ter izbor rastlin in njihov simbolni pomen, zelo natančno predpisane zakonitosti. Cveta Zalokar Oražem Foto: Cveta Zalokar Oražem Moč narave in ostali dogodki Dejstvo je, da mladi nikoli ne počivamo. Razmišljamo, snujemo, poskušamo udejanjiti... Enkrat spontano, drugič bolj organizirano. Včasih uspe bolj, drugič manj. Tokrat nam jo je zagodlo vreme. Ob svetovnem dnevu vode, ki je bil 22. marca, smo pripravljali akcijo, ki bi vključevala čiščenje dela Kamniške Mislrice in delitev brezplačnih plastenk vode Prodnik in Costella, z namenom osveščanja občank in občanov kako pomembna je pitna voda za vse nas. Trenutno se nam zdi to še nekaj samoumevnega. Tu in tam nas preseneti kakšen malo slabši rezultat pitne vode ali pa kakšnega dela Kamniške Bistrice. Malo postanemo, se zamislimo in gremo naprej. Želeli smo opozoriti na povečanje osveščanja kar se varovanja vode tiče. Ker pa nam je ravno v tistem tednu zima pokazala zobe, nam projekta ni uspelo izpeljati. V dogovoru z ribiško družino Bistrica, ga bomo izpeljali v prihodnjih dneh. Občani pa nas bodo tekom dneva tudi lahko videli v centru Domžal, kjer bomo Z vodo in letaki pristopili do njih. Da bomo projekt lahko izpeljali se moramo zahvaliti ribičem ribiške družine Bistrica, ki reko poznajo in nas bodo pri čiščenju vodili, ter podjetjema Prodnik d.o.o. ter Uskok d.d.. ki sta se odzvala na našo prošnjo in nam nesebično pomagala s plastenkami vode, eno z izvira iz naše neposredne bližine, ter drugo iz. Kostela. Ne glede na pretrese in situacijo, ki se dogaja v naši stranki, pa naj povem, da mladi s tem nismo obremenjeni. Sem smo pristopili zaradi podobnih nazorov in skupne želje oblikovati »prijetni danes in boljši jutri«. Za začetek z majhnimi koraki, pa vendar. Počasi in temeljito. Ker nam naših idej in zanosa ne more skvariti nič, bomo delovali še naprej. Z našimi akcijami in projekti se bomo poskušali dotakniti in približali prav vsem skupinam občanov. Zato bi že sedaj izkoristila priložnost in napovedala dogodek, ki se bo odvijal 23. junija v Športnem parku v Domžalah. Gre za dobrodelni nogometni turnir »Z žogo do počitnic«. Denar oziroma izkupiček tega turnirja bomo namenili Centru za mlade v Domžalah, ki vsako leto pomaga otrokom iz revnejših družin do počitnic na morju. Dogodek bo zabavno športnega značaja in razpotegnjen na cel dan, tako, da v večernih urah ne bo manjkal niti nastop kakšne glasbene skupine. Ker je glavna nota tega dogodka dobrodelnost, so se prijazno odzvali ludi v NK Domžale, kjer so nam obljubili kakšno žogo in majico s podpisi igralcev, ki pa jo bomo v večernih urah prodali na licitaciji. Seveda pa ne bomo pozabili tudi za nagrade najboljšim udeležencem turnirja, ki bodo zagotovljene že iz prijavnin. Podrobneje o dogodku bomo napisali v naslednjem Slamniku. Če pa morda koga zanima že kaj več ali pa je mor- da, in tega bomo še prav posebej veseli, kdo pripravljen pomagati, tako pri izvedbi turnirja, kot morda finančno, nas lahko kontaktira po elektronski pošti, in sicer na mld.domzalefegma-il.com. Izpeljava takšnega dogodka ni tako majhen zalogaj, mi pa res želimo kakšnemu otroku polepšati spomin na počitnice. Na elektronskem naslovu bomo veseli tudi vseh drugih predlogov, pripomb, kritik, ki nam jih kdo želi posredovati. Kot tudi vprašanj v zvezi z našim delom in glede našega podmladka. Trudili se bomo vsakemu odgovoriti in na ta način še bolj približati. Mogoče nam trenutne razmere niso najbolj naklonjene, pa vendar, kjer je volja je pot in mi jo bomo našli, da bomo še naprej dejavni v tem prostoru in še naprej bomo delovali v skupno dobro. Če ste nas že opazili smo veseli, če nas še niste, se bomo pa še bolj trudili, da nas boste in. da nam bo skupaj uspelo storiti še nekaj več. Bojan« Petrovič tO MLD Domžale PFD1KURA PANČUR Vlaata PANČUR (v stavbi zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek NASI POSLANCI stran 12 Si želimo tudi v prihodnje zanesljivo ogrevati in razsvetljevati prostore in se voziti z avtomobili ali drugimi prevoznimi sredstvi? Nemoteno delovanje evropskega energetskega trga in zagotavljanje zanesljive in varne oskrbe z energijo sta v veliki meri povezana tudi z zalogami nafte in plina. Veljavna evropska zakonodaja državam članicam že predpisuje najmanjše zaloge za nafto, ne pa tudi za plin. Ena od nalog Evropske komisije je, da spremlja dejansko implementacijo uresničevanja evropske zakonodaje v državah članicah. Vendar pa stanje dejanskih zalog nafte in njihovo razpoložljivost v primeru kriznih dogodkov zelo težko oceni. Na to je opozorila poslanka Evropskega parlamenta iz Slovenije, dr. Romana Jordan Cizelj v svojem pisnem vprašanju Evropski komisiji in v mesecu marcu nanj prejela tudi odgovor. Poslanko je zanimalo predvsem, kako bo komisija zagotovila razpoložljivost in dostopnost zalog nafte in plina v morebitnih kriznih razmerah in kako bo vzpostavila sistem inventure varnostnih zalog, ki naj bi jih države članice imele. V vprašanju je ugotovila, da je upravljanje zalog v EU trenutno urejeno z direktivo Sveta 2006/67/ES in v skladu z njo bi morale države članice same vzdrževati zaloge nafte, ki zadostujejo za najmanj 90 dni. Podobna obveznost bi po mnenju poslanke morala veljati tudi za plin, zato je vprašala: • kako bo Komisija zagotovila popolno spoštovanje tistih določb direktive, ki zadevajo razpoložljivost varnostnih zalog v kriznih razmerah • kako bo poskrbela, da bodo strateške varnostne zaloge na voljo v sistemih, kjer jih upravlja industrija za razliko od tistih, kjer jih upravljajo javni organi • ali Komisija načrtuje vzpostavitev sistema inventure zalog po posameznih državah članicah • kako je z uvedbo zalog plina in kako zagotoviti sistem popolne razpoložljivosti in preglednost Evropska komisija je v odgovoru potrdila prizadevanja po spoštovanju posameznih določb direktive. Poleg tega spoštuje uveljavljene postopke v primeru kršitev, da bi zagotovila spoštovanje določb direktive v celoti. Države članice lahko po principu subsidiarnosti same izberejo načine vzdrževanja zalog. Komisija je poudarila, da opaža določene prednosti glede preglednosti v primeru upravljanja zalog s strani javnih in poljav-nih agencij v primerjavi z zalogami industrije. Namen ima podrobneje preučiti prednosti in pomanjkljivosti različnih sistemov kot tudi vprašanje preverjanja podatkov, ki jih sporočajo države članice. Glede zalog plina je Komisija že pričela s študijo izvedljivosti, da bi preverila stroške in koristnost morebitnega sistema zalog, ki naj bi predstavljal prvi prispevek k razmišljanjem o vzpostavitvi takšnega sistema. »Odgovor ocenjujem kot zelo pozitiven, saj bo Komisija, kot zatrjuje sama, v okviru svojega delovnega programa za leto 2007 izvedla presojo vplivov glede postopkov vzdrževanja nujnih zalog«, komentira odgovor poslanka dr. Jordan Cizljeva. Poleg tega je Komisija državam članicam nedavno poslala vprašalnik, da bi bolje razumela prakse, povezane z obveznostmi glede vzdrževanja zalog nafte in razpoložljivostjo teh zalog v primeru motene oskrbe. »Podpiram tudi odločitev Komisije o izvedbi študije izvedljivosti podobnega sistema v vprašanju varnostnih zalog plina«, zaključuje svojo oceno odgovora dr. Romana Jordan Cizelj. Vprašanje in odgovor sta na voljo v celoti na spletnem naslovu: http://www.rjordancilj.si Viktorija Jeras Darko Rodi Dr. Brejc na Evropskem kongresu o boju proti terorizmu n Poslanec Evropskega parlamenta dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED) se je v Berlinu udeležil 10. evropskega kongresa o boju proti terorizmu, kjer je imel uvodni nagovor v okviru Foruma notranjih ministrov, na temo: "Preobrazba Evropske varnostne strategije? Kakšne ukrepe bi morali sprejeti na ravni držav članic in na EU ravni za učinkovit boj proti terorizmu?" "Terorizem je grožnja, ki se je v zadnjih letih okrepila, tako v zahodnih demokracijah, kot tudi drugod po svetu. Zelo bi bilo neodgovorno, če te grožnje ne bi vzeli resno," je uvodoma dejal dr. Brejc in dodal, da se EU tega problema zaveda, zato je oblikovala obširen in kompleksen normativni okvir, ki ureja področje boja proti terorizmu. "Kljub temu je organiziranost boja proti terorizmu na ravni EU šibka. To je deloma razumljivo, saj neposredni ukrepi na tem področju spadajo v pristojnost držav članic," je še dejal dr. Brejc in se zavzel za boljšo koordinacijo pro-titerorističnih ukrepov na ravni EU. "Gre za zelo občutljivo področje, ki zahteva visoko raven profesionaliz-ma, visoko usposobljene analitične ekipe, zadostna finančna sredstva, predvsem pa veliko previdnosti pri ravnanju s pridobljenimi informacijami," je dejal dr. Brejc in posebej poudaril zahtevo, da Svet EU ustvari ustrezne razmere za sodelovanje pristojnih služb. "Vsi imamo isti cilj: boriti se proti terorizmu po vsem svetu, ob hkratnem spoštovanju človekovih pravic, ter tako omogočiti našim državljanom, da živijo v varnosti in miru. Ta cilj pa lahko dosežemo samo na demokratični način in ob boljšem medsebojnem zaupanju držav članic," je v nadaljevanju dejal dr. Brejc. Po njegovih besedah tega zaupanja trenutno ni dovolj, saj se soočamo s problemom pomanjkljive izmenjave informacij med pristojnimi službami držav članic EU, kar ovira učinkovitost boja proti terorizmu. V nadaljevanju je posebej poudaril, da "nobeden od sprejetih ukrepov v boju proti terorizmu ne sme ogroziti demokracije in pravne države, ki sta naši temeljni vrednoti," in dodal, da moramo poskrbeti za zagotavljanje ustreznega razmerja med svobodo in varnostjo. "Treba je tudi krepiti varnostno kulturo prebivalstva. Ne moremo pričakovati, da bodo policija in druge pristojne službe lahko same poskrbele za našo varnost, ampak moramo k temu tudi sami prispevati," je še dejal dr. Brejc. Na končuje še dodal, da "ne glede na to. koliko naporov vložimo v boj proti terorizmu, se moramo zavedati, da učinkovitost našega skupnega boja proti terorizmu ni odvisna le od naše pripravljenosti, organiziranosti in pravnih podlag, ampak tudi od mednarodnih razmer, zlasti na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Pomembno je tudi spoznanje, da se mora EU v boju proti terorizmu zavedati svojih vrednot in jih brez strahu in taktiziranja braniti. Vseeno pa moramo razumeti, da je islamski svet takšen, kot je, in da so azijske kulture takšne, kot so in se omejiti pri vsiljevanju svojega modela države in družbe kot edinega pravega. Šele takrat nas bodo drugi sprejeli kot pravične, enakovredne partnerje v skupnem boju proti teroristični grožnji." Dr. Brejc je sicer na kongresu vodil tudi eno od delovnih skupin, z naslovom: "Protiterorizem v Evropi: financiranje, odkrivanje in odzivanje. " Evropski kongres o boju proti terorizmu je mednarodna konferenca o notranji varnosti v EU, ki sejo je udeležilo več kot 1600 strokovnjakov s tega področja, iz več kot 60 držav. Katarina Cullberg Za vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje Skorajšnje vračanje denarja Kot je zapisano v koalicijski pogodbi, bo sedanja vladajoča koalicija že letos uresničila še eno od svojih obljub - omogočila bo izplačila oz. povračila za vlaganje denarja v javno telekomunikacijsko omrežje. S tem sedanja vladajoča koalicija ponovno dokazuje, da cilje in obljube tudi uresničuje, kar ni bila ravno odlika vlad, ki so nam vladale pred nekaj mandati. SDS obžaluje, da zakon, ki bi to omogočal, ni bil sprejet že pred desetimi leti, ko so že nastopili ustrezni pogoji, da bi se te zadeve uredile. Očitno tedanja vlada, ki jo je vodila LDS, ni hotela ali pa ni bila sposobna zagristi v ta oreh in zato je šele sedanja vlada pod vodstvom Janeza Janše pripravila ustrezen zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Odločitev sedanje vlade temelji tudi na referendumski volji ljudi, vlada pa je tudi poenostavila postopke pri dokazovanju upravičenosti za povrnitev sredstev vlagateljem v izgradnjo omrežja Telekoma Slovenije. Glavna sprememba, ki jo prinaša posodobljena zakonodaja, je ta, da naj bi Slovenska odškodninska družba, d.d. (SOD) takoj po sprejetju tega predloga zakona začela izplačevati zneske upravičencem in sicer v dveh mesecih po prejemu sklenjene poravnave ali pravnomočne odločbe sodišča. Izplačila naj bi SOD kril iz. lastnih sredstev, v zameno pa bo Republika Slovenija na SOD prenesla do 10% osnovnega kapitala Telekoma Slovenije (653.548 delnic, kar je po trenutni borzni ceni vredno okoli 200 milijonov evrov oz. okoli 48 milijard SIT). Po sedaj veljavnem zakonu naj bi za obveznosti odgovarjala Družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o., (DSU), upravičencem pa bi se vračalo iz posebnega sklada, ki bi se napolnil ob prodaji državnega deleža v družbi Telekom Slovenije, d.d. Zaradi ukinitve DSU se obveznosti do upravičencev prenašajo na SOD, ukinitev posebnega sklada, kot je predlagano v predlogu zakona, pa pomeni, da ne bo potrebno čakati z izplačili do prodaje prvega deleža države v Telekom Slovenije d.d., kar je za upravičence bistveno ugodnejše. Predlog zakona predlaga tudi, da bi sc obveznost pošiljanja sklenjene poravnave organu, pristojnemu za njihovo zbiranje, preložilo iz upravičenca na državnega pravobranilca, kar je bistveno bolj prijazno do upravičencev, kot pa po veljavnem zakonu, sprejetem v mandatu pretekle vlade pod vodstvom LDS in SD. Novela zakona tako po mnenju SDS prinaša spremembe, ki bodo upravičencem omogočile, da že letos dobijo dolgo zaslužena povračila sredstev. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboro RS Bomo v Sloveniji končno dobili pokrajine ? Eden od projektov, pri katerem v Sloveniji bistveno zaostajamo, je ustanovitev druge ravni oblasti, to je pokrajin. Potem ko smo več kot desetletje ustanavljali in stalno reorganizirali (večinoma ponesrečeno) občine (in ta proces še kar poteka, zakon je bil spremenjen i.v več kot 10 krat, občine stalno še na novo delimo in drobimo, financiranje pa je izrazito naklonjeno še nadaljnjim drobitvam), so v zadnjem letu končno nastale možnosti za ustanovitev pokrajin. V vseh preteklih letih je namreč takratna opozicija (SDS, SLS, Nsi) zadeve blokirala, saj so zahtevali, da pri oblikovanju pokrajin odločilno vlogo igrajo občine, v zadnjem mandatu pa smo, predvsem zaradi podpore opozicije, v Parlamentu le zmogli dovolj volje in spremenili Ustavo (za kar sta potrebni 2/3 glasov poslank in poslancev) ter odprli možnosti, da do pokrajin zares pridemo. V Službi vlade za lokalno samoupravo, ki jo vodi SLS-ov minister dr. Ivan Žagar, so v zadnjih mesecih intenzivno pripravljali pokrajinske zakone. S prvimi štirimi vsebinskimi (organizacija, financiranje, volitve, pristojnosti) smo se prvič seznanili decembra 2006. Na izrecno zahtevo opozicije (LDS,SD) pa smo v naslednjem koraku dobili še petega, o številu pokrajin in njihovih sedežih. Zahtevamo, da se o tem odloča skupaj in z zadostnim soglasjem. V poslanski skupini nepovezanih poslancev ZARES smo zadovoljni z nekaterimi spremembami glede na prejšnje predloge in napredek, ki je bil do zdaj storjen pri pripravi pokrajinske zakonodaje v času od zadnjega usklajevanja z opozicijo. Na predlog naših poslancev je minister Žagar namreč vendarle sprejel odločitev o enotirni pokrajini, ki naj bi tako istočasno opravljala tudi pristojnosti države na tej stopnji. Temu so naklonjeni tudi v večini poslanskih skupin, saj pomeni racionalnejšo rešitev, manj birokracije oziroma njihovo prerazporeditev in nižje stroške. Zal pa je jasno, da ni enotnega stališča v sami Vladi, saj takšnemu predlogu nasprotuje minister za javno upravo, Gregor Virant. Prav tako je bistveno bolje v novih predlogih obdelano poglavje pristojnosti. Poseben problem pa predstavlja področje financiranja. V novem predlogu je res naveden in načrtovan nov davčni vir za financiranje pokrajin : to je 20 % davka od dohodka pravnih oseb (kar pozdravljamo), vendarle pa je celotna ureditev financiranja neprimerna. Še vedno pokrajina ni finančno avtonomna in samostojna z. lastnimi davčnimi viri. Koncept je zgrešen, saj nima vgrajenega razvojnega mehanizma, ki bi pokrajine spodbujal k hitrejšemu, ambicioznejšemu razvoju in predvsem lastni iniciativi pri tem. Prav tako se ponavlja stara zgodba in napaka s področja financiranja občin, saj takšen način financiranja spodbuja k ustanavljanju čim večjega števila pokrajin, saj bo ugodnejši za manjše pokrajine. Prav tako je zelo pomanjkljivo in pomenljivo, da še vedno ni pripravljenih nobenih izračunov in finančnih l posledic ustanavljanja kar 14 novih pokrajin. V zakonu, ki določa meje in poimenovanje ter število pokrajin, Vlada predlaga ustanovitev kar 14 pokrajin. Ocenjujemo, da je to slaba rešitev, saj Vlada ni niti poskušala z rešitvami, ki bi sledile strokovnim ocenam o smiselnosti ustanovitve manjšega števila pokrajin, stroka je omenjala 6 in največ 8 pokrajin, večkrat pa so bile dane pobude za 3 pokrajine. Nenavadno je, da so takoj predlagali kar 14 pokrajin in to nenavadno različnih glede na velikost. Tako je nastal slab predlog, zato ne preseneča, da že sproža nadaljnje pobude (po moji oceni pričakovane) za nove pokrajine (Zgornja Gorenjska, severna in južna Obljubljanska pokrajina..), ki bodo glede na trenutne predloge pokrajin prav tako upravičeni in jim bo težko argumentirano in korektno nasprotovati. Zakaj npr. ne Gornja Gorenjska pokrajina, če imamo dve primorski pokrajini? Omenjeni vladni predlog torej omogoča in celo spodbuja nadaljnjo pretirano in razvojno neustrezno členitev ozemlja države, kar sc je sicer začelo že z zakonodajo o ustanavljanju (pre)številnih občin. Pri tem pa je jasno, da to pomeni izjemno visoke stroške, novo birokracijo, ogromno novih funkcionarjev... Ob vsem tem je pričakovano nastala tudi pobuda ljubljanskega župana Zorana Jankoviča po posebni pokrajini glavnega mesta Ljubljane. Kar je logično, saj bi nova, enovita Osrednje slovenska regija imela skoraj četrtino vsega prebivalstva, znotraj sebe ogromne razlike v razvitosti, tudi z izrazito nerazvitimi okolji. Predvsem pa bi bil novi način financiranja zanjo izjemno neugoden. Zato sem takoj pozvala župane in poslance vseh občin tako imenovane Podjetne regije, da se srečamo in pripravimo ustrezna stališča v zvezi z bododim položajem in statusom severnega dela omenjene regije. Kakšno je torej moje stališče in tudi mnenje poslanske skupine nepovezanih poslancev ZARES? Prvenstveno bomo predlagali, da ponovno razmislimo in najdemo soglasje o bistveno manjšem številu pokrajin kot jih predlaga Viada. To je zadnji čas in s tem bi poslanci in poslanke pokazali izjemno veliko razuma, sprejeti bi morali takšno racionalnejšo rešitev, naše pokrajine bi bile tudi na nek način močnejše v sodelovanju na mednarodnem področju (ne vem, zakaj bi morali imeti dve majhni in šibki pokrajini na Štajerskem, ki bosta sodelovali z močno štajersko pokrajino v Avstrij i s sedežem v (iradcu). V kolikor za to ne bo volje, pa je jasno, da bo ustanovljenih še nekaj več kot 14 pokrajin, če bodo veljali konkretni in ne politični argumenti, sklenjeni na tajnih kupčkanjih. Pri tem vidim mesto tako ta Ljubljano kot posebno pokrajino, zlasti pa je nujno, da naredimo vse tudi za ustanovitev naše »Podjetni: pokrajine«. Cveta Zalokar- Oražem poslanka v DZ Javno zdravstvo: da ali ne oziroma kako naprej? Pred kratkim je ga. Cveta Zalokar Oražem, naša poslanka v Državnem zboru RS, organizirala javni pogovor na temo: Kako naprej z javnim zdravstvom glede na napovedane velike spremembe zakonodaje na tem področju? Zal je bilo obveščanje javnosti za ta pogovor v Domžalskem domu zelo šibko in se nas je zbralo samo okoli petnajst, z gostjami poslanke vred. Uvodni nagovori so zelo plastično prikazali ključna vprašanja glede bodoče organizacije javnega zdravstva oziroma dileme glede njegove privatizacije, pa tudi odprta vprašanja glede sprememb zakona 0 zdravstvenem varstvu, o predvidenem krčenju nekaterih sedanjih pravic zavarovancev, hkrati pa tudi uvajanja novih pravic. Dobro je bilo, da sta se razprave udeležila tudi direktor Zdravstvenega doma Domžale, dr. Janez Svoljšak, in predsednica sveta ZD Domžale, dr. Mira Ažman. Žal se te tribune niso udeležili tudi sedanji nosilci javne zdravstvene dejavnosti - zasebni koncesionar-ji, ki bi lahko javnosti predstavili svoje poglede in izkušnje. So spregledali vabilo v Slamniku ali so ga ignorirali? Izjema je bila le mlada zobozdravnica dr. Barbara Škrlj, ki seje zelo pogumno in argumentirano vključila v to razpravo. Sam sodelujem že drugi mandat v svetu ZD Domžale, kot eden od dveh predstavnikov občin - ustanoviteljev doma skupaj s kolegom Milanom Pirmanom, in imam tako boljši vpogled v njegovo delovanje. Kaj smo lahko izluščili iz obširnih uvodov in zelo aktivne razprave sodelujočih občanov ter omenjenih treh izvajalcev zdravstvenega varstva? Na območju ZD Domžale (5 občin) je javno zdravstvo zaenkrat organizirano preko zdravstvenega doma v osnovni zdravstveni dejavnosti do polovice, druga polovica pa preko zasebnih zdravnikov - koncesionarjev. V zobozdravstvu že večino dejavnosti izvajajo zasebni zdravniki - koncesionarji. Koncesije so bile podeljene brez javnih razpisov na zahtevo zainteresiranih zdravnikov. Pred 15. leti je Občina Domžale sprejela kot politiko organizacije osnovne zdravstvene mreže načelo, da je lahko koncesionirano do polovico te mreže. Doslej smo se tega načela pri podeljevanju koncesij držali, razen pri zobozdravstvu, kjer smo pred dvema letoma s podelitvijo še 4 koncesij prekoračili omenjeno razmerje. Na našem območju smo torej že krepko zakorakali v privatizacijo izvajanja osnovnega zdravstvenega varstva. Zato se ob sedanjih poskusih in napovedih nove zakonodaje postavlja nekaj osnovnih vprašanj: - Ali je sedanja organizacija osnovnega zdravstva, ki temelji v dobršni meri še vedno na javnih zavodih kot pomembnih nosilcih izvajanja, dobra in zagotavlja kakovostne storitve zavarovancem? - Zakaj in v čem bi jo morali spremeniti ali dopolniti in kakšne posledice bi to imelo za nas zavarovance in naše možnosti zdravljenja ter preventive? - Ali je res potrebno odvzeti občinam pravico do podeljevanja koncesij in jo prenesti na državo? - Ali je ustavno dopustno pravzaprav razlastiti občine za njihovo premoženje v zgrajenih zdravstvenih domovih ter opremi in ga s prisilo zakona dati v uporabo praktično brez odškodnine predvidenim zdravstvenim zadrugam, ki bi zamenjale sedanje javne zdravstvene domove? - Ali lahko nepremišljena nadaljnja privatizacija osnovnega zdravstva brez izdelanega koncepta mreže - organizacije usodno dolgoročno vpliva na kakovost zagotavljanja osnovnega zdravstvenega varstva? - Ali se ne bo večina zdravnikov odločila za odhod v zasebne prakse predvsem zaradi doseganja svojega boljšega finančnega položaja? - Ali je sprejemljivo, da so zdravniki še naprej enako obravnavani kot državni uradniki in javni uslužbenci brez možnosti, da so ustrezno nagrajeni za več in boljše opravljeno delo? - Ali je bil že doslej zagotovljen ustrezen nadzor nad zasebnimi izvajalci s strani financerja - Za- voda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zdravniške zbornice Slovenije, kakor tudi s strani občin - koncendentov? Direktor ZD Domžale, dr. Janez Svoljšak, je ob svojem ponovnem imenovanju na občinskem svetu pred dvema mesecema, enako pa tudi na tej javni tribuni, opozoril na nekaj osnovnih ugotovitev, ki bi se jih morali zavedati vsi sodelujoči v tej za vse nas zelo pomembni razpravi: - Ključnega pomena za dolgoročno kakovostno osnovno zdravstveno varstvo je ohraniti in zagotoviti ustrezno kritično maso izvajanja javne zdravstvene mreže: če se bodo naš in drugi zdravstveni domovi razkrojili na množico posameznikov - zdravnikov koncesionarjev, potem je do temeljev ogroženo in onemogočeno izvajanje nujnih skupnih strokovnih dejavnosti in funkcij: - služba nujne medicinske pomoči, ki mora biti organizirana tako, da zagotavlja hitro in učinkovito prvo pomoč izven rednega delovnega časa ambulant - laboratoriji - patronažna služba - preventivno delo, še posebej na področju različnih oblik zasvojenosti in odvisnosti - sedanji zdravstveni dom bi bilo smiselno preoblikovati na podlagi javno - zasebnega partnerstva v zasebni zavod s pravico javnosti in soupravljanjem občin, ki bi na podlagi pogodbe omogočile uporabo sedanjih domov in opreme - samo vsaj tako velike enote, kot je naš sedanji ZD, lahko zagotavljajo ustrezno skrb za vlaganje in strokovne kadre, njihovo izpopolnjevanje in specializiranje (naš ZD je v zadnjih 20 letih sam zagotovil velika sredstva za več kot 15 novih specialistov) - v nekoliko spremenjeni organizaciji ZD, ki pa bo še vedno dovolj velika in organizirana enota, bo možno ob prehodu iz statusa javnih uslužbencev zagotoviti tudi boljšo organizacijo dela in ustreznejše nagrajevanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, saj sedanji sistem razvrščanja in plač javnih uslužbencev onemogoča doseganje boljših rezultatov in ustrezno stimuliranje boljšega dela. Seveda to ne pomeni, da sedanji nosilci osnovne zdravstvene mreže in zasebni zdravniki - koncesionarji niso enakovreden del javne mreže, ki so prav tako dolžni sodelovati pri izvajanju javnih funkcij (n.pr. dežurne službe itd.). Sodelujoči v razpravi so ostro zavrnili zamisli ministra za zdravje, da bi občinam odvzeli pravico odločanja o osnovni zdravstveni mreži, za kar ni nobenih argumentov. Enako so soglašali, daje nujno najprej pripraviti zasnovo celotne mreže organizacije izvajanja osnovnega zdravstvenega varstva, za kar nosijo soodgovornost tudi vsi prejšnji ministri, ki niso na tem področju naredili ničesar konkretnega, razen do so omogočali podeljevanje koncesij brez. meril in jasnega pogleda glede mreže. Enako so soodgovorni, da ni zagotovljen ustrezen nadzor nad izvajalci - koncesionarji. Zato razpravljavci najprej pričakujejo predloge za bistveno izboljšanje nadzora in javno predstavljen predlog celotne organizacije javne zdravstvene mreže z vsemi možnimi nosilci izvajanja. Takšni predlogi morajo prestati preskus temeljite javne razprave, saj ni nobenega res utemeljenega razloga za nekontrolirano podiranje sedanje mreže. V razpravi so nekateri nasprotovali moji ideji o razpisu referenduma na temo nadaljnje privatizacije javne zdravstvene mreže. Upam, da bodo naši predstavniki v Partnerstvu za razvoj razumeli naša opozorila in zgrabili za ročno zavoro, sicer bomo soodgovorni za uničevanje tega pomembnega dela družbene organizacije. Tega se še kako dobro zaveda več kot 60.000 podpisnikov Gibanja za ohranitev javnega zdravstva. Zato ni odveč na tem mestu objaviti poziv tega Gibanja, ki vas vabi, da se s svojim podpisom pridružite temu pozivu. Zato bi bilo prav, da se čim širši krog občanov vključi v to razpravo in tudi v omenjeno Gibanje kot organiziran pritisk civilne družbe na nosilec političnega odločanja. Franci Gerbec Zlata poroka v Ihanu V mesecu februarju, točneje 24.2.2007, sta ponovno pred oltar cerkve Sv. Jurija v Ihanu stopila Ivan in Milka GRO.IZ-DEK. Zakonca Grojzdek sta si namreč po 50 letih zakona, pred župnikom dr. Markom Andrejem Pozničem, ponovno zaobljubila »zlato« zvestobo in se skupaj s sinom, hčerama ter vnuki veselila tega zares spoštovanja vrednega jubileja. Daje bilo njuno slavje »pozlačeno«, pa so jima njuni otroci pripravili povsem pravo poroko, s postavitvijo mlaja, no, odnesla sta jo brez »šrange«, za lažjo pot do oltarja pa ju je popeljal par konj s pravo kočijo. Pred cerkvijo so ju pričakale tudi narodne noše in pevci, ki so jima »žvrgoleli po zlatih notah«." Torej, davnega leta 1957 sta se Ivan Grojzdek, rojen v letu 1933 na Vačah pri Litiji, in Milka Pa-vovec, rojena v letu 1935 v Ihanu, odločila za skupno življenje. Svoj domek sta si v Ihanu pričela graditi v letu 1960 in ga brez težav, vsaj kar se tiče zidarskih del, Ivan ima sloves zelo dobrega zidarja, uspešno spravila pod streho. Pod to streho sta uspešno vzgojila svoje tri otroke, sina Janeza in hčeri Angelco ter Anam arijo. Seveda, življenje teče kot hitra reka m prav tako hitro so odrasli tudi otroci, se poročili in si ustvarili svoje družine ter domove. Otroke je pot zanesla v nju- življenjsko energijo in veselje do življenja. Zelo vesela in hkrati presenečena, pa sta bila ob obisku župana Občine Domžale, g. Dragarja, ki ju je pred nedavnim obiskal in jima izročil darilo ter prenesel čestitke vseh občanov Domžal. Ob koncu zlatoporočencema Ivanu in Milki GROJZDEK iskreno čestitamo in jima želimo še veliko skupnih dni ter zdravja, ki naj ju spremlja pri vsakdanjem opravljanju stvari, ki ju veselijo. Matjaž Pavovec no bližino, ne prav daleč stran, v Bukovico pri Litiji, Preserje pri Radomljah in Topole pri Mengšu, zato nista prav nič prikrajšana za veselje oziroma druženje s svojimi otroki in kar šestimi vnuki. Sedaj, ko uživata sadove svojega dela kot upokojenca, si čas krajšata še vedno zelo aktivno. Že vrsto let sta člana Turističnega društva Ihan, zato še vedno rada »skočita« v narodno nošo in se udeležujeta prireditev sirom Slovenije. Ivan pa še vedno s kolesom pridno nabira kilometre in tako svoji ženi vsakodnevno prinaša dobrote s trgovine, pa tudi z nekaj kilometrov oddaljenega vrta. Ja, vrtičkanje je še vedno hobi obeh, saj jima svež zrak daje Lipa v objemu pokljuških gozdov in sonca Letos so bili člani LIPE, univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, že petič v zimski šoli v naravi. Začeli so na Veliki planini, bili dvakrat v Planici in sedaj že drugič na Pokljuki. Vedno so skupaj preživeli dva nepozabna dneva. Tudi letos so se imeli odlično. www. m sp.si VSTOPITE V ČUDOVITI IN NOVI SVET MODNIH DODATKOV IN TORBIC, KI VZBUDIJO POZORNOST! MODNI DODATKI TINA HANDBAGS & ACCESSORIES VABLJENI V NOVO TRGOVINO v Domžalah OD 2. APRILA 2007 DALJE (vhod s Karantenske ceste) 'i Od 2. aprila 2007 dalje nas boste našli na novi lokaciji ob Karantanski cesti (SPC KRIZANT) v Domžalah, v neposredni bližini Mercator Centra. Čaka vas še bogatejša ponudba kot doslej. teL:01724 33 69 Ko so v petek, 9.marca 2007 zjutraj zlezli iz polnega avtobusa pred planinskim domom Jelka, sta jih pozdravila sonce in proti pričakovanju tudi sneg. Dobro razpoloženi so se lotili aktivnosti. Večja skupina pohodnikov se je odpravila proti Blejski koči na Lipanci. Smučarji so se razdelili v dve skupini, vele-slalomiste in tekače, ter takoj začeli Irenirati, saj jih je naslednji dan čakalo tekmovanje. Vreme je bilo enkratno, sneg soliden, volje dovolj. Te pri LIPI nikoli ne zmanjka. Prijetno utrujeni so se popoldne vračali v dom; vsaka skupina s svojimi doživetji in zgodbami, ki so hitro zaokrožile med vsemi. Večerja jim je dobro teknila, saj so ob zagnanih treningih in hoji izgubili precej kalorij. Nujno so potrebovali nove za zabavni večer, ki jih je čakal. Zaplesali so ob živi glasbi, se nasmejali in zapeli ob spremljavi kitare v veščih rokah gospe Silve Kosec, ki je ob takih priložnostih za člane LIPE nepogrešljiva. Slikarke pa so zaključevale svoje slike, saj je tudi letos, kot vsa leta doslej, potekal slikarski ex tempore. Jutranje sonce jih je našlo pri telovadbi, kjer so se dobro razgibali in pripraviii za športna tekmovanja. Kot vsa leta jih je tudi letos načrto- val in uspešno vodil gospod Miha Kosec. Najprej so se po vseh pravilih v dveh vožnjah pomerile vele-slalomistke in celo en moški predstavnik. Ostali so burno navijali. Veliko smeha in zabave je prineslo sankanje v prostem slogu. Sneg se je že zmehčal in sani kar niso hotele v dolino. Zato so si pomagali na različne načine ter vsi uspešno prišli do cilja. Zadnje so se v smučino v klasični tehniki pognale smučarske tekačice. Tudi tu se je sam s seboj pomeril osamljen tekač. Popoldne sta predsednica LIPE, Metka Zupanek in vodja tekmovanja razglasila rezultate in podelila medene pokale (kozarce medu v različnih velikostih). Zadnji v vsaki kategoriji pa je dobil pol prekajene domače klobase, kar so ostali pospremili z velikim aplavzom. Slikarke so razstavile svoje slike in polepšale sklepno prireditev. Pokljuški utrinek, ki ga je naslikala gospa Zlatka Levstek, pa se bo priključil Lipini zbirki na ex temporih izbranih slik. Ko so se udeleženci poslavljali od Pokljuke, je po avtobusu valovila misel: Drugo leto spet pridemo. Taki so Lipovci in Lipovke! Janka Jerman S tem kuponom vam do 30. maja 2007 podarjamo 5,00 € (1198,20 sit) Kuponi se ne seštevajo in veljajo ob enkratnem nakupu. Kupon velja ob nakupu nad 15,00 € (3594,60 SIT). Naslednja številka Slamnika izide 25. aprila, prispevke oddajte na elektronski naslov tina.zeleznik@t-2.net ali ga. Erni Žabjak v kd Franca Bernika do 18. aprila 2007. Računovodski servi s cosmos Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1 1230 Domžale 01/721 30 18 tri vei ŠKORPIJON LIST "tí 08 Ne VELIKA NOČ VELIKONOČNI PON. 10t< TTŠr Q CfOf'lf'lt) G C stegna, N venc J J beljakovine STRELEC fs OD HLADNO ? sklepi, •f^^Sf A kolena, ''%ST" t ■ ' kosti, koža 7 L 5%j /r j sol, korenina a gomolji KOZOROG A f KORENINA 0 K) 0 'o i i (sveže svetlo R *oleni *m A vene W K maščoba, olje DNAR CVET MOKRO Á ^jJSSd^vT^1 V stopala, RIBI r% prsti na " nogah ogljikovi hidrati Po /: v navedenih M Centrih tehnike in gradnj • MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01 /560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali. Windows vista Prenosni računalnik Toshiba Satellite A100-036* procesor: Intel Pentium dual-core t2060, 1.6 GB, 1 MB 12, RAM: 2x 512 MB DDR2, trdi disk: 100 GB sata HDD.lx PC card 2.4x USB, TV izhod, tipkovnica odporna proti politju, 5vl multimedijska reža, WiFi 802.11 b/g, Bluetooth, 15.4 trubrite zaslon, 1280 x 800, 300.1, grafika: mobile inteir 943 gml express do 128 MB, zvočni sistem s stereo zvočnikoma, VISTA home basic ang, slo tipkovnica, DVD+/-RW, vga izhod 2.7 kg, Windows Vista home Basic Edition Digitalni fotoaparat Canon A420* ločljivost: 4 mio.točk, 3x optični zoom, digitalni zoom 3.6x, 1.8" LCD prikazovalnik, uporaba SD spominske kartice, možnost snemanja kratkih filmov, + torbica Canon MP3 predvajalnik Brondi MP3010 1 GB, FM radio, priloženi zvočniki, različne barve 57,99Em 3.8972' 114,99 •*1 x 935,99 •V DVD predvajalnik Muvid DVD 2033 MPF.G-4 predvajalnik Nero/DivX/Xvid, vhod za USB in reža za SD/MS/MMC spominske kartice na čelni plošči, CD-MP3 konvertet (možnost presnemavanja iz CD na USB ali spominsko kartico), predvaja CD, CD-R, CD-RW, DVD-R DVD+R, DVD-RW 53,99eur 12.938*' D^^i v * Izkoristite ugodno ponudbo izdelkov bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter izdelkov zabavne elektronike, foto in računalniške opreme... ter ponudbo gradbeno - izolacijskih materialov in ostalih izdelkov iz programa vse za vrt, ki so na zalogi. pri sobota, 7. april ob 10:00 Lutkovna skupina Sirova luknjica Arnold Lobel: MIŠJE ZGODBE lutkovna predstava torek, 10. april ob 19:00 KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE DOMŽALE, gostji: Martina in Eva Bohte (klavir) koncert ponedeljek, 16. in petek, 20. april ob 20:00 Prešernovo gledališče Kranj - • p**^^^ Gregor Strniša: ŽABE, drama sreda, 18. april ob 19:00 KONCERT UČITELJEV GLASBENE ŠOLE DOMŽALE, koncert sreda, 25. april ob 20:00 THORNETTA DAVIŠ Thornetta Daviš vokal, Brett Lucas kitara, James Simonson bas, Phil Hale klaviature in Recardo Beamon bobni REZERVACIJE: i~k Kulturni dom Franca Bernika tel. 722 50 50 Domžale V glasbenem uvodu odprtja razstave, ki je bila 8. marca 2007, nam Je Nlko Murešklč predstavil glasbo na različnih starodavnih tolkalih. Na desni sta avtorica razstave, kiparka Alenka Vidrgar Iz Ljubljane. In MIlan Marlnič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Likovna razstava v Galeriji Domžale Kipi Alenke Vidrgar Akademska kiparka Alenka Vidrgar je v slovenskem likovnem prostoru že dolgo uveljavljena umetnica, vselej znova pa vznemirja z globino in izvirnostjo svojih kiparskih umetnin. Ustvarjalno področje, v katerem deluje, je zelo široko: od fotografije, instalacij v naravi, do avtorskih knjig za otroke, njena opazna umetniška navzočnost pa je izražena tudi v številnih javnih spomenikih po vsej Sloveniji. Tokrat se je v Galeriji Domžale predstavila s skulpturami intimnega, malega formata, ki so ustvarjene v žgani glini in bronu. V razgibani plastični strukturi kipov se prepletata oblika in koncept, ki ga avtorica razvija že vrsto let. Najprej so bili kipi v ciklu »Con-ceptus vividus« izpred desetih let stili-zirane in vitalistične sestavljanke gline in lesenih vejic, sedaj so abstraktne podobe, sestavljene iz gline in brona. Najnovejši kipi so oblikovani kot podstavki iz brona ali v značilno bronasti patini pobarvani glini, tako da sprva težko ločimo pravi material, iz katerega je posamezni kip izdelan. Na vrhu podstavkov kot rastlinski brstiči poganjajo nastavki iz pobranega in zloščenega brona. Takšna vizualna igra je seveda namerna, saj želi avtorica, kot je pred tremi leti v svoji instalaciji z naslovom Vodnjak želja, izpostaviti svoj pogled na kiparski material, saj danes umetniški trg še vedno najbolj ceni bron kot končni in najbolj trajen klasični kiparski produkt. Pri tem kiparka nobenega od uporabljenih klasičnih kiparskih materialov ne izpostavlja posebej, saj želi opozoriti predvsem na njihovo kiparsko enakovrednost in pomen vsega, kar umetnik ustvari, preden pride do nekega pogojnega cilja (Barbara Sterle Vurnik). Razstavljene skulpture je kritičarka Barbara Sterle Vurnik poimenovala kar Zgodba o nekem objemu, kajti kipi Alenke Vidrgar niso le fi- zična obdelava materiala z gnetenjem, temveč se jih avtorica s svojimi rokami tudi dotika in jih objema. Zato tudi v njih vidimo odtis kiparkinih prstov, ki je hkrati njen podpis. Vsak dotik pa je zabeležen tudi v drugem delu razstavljenih kipov, v katerih Alenka Vidrgar namesto prejšnjih bronastih nastavkov uporabi tekočo plastično maso, s katero oblikuje tanke niti. Te niti kot pajčevino prepreda po glineni osnovi, ki pa se je začela spreminjati - plastična telesa se sedaj odpirajo, nam ponujajo pogled navznoter in s tem odpirajo novo poglavje v avtoričinem ustvarjanju. Še nikoli prej niso njena kiparska dela ponudila toliko prostora za vnos naših videnj in čustev. Ob prvem pogledu se nam res zazdi, da so oblikovani kot kokoni ali lepljivi zapredki in s tem nehote v nas pusti nekaj nelagodja in strahu. Tudi pogled v notranjo temno votlino kipa simbolično nakazuje poglabljanje v človeka samega, razmislek o njegovem obstoju in življenju. Kako tipično je avtoričino postmodernistično razmišljanje v duhu slovenske sodobne umetnosti, ko v skulpturah zasledimo posebne poudarke na zaokroženosti celote in bolj ali manj vase zaprtih likovnih svetovih ter izrazito individualni senzibilnosli! Zadnja dela kiparke Alenke Vidrgar so se začela spreminjati v kompleksne celote, ki aktivno vključujejo gledalčeve misli in čustva. Razstavljena kiparska dela Alenke Vidrgar pričajo, da se umetnica ukvarja s kiparskim raziskovanjem fizičnega odnos:! med izdelanim objektom in njo samo. S svojimi kipi prevaja in izdaja svoja čustva Korak za korakom se kaže bogastvo simbolnih vrednot, ki jih ti kipi zagotovo imajo. Vsebujejo pa tudi tisto estetsko vrednost v sposobnosti, da gledalec zazna osvobojeno vsebino v njih kot snov, ki ima moč izraziti notranjo energijo posameznika. Tekst In loto: Katarina Rus Krušelj Vodeni ogledi in delavnice ob kiparski razstavi Aktivnosti v Galeriji Domžale Ob beleženju dvajsetletnice delovanja kulturnega središča v Domžalah je Galerija Domžale pripravila nekaj novosti. Poleg svečanih otvoritev razstav z bogatim kulturnim programom sedaj ponuja tudi vodene oglede po mesečnih razstavah za odrasle ter delavnice za mlajše likovne ljubitelje. V mesecu marcu je v Galeriji Domžale razstavljala kiparka Alenka Vidrgar, ki je aktivna na različnih likovnih področjih. Poleg ustvarjanja javnih in zasebnih skulptur je napisala tri avtorske knjige za otroke: »Glina« (1998, Založba Mladinska knjigo), »Leteča riba« (2000, Založba, Mladinska knjiga) ter izredno zanimivo knjigo »Igrača zate« Poglavitni namen llkovno-nedagošklh delavnosti v Galeriji Domžale je oblikovalcem približati razstavljena likovna dela ter lih spodbuditi k likovnemu Izražanju. Tokrat so otroci Iz domžalskega vrtca Drsa skopal s kiparko Alenko Vidrgar sestavljali igračo "vrtalkO" ali pa "Premikajočo sliko«. (2005, Založba Tamara Ljubljana/Grosuplje). Slednja je bila tisti povod, zaradi katerega smo se odločili, da avtorico povabimo k izvedbi otroških delavnic v Galeriji Domžale, njena zadnja knjiga namreč prikazuje izdelavo igrač iz preprostih, odpadnih materialov, ki so že odslužili svojo funkcijo uporabnosti. Knjiga je namenjena predvsem mlajšim predšolskim in šolskim otrokom ter navsezadnje tudi starejšim, ki bi radi obudili spomin na svoje otroške igrače. Primarni namen novega galerijskega likovno-pedagoškega programa je vizualno stimulirati kreativno razmišljanje in zavest udeležencev ter vpeljati nevsiljive pristope k predstavitvi sodobnih likovnih vsebin, izhajajočih iz posamezne mesečne razstave. Program je seveda prilagojen ciljni publiki - tudi tokrat je bil izveden dodatni vodeni ogled kiparske razstave s sodelovanjem avtorice Alenke Vidrgar ter ogled razstave s kreativno delavnico za otroke in mladostnike. Dejstvo je. da mora galerija ponuditi dejavnosti, pri katerih se udeleženci s pomočjo razstavljenih del izobražujejo in na takšen način stimulirajo opazovanje in vrednotenje likovnih del. Vodenega ogleda razstave in delavnic za predšolske otroke se je umetnica Alenka Vidrgar udeležila z velikim veseljem. Otroci so izdelovali preproste igrače, ki so jih nato vzeli s seboj. Poleg ročnih spretnosti so se naučili, kako se moramo obnašati v galeriji, in dobili priložnost, da spoznajo avtorico razstavljenih kipov. Aktivna publika je tista, ki si jo želi galerija sodobne umetnosti, zato naj bo ta prispevek poziv k sodelovanju na nadaljnjih aktivnostih v Galeriji Domžale! Tekst In (oto: Katarina Rus Krušelj Odličen zaključek jubilejnega leta KD Jožef Virk Dob Najemniki so navdušili in bodo še (nadaljevanje s prve strani) Mlada igralska ekipa, ki si je izkušnje pridobivala v otroški dramski skupini, po kateri je društvo znano daleč naokoli, je v NAJEMNIKIH dokazala, kaj pomenijo izkušnje, pa tudi igralski talent, omeniti pa velja tudi izvrstno sodelovanje s starejšimi igralci, kar je vse skupaj prineslo nav-dušujočo, očarljivo komedijo, v kateri se ne moreš odpočiti od smeha, predvsem pa ne moreš nehati občudovati usklajenosti odlične predstave. V predstavi je upoštevana sedanjost, na katero tu in tam opozarjata predvsem izvrstna Andrej Starbek kot Marko in njegov prijatelj Robert - Marko Starbek. Z igrivostjo, ki je velikokrat pokazala, da enako kot gledalci tudi sama uživata v predstavi, sta pritegnila vse ostale igralce, za katere bi lahko rekli, da so bili vsak zase odlični. Po odhodu lastnikov najemodajalca brez njihove vednosti oddajata stanovanje in pri tem skušata ugajati vsem svojim najemnikom. Sproti oblikujeta višino najemnine in se uspešno trudita, da ne bi prišlo do zapletov, saj ima vsak od podnajemnikov svoje načrte in lastnosti. Med podnajemniki je posebej ugajal Mihael Starbek, kot malce starejši osvajalec mlade Fifi - Barbare Češek, ravno prav stroga je bila Valerija, njegova žena, v izvedbi Vilme Hrovat. Gledalce je ob vsakem prihodu na oder v smeh spravljal Peter Starbek v vlogi malce čudaškega glasbenika, podnajemniške zdrahe pa je dopolnjeval tudi brezdelnež Maček - Primož Anžlin. Lastnike stanovanja, s katerimi smo se srečali ob začetku in na koncu in so uspešno odigrali povprečno družino, ki ima poleg ljubosumja še kakšno negativno, pa veliko pozitivnih lastnosti, so odigrali: Tone Rogelj, poglavar ali pa tudi ne, družine, Vera Orehek, njegova žena, in Ema, njuna hči - Katarina Kuret. Glavna junaka sta ob koncu uspešno razdpletla naj-emniške odnose, odpletla pa se je tudi težava lastnikov stanovanj, saj se izkaže, daje ženin nesojeni ljubimec, pravzaprav plahi hčerin oboževalec -Simon Reber.še. Na poštarja iz znane TV oddaje je spominjal Matija Oso- lin. Seveda brez luči in tona v izvedbi Pavla Orehka in vodje predstave Sto-jana Ivanška ne bi šlo. Sodobna komedija zmešnjav navdušuje in obeta, da se bomo v Dobu tudi v naslednjih stotih letih smejali, najbrž ob ogledu kakšne drame tudi kdaj trepetali za usodo kakšnega dramskega junaka. Če si predstave še niste ogledali, pohitite, vsi pa upamo, da si jo še enkrat lahko ogledamo junija na letošnjem festivalu Gorenjskih komedijantov. Vsem sodelujočim za odlično predstavo iskrene čestitke. Kulturno društvo Groblje Skupno stanovanje (Nadaljevanje s prve strani) Ulica treh slavčkov številka 17 je bila prizorišče prisrčnih srečanj štirih stanovalcev z njihovimi družinami ali pa tudi ne, ki so se vselili v novogradnjo brez strehe. Da se je v bodočo stanovanjsko hišo, ki stajo gradila zidarja Vili Kaker in Aleš Košir, vse sta presenetila z izvirnostjo šumov svojega dela, prvi vselil Pepi (Andraž Strmole), večni študent in nenehni osvajalec ženskih src, smo izvedeli kasneje, saj se nam je kot stanovalec prvi predstavil Miha, Marko Cotman, z vso svojo opremo, predvsem pa s prepričanjem, da je končno dobil stanovanje, v katerem bo v kratkem napisal diplomo in postal »dohtar«. Tetka Boga (Anica Anžič), ki sprva čuva bodočo hišo, v kateri bo našla stanovanje za vso svojo druž.ino, kot varnostnica, se nato vseli z vsemi tremi hčerami, ki so vsaka s svojimi lastnostmi ostale v prijetnem spominu: Kata (Barbara Košenina) s svojo odločnostjo, Ljubica s svojo ljubkostjo, s katero vzbuja poželenje tako pri Pepiju kot kot Mihi, še najbolj neopazna, vendar le zaradi vloge, je Dragica, ki z večnim povpraševanjem po besedah v križanki vsakič zbuja salve smeha. Igrala so je Katarina Vrečar. Zadnja se v hišo kar skozi okno vseli tetka Pola (Barbara Vrtačnik), ki seji kasneje pridruži tudi sorodnica Nada (Katarina Vrečar). Vseskozi v besedah navzoča koza tetke Pole, ki je našla svoje domovanje v kopalnici, je predmet zgražanja in prepirov. Ti se vrstijo vso komedijo, spravljajo ob živce posamezne stanovalce, med gledalci pa vzbujajo prisrčen smeh in navdušenje. Konec bi bil srečen, srečen kot navadno v komedijah, saj Miha in Pepi po nesporazumih, ko ljubezen izpovedujeta odločni Kati, najdeta vsak svojo družico in dobita največji sobi, saj stanovalci posebej skrbijo za mlade družine. Ostali si bodo razdelili druge prostore. Tudi predprostor, ki je praktično nepogrešljiva kuhinja, kjer je selitev posameznih elementov nekaj vsakdanjega, bo dobil svojega lastnika. Predvsem za Miha, katerega soba je bila pravcato križišče, si bo oddahnil. Pa si ne bo, kajti komedija se zaključi z obiskom obeh zidarjev, ki povesta, da se bo stavba, ki niti zgrajena ni, spet porušila. Navdušeni gledalci in gledalke smo se poslovili od razigranih igralcev in igralk, ki gredo iskat novo stanovanje ali pa novo komedijo ali dramo, s katero nas bodo razveselili prihodnje leto. Bil je prijeten kulturni večer z vrsto smešnih situacij, prisrčnih nesporazumov, ljubezenskih peri petij, predvsem pa sproščenega smeha, h kateremu so prispevali tudi šepetalka Špela Kvas, maskerka in kostumografinja Marjeta Plevel, Marjan Jeretina, kije poskrbel za tehniko, ter izdelovalca scene Martin Leban in Anton Košenina, kije poskrbel tudi za koordinacijo. Iskrene čestitke Kulturnemu društvu Groblje za prijeten večer in veliko sproščenega smeha. Če si komedije še niste ogledali, se ob prvi priložnosti pridružite stanovalcem na Ulici treh slavčkov 17 in uživajte. V. Kulturno društvo Mlin Radomlje krstno uprizorilo komedijo Nine Mav Hrovat Vrtec za odrasle (nadaljevanje s prve strani) Če se srečata bivši sošolec Mišo (Klemen Mav), podjetnik, ki mu ne manjka idej in bi lastni mami prodal moža, čeprav je že vrsto let srečno poročena z njim, in skoraj brezposelna vzgojiteljica Neža (Anja Korošec), ki si želi predvsem prijaznejšega in potrpež-Ijivejšega sveta, potem se mora nujno roditi nekaj novega. Med kresanjem mnenj in iskanjem najboljše rešitve, ki bi na eni strani prinesla tudi besede prosim, hvala, oprosti, iskrenost in veselje, na drugi pa vsaj nekaj dobrih procentov, se rodi ideja o VRTCU ZA ODRASLE, Ta se prav kmalu napolni z odraslimi otroki, od katerih ima prav vsak dober razlog, da se vključi vanj. Tako bi Miha (Tadej Pustotnik), od katerega vsi nekaj hočejo in nima zaradi službe nobenega Časa, v vrtcu rad pel in slikal; jecljajoči Tomaž (Miha Ko-lenc) bi se rad odvadil jecljanja, zaradi katerega je tarča posmeha; Boris (Igor Jeretina) bi se rad pomladil; Janeza (Nejca Peterko), nežno dušo, ki potrebuje veliko ljubezni, je v vrtec pripeljala ljubezen do vzgojiteljice Neže; tu pa je še edina deklica Fani, ki jo je zaigrala avtorica Nina Mav Hrovat. Ker pa v vrtcu ne gre brez kuharice, se na odru sem in tja po- javlja tudi Mihova mama Ančka (Irena Kržičnik), ki je uporabna tudi za druge stvari. Tako vzgojiteljica Neža lahko začne s prevzgojo svojih gojencev, ki podobno kot sama, pogrešajo dobre, stare čase, ko si se lahko po mili volji igral, pel, slikal, se smejal, počel, kar si imel rad. Prve majhne nesporazumčke vzgojiteljica Neža, katere cilj je vzgoja prijaznih in prijetnih ljudi, in podjetnik Mišo, ki misli zgolj na procente, uspešno razrešita. Odrasli otroci so navdušeni nad petjem, ki za jecljajočega Tomaža pomeni novo življenje, saj v petju ne jeclja. Uspešno jih poveže tudi ples, v katerem vsak vidi svojo priložnost za povezavo z ljubljeno osebo, že slikanje, s katerim se izraža tudi bes, pa pokaže, da odrasli otroci, ki so tudi oblečeni, kot bi hodili v vrtec, nikoli več ne bodo otroci. Za hip se pozitivne lastnosti pokažejo ob Nežinem joku, že prerivanje ob umivanju rok, čakanje na kosilo ter drugi manjši prepirčki pa dokazujejo, da kljub oprosti, hvala in prosim, ki jih niso navajeni izreči, ostajajo odrasli moderni ljudje, kar dokazujejo tudi pri prerivanju ob koncu gledljive komedije, ki je med gledalci povzročala obilo smeha. Priložnost za spremembo, ki se jim ponudi, so sicer priprav- ljeni dobro plačati, vendar zanjo ne prav veliko narediti. Kulturno društvo Mlin Radomlje se za pomoč pri predstavi VRTEC ZA ODRASLE najlepše zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem. »Ta vloga mu je prav pisana na kožo,« sem slišala ob koncu predstave, pa tudi, saj je čisto res tako. Gledalci so bili nad noviteto navdušeni, igralci so prijetno in tekoče predstavili VRTEC ZA ODRASLE, v katerem je treba omeniti še šepe-talki Tino Hrovat in Tanjo Keržan, sceno Francija Barleta in Nine Mav Hrovat, kostume Darje Jeretina in Boštjana Kerna, ki je poskrbel za svetlobne in zvočne efekte. Iskrene čestitke KD Mlin, ki je z VRTCEM ZA ODRASLE poskrbelo za zabaven večer pa tudi zato, da smo vsaj tisti večer premagali vse hibe in slrese, agresije in vse, kar nas teži, in postali tisto, kar si vsak od nas na tiho želi: VELIKI OTROCI, katerim je otroštvo studenec, iz katerega pijemo vse življenje. Predstava se nas je dotaknila in kljub smehu opozorila, da življenje ni le tekma, temveč tudi prijetno druženje, prijazni pogledi in sodelovanje, ki bogati. Vera Vojska Materina tišina Nemočna stoji ob grobu svojega osnovnošolca. Obdajajo samo kričava tišina. Tišina hladno reže v /rak in v uho. Ali so to le materine blodnje? Preveč preprosto za razum. Krik tišine: smrt otroka na smučišču! Sneg prekril je steze očetovega zaupanja. Otroški duh ni zmogel očetovega napuha. Za tišino tiho šepetanje mnogih. Lidija Drcmelj, Dragomclj Pomladna svežina Velika noč se bliža, mati stepa preprogo, vetroven popoldan, vsa okna so odprla, vrata loputajo, pomladno prebujena trata, prve cvetlice na njej, olroška igra, dišeče perilo plapola na vrvi. Binca Lomšck Sirene uspešno predstavile slovensko pesem v Berlinu /«y " ' V sredo 14. marca 2007, smo se dekleta z dekliškega pevskega zbora Sirene odpravile na dolgo pot v Berlin. Namenjene smo bile k župniku slovenskega rodu, gospodu Doriju Pcčovniku, naša glavna naloga pa je bila, da prinesemo slovensko pesem prijateljem v zamejstvu. Stanovale smo v slovenskem domu, kjer smo bile sprejete pod okrilje Mitje Zakrajška. Obstanka v hotelu nismo imele, zato smo se takoj odpravile na pohod po Berlinu, ki nas je zelo očaral. Naslednji dan pa nas je naš gostitelj kar sam popeljal po mestu. Razkazal nam je tiste najbolj posebne znamenitosti mesta, ob katerih nam je zastal dih. Čas je hitro minil in kmalu je prišla sobota, z njo pa koncert po večerni maši. Koncert smo ob spremljavi našega klaviaturista Gregorja Ftičarja začele s slovenskimi pesmimi Dan za praznovanje. Zvončki in trobentice ter Naj otrokom bo lepo, nadaljevale pa z našim najljubšim repertoarjem - črnskimi-duhovnimi pesmimi, med katerimi sta tudi tokrat največje navdušenje poželi This little light of Obiščite razstavo očeta in hčerke v Mestni galeriji Tone in Polona Demšar-glina in steklo V Mestni galeriji Ljubljana so 4. aprila 2007 ob zgodnjebaročni glasbi sopranistke Barbare TišTer in gambista Domna Marinčiča odprli razstavo očeta in hčerke, Toneta in Polone Demšar, ki se predstavljata pod naslovom Tone in Polona Demšar - glina in steklo. Akademski kipar Anton Demšar, letos mineva III let od njegove prezgodnje smrti, naš rojak s Svete Trojice, seje rodil leta 1946 v Ljubljani. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je študiral kiparstvo pri profesorjih Dragu Tršarju, Zdenku Kalinu in Slavku Tihcu.Diplomiral je leta 1972. Študij je nadaljeval na special-ki za kiparstvo pri profesorjih Slavku fihcii in Dragu Tršarju in ga zaključil leta 1975. Nagrado Prešernovega skladajo prejel leta 1980 za razstavo v galeriji Labirint. O njegovem delu med drugim Lev Mcnaše pravi: Na delih, ki se iz sedemdesetih let vrstijo v naslednja desetletja, se je kipar rad naslonil na arhetipsko simboliko dreves, pogosto bogato obloženih s plodovi. Ti se v Demšarjevom kiparstvu velikokrat pojavljajo tudi samo-Stojno, pri čemer je v monumentalnih izvedbah motiva (npr. Plod in sad, 1982) vitalistične forme apliciral na osnovno "prekatno" shemo in tako spojil oba na prvi pogled nasprotujoča si pola svoje umetnosti. Ta je na svojem zadnjem ključnem delu, na - z Gaudijevo arhitekturo navdahnjeni - Sagradi Familii iz leta 1996, dopolnil z dodatkom v prekate stisnjenih glav in tako ustvaril dokončno sintezo svojega kiparstva, hkrati pa, tragično, tudi svoj umetniški testament.« Prav zaključni del mnenja je tudi naslov razstave Antona Demšarja: UMETNIKOV TESTAMENT. Njegova hči Polona I >omšar je mlada umetnica, ki seje že predstavila z nekaj odmevnimi samostojnimi razstavami doma in v tujini. Njena tokratna razstava je nasiovljena z UJETA V STEKLO, o njej pa likovni kritik Sarival Sosieu pravi: »Zastrto telo, avtoportret, ki hkrati prikriva in razkriva. Podoba umetnice je namreč ujeta v steklo, mirujoča, zamrznjena, otrpla in negibna, hkrati pa ustvarja občutek pogleda v skrit intimni svet za njim. Fotografska podoba je naravne velikosti ter oblikovana na stekleno podlago, kar združuje dva medija - fotografijo in kiparstvo - ter dopušča ustvarjanje vtisa podobe skozi prosojnost in svetlobo. Posamezni deli telesa so 'razbiti' in spet Sestavljeni skupaj, kar delu pridaja videz krhkosti. Razstavo si v prostorih zbirke Mestne galerije na ( 'ankarjevem nabrežju v Ljubljani lahko ogledate do 13. maja 2007. Dobrodošli! mine in Oh, happy day. Poslušalci so bili navdušeni, me pa tudi, zato smo za konec dodale še slovensko zimzeleno Dan ljubezni, ki so jo z veseljem zapeli z nami. Po koncertu smo bile povabljene še na rojstnodnevno zabavo k župniku, kjer smo nadaljevali prijetno druženje in petje z berlinskimi Slovenci. Naše bivanje v Berlinu je tako minilo, kot bi trenil in prišlo je nedeljsko jutro, z njim pa težko slovo in naporna pot nazaj v Slovenijo. Ob tem gre posebna zahvala predvsem naslednjim našim sponzorjem, ki so nam omogočili projekt v Berlinu, in sicer Študentski klub Domžale, Simp's d.o.o., Trzin, Aldata d.o.o., Trzin, Galma d.o.o., Radomlje, Be-linka holding, d.d.. Veterina Kamnik d.o.o., Widex trading d.o.o., Ljublja- na, Šinkovec Stanko s.p. prevoz oseb, Domžale, Vodnik Uroš s.p. UTG, Domžale, Pečarstvo Avbelj Lukovica, Lepo d.o.o., Lukovica, Vrtec Urša Domžale, Gostilna in pizzerija Furman Lukovica, Občina Domžale ter seveda k lavialuristu Gregorju Fti-čarju in zborovodkinji Petri Grkman, ki je pripravila pester program, v katerem smo uživale me, predvsem pa naši poslušalci. Več o nas in našem potovanju v Berlin pa lahko preberete na naši spletni strani www.dpz-sirene.com. Vesna Potokar Sirene in Goldinar V soboto, 24. 3. 2007, smo dekleta iz Dekliškega pevskega zbora Sirene v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah za svoje poslušalec pripravile malo drugačen koncert, kot so jih vajeni. V goste smo namreč povabile devetčlansko moško Vokalno skupino Goldinar pod vodstvom Dominika .lurcc s postojnskega in pivškega dela Slovenije. Njihov program je sestavljen iz slovenskih narodnih pesmi, podobnih tujih pesmi, predvsem dalmatinskih, črnsko-duhovnih, pa tudi umetnih pesmi, na njihovem koncertnem listu pa se znajde tudi priredba kakšne popevke. Naše poznanstvo traja že nekaj let. saj so nekateri člani skupine prej delovali v Moškem zboru Slavina. medtem ko Vokalna skupina Goldinar deluje četrto leto. V jeseni 2006 smo me gostovale na njihovem koncu, tokrat pa so se oni odzvali našemu povabilu. Sirene smo presenetile svoje zveste poslušalce, saj na tem koncertu ni bilo slišati nobenih popevk niti črnsko-du- hovnih pesmi. Koncert je bil usmerjen predvsem v slovensko ljudsko pesem, kot na primer Ne ouri, ne sejaj (ljudska iz Prckmurju) ter vsem dobro znana Škrjančck poje, žvrgoli (slovenska ljudska). Drumlca v priredbi Radovana Gobca in še bi lahko naštevali. Pa tudi dalmatinskih pesmi ni manjkalo. Tudi naši gostje so se usmerili na slovenske in dalmatinske pesmi, s katerimi so navdušili nas in publiko v dvorani. Fantje so resnično dokazali, da pojejo s srcem in dušo, kar je bilo seveda opaziti na njihovih obrazih. Še posebej so navdušili s pesmimi, kol so Vse najlepše rožice Emila Adamiča, Zdravljica Ubalda Vrabca in Vilo moja, ki jo je napisal Ivo Frleta. Upamo, da smo z našim petjem in dobro voljo polepšali večer vsem poslušalcem. Koncert so sponzorirali: Študentski klub Domžale, Občina Domžale, Zveza kulturnih društev Domžale, JSKD ter Gostilna in pizzerija Furman iz Lukovice. Vesna Potokar Mednarodno združenje SILA Akademska slikarka Vera Trstenjak Jovičič razstavlja v Kranju V marcu je bila v Prešernovi hiši v Kranju odprta razstava slikark - članic slovenskega mednarodnega združenja Sila: Tamare Burmicky, Klementine Goli-ja, lliiiquin Wang in domžalske akademske slikarke. Vere Terstenjak Jovičič. Po pozdravnem nagovoni predsednice SILE, Véronique Banzel. in župana Mestne občine Kranj, Damijana Pemela, ter predstavitvi avtoric je razstavo odprl Jean Louis Mignot. veleposlanik Kraljevine Belgije v Slovenije, v kulturnem programu pa je nastopila skupina lantadruj. V povabilu so predstavili življenjepis akademske slikarke. Vere Terstenjak Jovičič. ki je doslej razstavljala na več kot 50 samostojnih razstavah doma in po vsem svetil 1er 0 njenem slikarstvu zapisali: »Slikarski nagovor Vere Terstenjak Jovičič opredeljuje osebna simbolika, kiji lahko sledimo od prvih tihožitij z motivi naravnih plodov kol prispodob novega življenja preko prikazov posameznih predmetov, postavljenih v kozmični pejsaž, do portretov, ki lebdijo v nebeški modrini ali nad neskončnim horizontom ter struktur vulkanskih kamenin in njihovih metamorfoz. ki jih povzročajo vulkanske erupcije. Poseben sklop predstavljajo kompozicije, ki so nastale s pomočjo slikanja ob glasi oziroma njenega likovnega podoživljanja.« Vera Vojska Jpžetovi Črni diamanti Jože Lenič je naš rojak, saj živi v Ihanu, pred leti je bil najprej pomemben domžalski politik (med drugim krajši čas tudi predsednik Izvršenega sveta), kasneje pa poslanec LDS v Državnem zboru, direktor KAD-a in Zavarovalnice Triglav. Sprememba oblasti je bila usodna tudi zanj, saj je moral zapustiti vodilni položaj v gospodarstvu in očitno je to tudi vzrok, da je našel čas za to, da napiše knjigo. In s tem je dosegel vse, kar mora pravi moški (saj veste, posaditi drevo, zaploditi sina, in sedaj še knjiga...) In s tem je dosegel vse, kar mora pravi moški (saj veste, posaditi drevo, zaploditi sina, in sedaj še knjiga...) Jože je po osnovnem poklicu diplomiral iz geologije in geografije (kar so mu mnogi očitali, saj naj bi to bil vzrok za »političnost« njegovega zasedanja vodilnih mest v gospodarstvu), a dejstvo je, da je kasneje magistri-ral tudi s področja ekonomskih znanosti, so seveda mnogi radi in namenoma zamolčali. A vrnimo se h knjižnemu prvencu ČRNI DIAMANTI, ki ga je izdal v samozaložbi v lanskem letu, prva uradna in obsežnejša predstavitev pa je bila v torek, 13. marca v kavarni in knjigarni Geonavtik v Ljubljani. Kraj dogajanja ni naključno izbran, saj je knjiga uvrščena med potopisna dela (s čimer se strinja tudi Jože, saj je nenazadnje vse skupaj veliko potovanje), čeprav seveda v sebi nosi še številne druge prvine. Kot pravi avtor sam, je knjigo napisal med in po svojih potepanjih in med nabiranjem kamnov v Afriki in Braziliji. Tako so v knjigi opisana »geologova« potovanja v Namibijo, skupaj s prijateljem Aleksom kopljeta in iščeta kamne na področju gore Erongo, pa Spitzkoppe, se srečujeta s številnimi domačini, ki ponujajo svoje kamnite zaklade in končata pot na obali, v puščavskem delu Namibije. Nasploh je Namibijska zgodba polna tudi primesi videnj, srečevanj z »drugimi«, morda Nezemljani, saj je to podro- čje, kjer je polno legend in zgodb o obiskih Nezemljanov, duhov, ker mu moč dajejo posebne energije, ki jih oddajajo kamenine. Jože je obiskal in popisal tudi svoje popotovanje v Brazilijo in Etiopijo. Ta gaje očarala predvsem s svojo bogato in slavno preteklostjo, kjer razmišlja tudi o vzponih in padcih pomembnih civilizacij. Nedaleč od Gondarskih gradov je z macolo razbijal kremenove žile in iskal ametiste. Na naše veliko presenečenje pa je v knjigo vpletel tudi bolj magični del, tisti, zaradi katerega je Jožetov prijatelj in uvodničar na ljubljanski predstavitvi pisatelj Tone Partljič zatrdil, daje to »najbolj čudna knjiga«, ki jo je kdaj prebral. Jože je večinoma potoval z dobrimi prijatelji, pravi, daje sicer rad tudi sam, a v omejenih količinah. Ko je bil in je sam, pa je njegova glavna inspiracija, njegova svetovalka in zavetnica, njegova babica, za katero tudi pravi, daje njegova najimenitnejša junakinja v zgodbi. Jože Lenič nas je torej presenetil. Ni napisal nekaj strokovnega, poslovnega, ekonomističnega, kot bi pričakovali predvsem ljudje iz poslovnih krogov. Ne, tu je prisoten drugačen človek, popotnik skozi življenje in čas, iskalec, ne le dragocenih kamnov, pač pa tudi drugačnih svetov, za kar so popotovanja po svetu, ko pozabiš na vse iz vsakdanjega in domačega sveta, ravno pravi prostori in trenutki. In Jože se je to fantastično in fiktivno plat upal in si drznil priznati. Cveta Zaiokar- Oražem Foto: Jana Pirman Plakat miru potuje v Združene države Lions klub Domžale in likovna delavnica Vere Terstenjak sta v Knjižnici Domžale v petek, 23. marca, pripravila otvoritev razstave na temo PRAZNUJMO MIR. Na njej so razstavljene slike oziroma plakati, ki so jih učenci ustvarili v okviru 19. mednarodnega Lions likovnega natečaja za plakat 2006/2007 na temo miru. Na teh natečajih naši Lions klubi sodelujejo že 10 let, med njimi pa je med najbolj aktivnimi in uspešnimi prav domžalski klub, kar ni slučaj, saj je naša članica prav likovna ustvarjalka in mentorica mladih Vera Terstenjak. Ena izmed številnih akcij in projektov, s katerim se ukvarjajo Lions Likovno društvo Petra Labode Domžale nadaljuje z delovanjem V začetku januarja je Društvo s predavanjem akad. slikarja Janeza Praprotnika na temo: » AVTOPORTRET« poskrbelo za izobraževanje članov. Veliko koristnih idej in zamisli je predavatelj nanizal tudi o vrsti uporabi akrilnih barv. Predavanje je potekalo v skladu z realizacijo letnega plana Društva za študijsko leto 20-06/07. Člani z veliko vnemo sodelujejo na slavnostnih odprtjih razstav, z obiski le teh v Ljubljani, Črnučah, Grobljah, Kamniku in drugod. Članice Ida Rebula, Asta Pcrko Stante in Ana Rajer pa so izredno aktivne. Prvi dve sta s svojimi likovnimi deli sodelovali na razstavi v Domu borcev NOB v Črnučah in sicer na temo » Vrtec ogradila bodem«- miniature. V Črnučah sta sodelovali tudi v februarju ob slovenskem kulturnem prazniku na razstavi slik » Prešernovi kraji«. Ana Rajer pa je imela samostojne razstave na Vrhniki, I jubljani, Šenčurju, ter Knjižnici Domžale in v kopirnici JOC Domžale. Njena likovna dela so v različnih tehnikah akvarela, tuša tempera barv in akrila. Večina članov Društva pa seje udeležila 7. EX-TEMPORA GROBL.IE 2007 v Kulturnem domu. Odprtje skupinske prodajne razstave v Grobljah, ki je potekalo 10.2.2007 je bilo izredno zanimiva in s pestro podelitvijo priznanj za dobrotljivost udeležencev EX-TEMPORA, ki so svoja likovna deia podarili za humanitarne namene. Priznanja so prejeli: Ana Rajer, Asta Perko Stante, Danica Smrdel, Ida Rebula in Agata Križnar. V marcu smo obiskali dve razstavi v Knjižnici Domžale, kjer je razstavljal France Orehek na temo PORTRETI in v Galeriji Beseda d.o.o. Domžale, kjer so razstavljali člani likovnega društva Senožeti Radomlje, na temo Ženski akt. Zadovoljni smo, da imamo že 34. leto "možnost likovnega ustvarjanja pod vodstvom mentorja ak. slik. g. Danijela L. Fuggerja, ki nam kljub svoji starosti veliko pomaga s strokovnimi. Likovno delo je prispevala Ana Rajer. Agata Križnar klubi, je tudi mednarodni projekt, ki spodbuja ustvarjalnost mladih na temo miru. Kajti mir je prav gotovo ena najpomembnejših besed v našem besednjaku, saj je to čas ravnovesja in ravnotežja, je energija in moč. Mir je kraljestvo človeka. Zato je mir naša zaveza, naša skrb in naša stalna misel. Kako dobro je, da mladi o tem razmišljajo in prežeti s tem ustvarjajo. V likovni delavnici Vere Terstenjak so se v zadnjih mesecih učenci posvetili miru z vsem srcem, razmišljali, risali, barvali in pisali. In to so v okviru Lions klubov v Sloveniji počeli še v več kot 20 klubih, sodelovalo pa je okoli 2000 mladih. Med vsemi plakati in risbami pa je bilo kot najboljše delo izbrano prav delo mladega Verinega varovanca Žige Hančiča. Njegov pla-kal potuje zdaj na sede/ Lions klubov v Chicago, kjer bo razstavljen. Oh otvoritvi so pripravili tudi kulturni program, v njem sta zaplesala mlada plesalca Monika Jeras in Peter Pipp. Iris Opara pa je prebrala svoje razmišljanje o miru. V njem je zapisala: » V današnjem času velikokrat slišimo to besedo. Za mnoge je to le beseda; beseda, ki nima pravega pomena, dokler ne občutimo besede vojna. Ko pa se ta beseda zapiše z velikimi črkami - tedaj se zdi mir nekje daleč, nedosegljivo stran, dlje od /vezd.« Vse razstavljene plakate je mogoče tudi kupiti, zbrana sredstva pa bodo namenjena za dobrodelne namene. Lions klub Domžale še posebej skrbi za Osnovno šolo Roje, novost v letošnjem letu pa bo štipendija, ki jo bodo podelili učencu, ki mu naj hi njihova linančna pomoč pomagala, da bo svoj odlični uspeh kljub težjim pogojem in okoliščinam lahko nadgradil z izobrazbo. Cveta Zaiokar- Oražem Govorica preprostih stvari Krstni kamen Postni čas je bil v prvih stoletjih krščanstva posvečen neposredni pripravi na prejem krsta. Pripravniki na krst (katehumeni) so imeli posebne shode, kjer so prejemali pouk (katehezo). Pri velikonočni vigiliji (bedenju) so prejeli krst, birmo in obhajilo in s tem postali polnopravni kristjani. Tudi danes mnogi odrasli prejmejo te tri »zakramente uvajanja v krščanstvo« prav med velikonočno vigilijo. Krst je tisti zakrament, tj. sveto znamenje, ki je najtesneje povezan z veliko nočjo, s Kristusovim vstajenjem od mrtvih. Krst namreč pomeni prerojenje, začetek novega življenja. Kakor je Kristus umrl in vstal, tako tudi kristjan »umre« staremu, grešnemu življenju in z njim vstane v novo življenje. Sveti Pavel pravi: »S krstom smo bili skupaj s Kristusom pokopani, da bi tudi mi stopili na pot novosti življenja.« Trikratna potopitev v krstni studenec naravnost spominja na to, da gre za simbolični »pokop« in »vstajenje«. Kristjani so v prvih časih krščevali v tekoči vodi rek (s tem so hoteli posnemati Jezusov krst v Jordanu), krščevali pa so tudi v jezerih, ob morski obali ali v bazenih javnih kopališč. Prva zbirališča kristjanov (cerkve) so bile zasebne hiše. V njih so v posebni sobi namestili tudi krstilnik (krstni kamen). Latinska beseda »baptisteri-um« je najprej pomenila večji bazen v javnih kopališčih ali tudi večjo, prenosno posodo za vodo. Kasneje ta izraz pomeni »krstilnico«, to je stavbo, ki stoji ob cerkvi ali ji je prizidana, a se je razločno razlikovala od cerkve. Pripravniki na krst namreč niso smeli biti navzoči pri celotni evharistiji, ampak le pri prvem delu, ko se bere božja beseda. Krstilnice so pogosto gradili v osme-rokotni obliki (npr. v Ravenni, pri sv. Janezu Krstniku v Lateranu, v Firencah in v Parmi). Število osem pomeni namreč večnost in novo božje st varjenje, ki se začenja s krstom (nedelja. Gospodov dan, ki je spomin vstajenja, je osmi dan. saj pri de po soboti, judovskem »sedmem dnevu«). Obstajajo tudi šesterokotne krstilnice; število šest kliče v spomin šesti dan tj. petek, ko je bil Kristus križan. Drugod pa so hoteli izraziti Pavlovo misel, da se s krstom pridružimo Kristusovi smrti in vstanemo kot novi ljudje, zato so zasnovali krstilnice v obliki križa. Vanjo so vodile stopnice. Ko je krščanstvo postalo večinska vera, je prevladalo krščevanje otrok namesto odraslih. V 6. stoletju začne izginjati navada krstne kopeli, krščen-ca le trikrat potopijo v vodo, zato tudi krstilniki postanejo manjši. Od 14. stoletja dalje se krščuje večinoma kar v cerkvi. Danes se v katoliški Cerkvi krst podeljuje le z oblivanjem glave Pravoslavni krščujejo s potapljanjem (majhne otroke) ali / oblivanjem Krst s popolno potopitvijo odraslega so ohranili protestantski baptisti in nekatere ločine (sekte). Krstilnik se pri nas navadno nahaja v krstni kapeli, ki je blizu glavnega vhoda v cerkev. Krst je namreč vstop v Cerkev kot občestvo verujočih. Veliko sijajnih krstnih kamnov in kapel je izdelal arhitekt Jožef Plečnik. Vse pogosteje se podeljuje krst blizu glavnega oltarja, zlasti če je krščevanje med mašo. Krstilnike so opremili z znamenji, ki označujejo Kristusovo zmago nad imrtjo in peklom; upodabljali so tudi štiri reke, ki so namakale raj (1 Mz 2,10) ali pa prizor Jezusovega krsta v Jordanu. Simbola krsta sta tudi jelen in pav, ki pijeia i/ studenca življenja Bogdan Dolenc FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Kersnikova 27,1234 Mengeš Tel.: 723 05 91, gsm: 041/617108 f pisma V bralcev Živeti varno Želja, potreba in pravica vsakogar je živeti v zdravem okolju. Zato mora poskrbeti vsak sam, dolžnost države in lokalne skupnosti pa je zagotoviti pogoje in ukrepe za varno življenje v javnih zgradbah in na javnih površinah. Je v naši občini skrb za splošno varnost ustrezna? Bojim se da ni, saj nas že površen pogled na dogajanja okrog nas opozarja na prenekatero nedoslednost pri izvajanju predpisanih varnostnih načel. Na cestah je naša varnost ogrožena zaradi prepočasne gradnje kolesarskih in peš poti. ločenih od voznih površin, slabega tehničnega stanja vozišč, nenadzorovanih gradenj ograj in drugih objektov v križiščih, ki zmanjšujejo preglednostni trikotnik pri vključevanju na prednostne ceste ter opuščanja ukrepov za zagotavljanje neoviranega gibanja invalidnih oseb na javnih površinah. V javnih zgradbah skritih napak oziroma pomankljivosti skoraj ne opazimo, so pa pomembne za varnost vseh. ki se v njih zadržujejo. V prvi vrsti gre za vprašanja konstrukcijske stabilnosti ter potresne in požarne varnosti naših osnovnih šol, ki so bile zgrajene pred več kot tremi desetletji po takratnih gradbenih predpisih, ne ustrezajo pa današnjim standardom in normativom glede porušitvene varnosti in varnega umika v primeru požara. Posebna zgodba je stanovanjski blok SPBl. ki je požarno zelo nesrečno zasnovan, saj ni razdeljen na požarne sektorje, nima ločenih požarnih stopnišč, jeklene nosilne konstrukcije požarno niso zaščitene, dostopnost za gasilna intervencijska vozila pa ni primerna. Prenovljena hala komunalnega centra je namenjena velikemu številu obisko-valcev in se po predpisih uvršča med zahtevne objekte, pa vendar občina kot investitor rekonstrukcije objekta pred izdajo gradbenega dovoljenja ni dala izdelati zakonsko predpisane revizije kompletne projektne dokumentacije. Pa vendar gre za bistvene zahteve splošne varnosti, ludi zdravstvena in higienska varnost javnih objektov je vprašljiva. Prene-kateri naši vrtci so iz časov hitre montažne gradnje sestavljeni iz gradiv, ki vsebujejo zdravju škodljiva formal-delhidna veziva, nevarna našim malčkom v najbolj občutljivem obdobju odraščanja. Stanovanjski bloki i^ se-demdestih let so zgrajeni iz betonskih blokov brez ustrezne toplotne izolacije. Precej stanovanj je obrnjenih samo na sever, kjer Jih pol leta ne doseže sončni žarek. Živeti v takem stanovanju je za zdravje neprimerno. Občina v proračunu nima predvidenih sredstev za sanacijo napak iz preteklosti. Namenja pa veliko proračunskega denarja za poslovno cono v Zelodniku, ki bo največja bodoča naravovarstvena napaka. Pozivam občinsko upravo /. novim županom na čelu, da se odreče zgrešeni naložbi v projekt poslovne cone Želodnik, kakršne v razvitem svetu že opuščajo in začne razmišljati o večji varnosti svojih občanov. P.S.: Ce bo komu z novozgrajene hiše oh Savski cesti, ki sega nad pločnik, zdrsel strešnik ali cvetlični lonček z okna na glavo, bo potrebno ugotavljati, ali je občina, ki v svojem prostorskem aktu tako gradnjo dopušča, upoštevala vse varnostne ukrepe in zakonska določila o vplivnih območjih varnosti pri uporabi. Za DVO Domžale-Kamnik Jože Nemec Za hec ali za res? Življenje bi bilo pusto brez heca, žal pa je naša realnost taka, da moramo večino stvari opraviti zares, pa čeprav nas pri tem malo hecamo. Od vsakega posameznika in okoliščin je odvisna mera dela »zahec« ali »zares«. Menim, da so politiki tisti, ki si ne bi smeli dovoliti, da določeno obdobje delajo »zahec« nakar pa se naenkrat odločijo, da bodo delali »zares«, saj s tem izigravajo svoje volivce. V našem domžalskem primeru gre za zavajanje vseh volivcev, saj gre za uveljavljeno političarko, ki je nekaj mandatov vodila našo občino in krojila našo usodo, ki se odraža tudi na neurejeni komunalni infrastrukturi v našem koncu. Prav ganjen sem bil ob branju članka go. bivše županje oziroma sedaj poslanke, ki nas obvešča, da zapušča do-tedaj ljubljeno I.DS, v katero je pred nekaj leti prestopila iz ZLSD. Ker je, kot kaže, zmanjkalo strank po njenem vzoru, s podporo katerih je bila doslej izvoljena v državni zbor, je skupaj s somišljeniki, ki so se znašli v podobni težki situaciji, ustanovila neko društvo, ki se bo šlo odslej »zares« politiko. Iz njenega pisma sledi, da se bo pa sedaj v društvu zares trudila za nas, ker ji doslej v različnih strankah to ni bilo omogočeno. Težko razumem njene pocukrane argumente, saj je bila vseskozi skupaj s svojimi sočlani društva med glavnimi udarnimi silami stranke. Prav njena »buldožerska« retorika po izgubi oblasti je pripeljala njeno zadnjo stranko tja, kamor je prišla. V objavljenem obvestilu volivcem ni našla niti besedice samokritike, kaj šele priznanja njenih napak, ki bi vsaj malo opravičilo njeno pogosto sprehajanje med strankami. V življenju je pač tako, da se le redka razveza zgodi po krivdi samo enega partnerja, če pa gre že za drugo razvezo, je pa to še manj verjetno. Kot kaže, je postalo »korito« prekratko za vse? Žal iz ravnanja bivše županje sledi, da je doslej vsa leta delala za nas »zahec«, šele sedaj pa bo zavihala rokave in delala »zares«. Gospe in gospodje iz društva, pri izbiri imena ste se pa zares poigrali z volivci in jim neposredno povedali, da ste se doslej z nami le hecali. Vse to je, ga. bivša županja, dobro vidno na najjužnejšem delu občine, kjer še ene nevarne luknje v nevarnem križišču niste zmogli zakrpati. To je storil na ponovno urgenco šele novi župan, za kar se mu lepo zahvaljujem. Glede na to, da ima dosedanja županja s svojimi izkušnjami močan vpliv na sedanjega župana, ki ni zapustil potapljajoče stranke, upam, da je on vse svoje obveznosti sprejel zares in ne bo prestopil v društveno dejavnost. Zaenkrat kaže dobro, saj se je po »hudi« zimi pričela tudi izgradnja kanalizacije na Pšati. Menim, da so društva namenjena posameznim interesnim skupinam, ne pa politiki. Če pa se pri tem motim, pa predlagam, da na naslednjih volitvah sestavi svojo kandidatno listo tudi kakšno gasilsko ali telovadno društvo. Z zadostno mero heca ob pisanju vas vse zares lepo pozdravljam! Franc Hrovat Blagoslovitev nove šole - da ali ne? Mislil sem, da se bom lahko vzdržal komentarju na članke o (ne)blagos-lovitvi nove osnovne šole Drago-melj, ki se vlečejo kot »jara kača« po Slamniku, pa ne gre. Vztrajno nestrpno pisanje g. Marjana Slev-ca iz Preserij me je vzpodbudilo k temu pisanju. Ne razumem, da je (ne)blagoslovitev OŠ Dragomelj postala skoraj glavna tema prav tistih, ki so nasprotniki tega svečanega obreda, ki žal sploh ni bil izveden. Po zaslugi takih kot je g. Sle-vec in njemu podobnih nestrpnežev do verskih obredov in vernih državljanov, je bil ta slavnostni obred, ki je v primerljivih evropskih državah nekaj običajnega, izbrisan v Sloveniji predhodnih rdečih 50 let in kot kaže tudi sedaj v demokratični državi. Veste, g. Slevec, obred blagoslovitve je neškodljiv in ni boleč, če bi Vas pa kakšna kaplja »ta žegnane vode« kdaj doletela, vam pa zagotovo ne bi škodovala! Pri vsem je šlo le za (ne)spoštovanje mnenja in volje krajanov, ki jim je šola namenjena. Žal po volji občinske oblasti ni bil dovoljen kljub nasprotno izraženi Naj ne mine dan brez knjige Založba Turna v zbirki Beri globalno predstavlja tri izvrstna dela, ki jih preberemo na dušek. Roman SPI je delo mlade belgijske pisateljice Anne-lies Verbeke. ki v svojih delih opisuje vsakdanjik, piše zgoščeno, poetično in s pridihom ironije. Njen knjižni prvenec je navdušil bralce in literarne kritike. V svojem romanu govori o mladenki Maji. ki jo daje nespečnost. Ker ne more spati, ponoči bega po mestu, kjer se srečuje z ljudmi z družbenega dna, posebneži, izgubljenci, a ko sreča Benoita, nespečnega, ga vzljubi, a takoj tudi izgubi. Njeno gonilo življenja postane iskanje ljubezni, v katero verjame. Roman je preveden v 9 jezikov, avtorica je zanj dobila tudi več uglednih nagrad. VEČERJA je delo angleške pisateljice Anne Daviš, ki govori o sodobni družbi, ki prireja večerje, na katerih se zberejo »prijatelji«, ki to seveda niso, ki drug o drugem vedo vse in nič, prezirajo ustaljene navade, ljubezen, odkritost in pripadnost, drug pred drugim kažejo izkrivljen obraz, skrivajo svoje napake in opozarjajo na napake drugih, lažejo, se pretvarjajo in drug drugega ne razumejo, ne spoštujejo in ne se prenesejo. Delo je napisano berljivo in jasno, pretanjeno in polno, saj se bralcu na vsaki strani odkrivajo nove podobe, ki so sprva še zakrite, kmalu pa razgaljene in boleče. ZLOMLJENI APRIL je delo albanskega pisatelja, nominiranca za Nobelovo nagrado, Ismaila Kadare, ki živi v Franciji. Njegova dela so prevedena v 40 jezikov in je eden najboljših pisateljev svojega časa. V romanu Zlomljeni april govori o krvnem maščevanju in o tem. kako preteklost zaznamuje sedanjost. Krvno maščevanje ima v Albaniji stroga tradicionalna pravila, ki so kruta in neizprosna. Roman govori o sedanjosti, a se bere kot potovanje v temni srednji vek. Meglene, vlažne, krute, temačne podobe se razsvetlijo šele ob pogledu na dekle, prelepo meščanko, ki je za večno izgubljena. Študentska založba Litera iz Maribora je izdala delo sodobnega nemškega pisatelja Andreasa Ma-ierja BINKOSTNI TOREK. Naslov romana je absurden, saj binkoštni torek ne obstaja. Roman ima več kot dvesto strani in je napisan le v dveh odstavkih. Govori o binkoštnem času, času pozitivnih vrednot, a pisec odkriva dvoličnost, snobizem, nepoštenje, umazanijo in mnoge druge človeške lastnosti, ki niso nikomur v čast. Zahteven roman prikazuje zapletena medosebna razmerja v družini, napet odnos med bratom in sestro, bratranci, prijatelji, zaljubljenci, ki so nezmožni komunikacije. Avtorica Alojzija Zupan Sosič je ena največjih poznavalk sodobnih slovenskih romanov in izpod njenega peresa je nastalo delo razprav ROBOVI MREŽE, ROBOVI JAZA. Delo sestavlja deset študij, v katerih analizira slovenski potopisni, fantastični, antiutopistični roman, kriminalko, roman s pravljičnimi značilnostmi in tradicionalni sodobni roman. Avtorica izbrane romane primerja z sočasnimi in predhodnimi romanesknimi besedili. V uvodni razpravi podaja splošni oris slovenskega romana v zadnjih petnajstih letih. Milan Kleč se nam predstavlja z obsežnim romanom DVOJEC, napisanim v prvi osebi, kjer prepleta mnoge zgodbe, ki se začnejo in končajo nekje med kozarcem pijače in seksom. Včasih je zabaven, drugič gostobeseden, predvsem pa neposreden, saj za svoje junake, ki jih jemlje tudi iz neposrednega sveta, uporablja kar njihova prava imena. Pisatelj ne mara javnih nastopov, pisanja prošenj za umetniške štipendije, razstav in še česa in tudi o tem govori brez dlake na jeziku. Mojca Ramšak je v zbirki Nova znamenja izdala delo ŽRTVOVANJE RESNICE, ki je etnološka raziskava »o obrekovanju, opravljanju, obiranju, klevetanju, jezikanju, blatenju in drugih izrazih, ki označujejo eno najgrših, a obenem najznačilnejših lastnosti človekove nravi. Osvetljujejo kot sestavni del anatomije družbenih pojavov, ki se jih avtorica loteva skozi govorno in kulturno perspektivo.« Založba Litera nadaljuje z izdajanjem knjig ZBRANA DELA SLOVENSKIH PESNIKOV'iN PISATELJEV. Tokrat je izdala prvo knjigo zbranih del Ludvika Mrzela, v katero so vključena dela Luči ob cesti, Bog v Trbovljah, Ogrlica in neiz-brana kratka proza z dodatkom. Knjigo je uredil in napisal opombe Dušan Moravče. Tretja knjiga ZBRANIH DEL EDVARDA KOCBEKA prinaša pesmi iz časa 1957 - 1969 ter še neobjavljene pesmi. Knjigo je uredil in napisal spremno besedilo Andrej Inkret. V prvi knjigi zbranih del Dominika Smoleta pa najdemo roman ČRNI DNEVI IN BELI DAN ter scenarij za celovečerni film /. naslovom Nič in nekaj. Besedilo je uredil in napisal opombe Goran Schmidt. Tatjana Kokal] volji krajanov oz. laranov Šentjakobske fare. V želji spoštovanja različnosti med kristjani in laiki bi pričakoval od režiserjev prireditve in šc posebej od občinske oblasti malo več strpnosti do drugače mislečih ob takih slavnostnih dogodkih. Če že ne bi šlo drugače, naj bi se pa po »laični« otvoritvi nasprotniki blagoslovitve umaknili, da jih ne bi kaj slučajno poškropilo, župnik pa bi potem opravil svoje. Ne razumem, zakaj nam g. Slevec in somišljeniki iz severnega predela občine želite odločati in režirati o zadevah na jugu občine? Še najmanj sem pa pričakoval, da bo to vzrok za zelo nestrpne, skoraj sovražne, zapise g.Slevca v Slamniku. Vse njegovo pisanje izraža njegovo sovraštvo do vsega, kar je povezano s katoliško cerkvijo in verniki. Verjetno gre pri g. Slevcu za neko njegovo nepreboleno osebno travmo, za zdravljene katere pa zagotovo ni mesta v Slamniku. Še dobro, daje to spregledala tudi urednica glasila. Pri vsem se kot krajan sprašujem le, zakaj se je lokalna oblast pustila »povoziti direktivi s centra« ter je pristala na tako okrnjeno otvoritev. Razumem pa vse vpletene, da jc bila otvoritev le velik predvolilni dogodek, ki ni dovoljeval omadeževanja občinske večine z »črnimi« vložki. Vsem nasprotnikom blagoslovitve kljub temu želim dobro počutje v vseh že »požegnanih« objektih. Pazite, če se boste kdaj peljali čez krožišče v Dolskem (sosednja občina), da se vam ne bo prikazal g. Bog in vam zaželel srečno vožnjo. Bilo je namreč skoraj sočasno brez zadržkov blagoslovljeno. Toliko o lokalnem političnem vplivu. Franc Hrovat Studljani Veseli smo odziva na objavljeni Predlog za poimenovanje ulic v naselju Studa. V večini se pripombe nanašajo na bojazen izgube in s tem pozabe imena Studa, Študljanska. Pa ni tako. Izgleda, da je bilo šc premalo poudarjeno in s tem spregledano ravno to, saj smo v samem naslovu napisali: Predlog poimenovanja ulic v naselju Studa nc pa preimenovanje Študljanske ceste v več ulic. Takega imena naselja, niti vasi, sploh ni, pravzaprav vasi ni več od leta 1929, ko se jc uvedel ulični sistem in se jc Studa spremenila v Študljansko cesto. To pomeni, da se v prvi vrsti zavzemamo za povrnitev imena Studa kot naselja in obenem tudi, zaradi same preglednosti, urejenosti tega naselja, še za poimenovanje novih ulic. Da še enkrat poudarimo (zlasti svetniki i/. Štude). je v prvi vrsti namen tega predloga ravno to, da se uredi ta nepreglednost in ponovno uvede ime Studa, kot ime naselja. Še več, v našem predlogu je tudi to, da se novo nastale ulice poimenujejo po starih hišnih imenih, da ohranimo poleg imena vasi tudi imena zemljiških posestnikov (vulgo imena domačij), ki so in še tvorijo to naselje in so nekatera stara kot je staro ime Studa. Zato so očitki »...da smo zatajili svoje korenine, pozabili svoja imena ...«, zlasti v objavljenem članku Pozabljeni Studljani, neutemeljeni. Poleg tega želimo povrnitev imena vasi Studa ravo v tem letu. Zakaj? S tem bi na najbolj primeren način obeležili 800-letnico prve pisne omembe Štude! Predlogi: 1. Predlog svetnikov vrnitev imena naselja Studa in poimenovanje ulic po vulgo imenih domačij. 2. Da ostane lako, kot jc. 3. Vrnitev imena naselja Studa in poimenovanje ulic po drevesnih vrstah (poleg že obstoječih Hrastove in .lesenove šc recimo Akacijeva, Gabrova, Kostanjeva, Orehova, Brinova, Drenova, Brestova, Borova...). 4. Poimenovanje vasi-naselja Studa in na novo razdelitev hišnih številk (Studa 2, Studa 5, Studa 36 ...). 5. Vrnitev imena Studa in ohranitev Študljanske ceste. 6. Vrnitev imena Studa in poimenovanje samo dveh, treh novih ulic. Načelna ugotovitev je, da ste krajani Štude kar v večini zato (čeprav ste nekateri podpisani na dveh listah), da se povrne ime naselja Studa. Le glede poimenovanja ulic in število, le teh pa so mnenja še deljena. Zato vas ponovno pozivamo, da do 20. aprila posredujete čimbolj konketne predloge ali podporo'kateremkoli zgoraj naštetih predlogov. Konec aprila pa bi sc dobili na Zboru krajanov in se soglasno dogovorili o nadaljnih postopkih. Svetniki KS Simona Jenka predsednica Vera Banko TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - sklopke - filtri - amortizerji metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 Nagrajuje Honda Ambrož Nagradna križanka Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli knjižna darila ŠTUDENTSKE ZALOŽBE LITERA iz Maribora: Vida Soklič. Begunje 161, 4275 Begunje, Marjan Skok, Jarčeva 5, 1230 Domžale, Maja Močnik, Savska 40 B, 1230 Domžale. Janez Kepec, Prešernova 1, 1233 Dob, Jože Horvat, Rojska27, 1230 Domžale, Anica Loboda, Študljanska 18, 1230 Domžale, Desiree Vesenik, Gregorčičeva 19, 1235 Radomlje in Ana Trojer, Ljubljanska 106, 1230 Domžale. Čestitamo! Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila HONDA AMBROŽ, in sicer: I brezplačen vikend najem vozila HONDA C1VIC 2. plastična ročka 4 1 olja CASTROL TXT 3. plastična ročka 4 I olja CASTROL GRX3 4. preventivni pregled vozila z meritvami Pravilne rešitve pričakujemo do 13. aprila 2007 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2,1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju. Uredništvo AVTOM: BREGA »IHTA« OBMOČJE, POVRŠINA ooor SENIK KI CA PRI. cakujejo MUSLIMANI ISLA NA KOMPASU VI LIKAM SKOST. NEIZMf.r-NOBT VISOKA RASTLINA NCBINOVKA ZOSUMI KOŠKI IN KAVUASTIMI OVOJNIMI LISTI NENADNA ZAME NJAVA ISKALCA PESNIK MERMOUA STROKOV NJAKINJA ZA IHTI-OLOGUO NAiA IN TtMA CIKA PIRIUtKA KRALJICA. KIJE REŠILA JUDE PRES pomorom IIIIUSKI JUDOVSKI PREROK STRUPENA PUSCAV SKA KAČA. PUKSA UDAREC S SEKIRO TUM IEKII VODITELJ 2* UR NA PDP TV »•■■I t K PREGOVOR POKOJNI AMI RISK 1 SATIRIK BUCH WALD CNOTA ZA MtltJt.KJl JAKOSTI EL TOKA AMERIŠKI ■.MUCAH CENTER rimu mamma ■VI P$k1 SMUČA* TOMISLAV IMfM HQ MGLANDSKA JAOffNICA RtUfiUSKfl ZOltAVI LISCE Ml IKlC.NI '»«•»" otok IF VF. hno OB mOLATA RAK BUL/ SKARLt honda LITIJ MIKA NAIR '"IrT DARILO: TEH NO PAKET MODNI OBLIKO VAU C iti ovito MADŽARSKI PESNIK IN PR1P0VE.0N.K (LAJOS. ŽIVLJENJE NEKEGAČLOVEKA) NAlA PESNICA (MAJDA) OBOKANO .n iiki'.f.. VIUKA. UM ni* AMERIŠKI ICMUC SflKJslvi, Q frCSMičen. HONDA Moč naših sanj PRODAJA VOZIL CAR-LINE AMBROŽ d.o.O. AVTOKLEPARSTVO Prešernova 12, 1235 Radomlje Tel.: 01/722-75-34 AVTOLIČARSTVO Fax: 01/722-71-32 AVTOM EH AN IKA E-mail: honda.ambroz@siol.net NADOMESTNI DELI wvvw.honda-ambroz.com DODATNA OPREMA Prodaja e-mail: milko.godina@email.si LEPA, BOGATO "/Al J SANA KOČNA SRSK« Ä (LORANŽO ime OVf H GRŠKIH POVELJNIKOV PREO trojo VBRlKI MITOLOGIJI BRSTU ■M VOJNE /i Ml« mTiTa '!»»• OIIOCA ATOL V OTOČJU MIAMI) Hi NAUK 0 FOSILNIH izmo k IN -...... fiiiljJ TVORBA V PANJU BAKU izvirni K.BAK Ht:KF <*JjH ""K SLINASTA Or IKA, SUŠENA NA SONCU SKRIVNOST 'M ENOTA ZA CISTOTO ZLATA JAPONSKA ROUTI-CA«KA ISAOAKO) g POMOČ: ADOBE-qhnasta opeka, sušena na soncu, MAHOlodresenik, ki tja prieakujeio muslimani, NATAN-biblijski judovski prerok, PINAiola na kompasu. REPINECvisoka rastlina nebinovka, RO orska trka. SKATOLOGUA-nauk o fosilnih lltrtbkll Novi predsednik Nogometnega kluba Radomlje Matjaž Marinšek Nepremagljivosti ni konca Nogometaši Domžal nadaljujejo svoj odličen ritem iz jesenskega dela prvenstva in korak do naslova državnega prvaka je praktično odločen, česar pa se zavedajo tudi nasprotniki, ki na travnatih površinah ne najdejo rešitve do »uničenja« odličnega ritma domžalskega moštva. Domžalski nogometaši so že 28 prvenstvenih tekem ne 981110 na vrhu, pač pa celo nepremagani. Že km nekaj krogov nazaj so porušili dosedanje rekorde Gorice in Maribora, a to jih ne ustavlja, saj jasno strmijo k svojim ciljem, ki so iz krega v krog bližji rtilizacijt. V letošnjem letu so do sedaj v spomladanskem delu sezone odigrali tri tekme, in sicer so na prvi visoko, s 4:0. premagali aktualne državne prvake Hit Gorico.'Sledil je neposred- ni tekmec Domžal v letošnji sezoni in najbližji zasledovalec NK Maribor, ki so ga Domžalčani prav tako »zmleli« s 3:0, nekoliko težje pa je bilo gostovanje na Boniliki, ko so proti Kopru iztržili le neodločen izid 1:1, ase vedno ostajajo neporaženi. V naslednjih krogih jih čaka najprej domača tekma proti Primorju, sledi gostovanje v Lendavi pri Nafti, nato pa bo 7. aprila 2007 v domžalskem športnem parku ljubljanski derbi, ko v goste prihaja Inlerblock, ki seje v zadnjih mesecih predvsem finančno okrepil. A ne glede, na nasprotnika, ki pride v športni park, in ne glede na število zmag nasprotnikov je prednost Dom-žalčanov +18 točk skoraj neulovljiva. Prvi naslov državnega prvaka pa praktično že v žepu. SOB, 7.4. Nogometmo klub Domžale: Interblock SOB, 21.4. Nogometnio klub Domžale: MIK CM Celje Mladinca s profesionalno pogodbo v žepu Da je delo domžalskega nogometnega kluba na pravi poti, se je pokazalo že s plasiranjem Daliborja Steva-noviča v špansko ligo, s podpisom vse več profesionalnih pogodb z domačimi mladimi nogometaši pa se vse to le še potrjuje. Po Dejanu Lazareviču, ki svoje nogometno znanje kot posojeni nogometaš Domžal pili v italijanski Genovi, sta v minulih dneh v profesionalne nogometne vode vstopila še 18-let ni Darko Zec in 17-letni Alen Vučkič. Zagotovo je omenjeni dogodek tudi pohvala za delo mladinskega nogometnega centra v Domžalah. In kaj je o tem za klubsko spletno stran povedal predsednik NK Domžale Stane Oražem? »Zelo sem vesel, da sta se Alen in Darko odločila za podpis dolgoročne profesionalne pogodbe s klubom. Prepričan sem, daje to boljša rešitev kot pa prezgodnji odhod v tujino. V naslednjih mesecih bomo podpis pogodb ponudili tudi vsem ostalim perspektivnim igralcem iz Mladinskega nogometnega centra NK Domžale. Veliko število državnih reprezentan- tov v naših mladinskih selekcijah je pokazatelj odličnega dela v preteklosti. Vsi ti fantje že resno trkajo na vrata članske ekipe in jaz jim zagotavljam, da bodo zelo kmalu dobili priložnost za dokazovanje tudi v članski ekipi. Domžalski model daje rezultate tako pri članski selekciji kot tudi v Mladinskem nogometnem centru« (mak) Foto: Vito Repanšek Druge lige V tretji ligi je v nadaljevanju sezone, ki se je pričela 17. marca še vedno najbolje kaže Ihanu, ki je bil jesenski prvak in ima 3 točke prednosti pred drugo uvrščeno Krko, sledi mu Jadran iz Dekanov , Roltek Dob je na 4. mcstu, knlcii Vodoterm pa je na 5. mestu - malo slabši začetek jih je potisnil na to mesto. Nogometaši Domžal obiskali strastnega navijača Anže vesel majice s podpisi vseh igralcev Nogometni klub Domžale ni znan le po odmevnih uspešnih rezultatih, temveč tudi po drugih sicer za koga manj pomembnih stvareh, kot je bil tudi obisk strastnega navijača Anžeta iz Gorice pri Moravčah, za katerega so domžalski nogometaši izvedeli iz Nedeljskega dnevnika. Ko so v omenjenem časopisu prebrali /.godbo o 13-letnem Anžetu, ki boleha za mišično distrolijo in je kljub bolezni ljubitelj športa in med drugim redno spremlja tekme dom- žalskih nogometašev, so se v klubu odločili, da strastnemu navijaču podarijo nogometni dres s podpisi vseh igralcev. Anžeta sta obiskala igralec Luka Elsner in športni direktor Nenad Protega. /. Anžetom so se pogovarjali predvsem o nogometu, presenetil pa ju je s svojim znanjem ter iznajdljivostjo, pokazal pa jima je tudi svoj trud pri vadbi hoje. Pove- dal jima je, da mu je poleg Domžal najbolj pri srcu španska Barcelona, med domžalskimi nogometaši pa mu je najbolj všeč Zlatan Ljubi-jankič. V ligi MNZ Ljubljane je Vir pred nadaljevanjem na S.mestu - začelo se je 31.3. Prav tako so pod okriljem Nogometne zveze Slovenije začeli ples po prvoliga-ških igriščih igralci selekcij U 18, U 16 in l) 14 in sicer so igralci U 18 na 3.mestu, igralci U 16 prav tako na 3.mcstu - skupno so na 4.mestu, igralci U 14 pa so zapravili prvo mesto in so sedaj na 3.mestu z minimalnim zaostankom za I .mestom. V zimski ligi. ki je potekala v ŠC Triglav v Ljubljani je ekipa U 12 domžalskega prvoligaša končala na 5.mestu. V okviru projekta Rad igram nogomet stil ekipi U 10 - A in B v polfinalu zahodne skupine v Dobravljah osvojili 2.mesto za Gorico, ki seje tako uvrstila na finalni turnir. Pod okriljem MN/, Ljubljane pa se je končala zimska liga in uvrstitve ekip so bile sledeče: U 14: 16. Roltek Dob A, lS.Roltek Dob B finalni del lige U 12- končno 2.mesto Domžal in 4.mesto ekipe Ihan Domžale. U 12 - skupina A: 6,lhan Domžale A, 1 I.Radomlje, 16,Roltek DobA U 12 - skupina B: I.Domžale, 2,lhan Domžale B, lO.Rollek DobB finalni del lige U 10 - končno 3.mesto ekipe Domžal U 10-skupinaA: 11 .Kalcer Vodoterm Radomlje. 12.Vir Domžale, l6.Roltek Dob U 10 - skupina B: 2.Domžale U 8: 5.Plastenka Radomlje, 12Domžale V ligah pod okriljem MNZ Ljubljane pa so ekipe razvrščene tako: Mladinci:3.Roltek Termit, 9.lhan, 11 .Kalcer Vodoterm Radomlje Kadeti: I.Domžale. 2.Roltek Termit St.dečki: 1 .liga - 9.Roltek Dob 2.1iga — l.lhan Domžale 3.liga - 1 .Radomlje Komenda Ml.dečki: 1 .liga-3.Domžale 2liga - 3.Ihan Domžale, 6.Roltek Dob 3.liga - 6.Radomlje Komenda U 10-skupinaA: 3.Domžale,4,Kalcer Vodoterm Radomlje.5.Roltek Dob,9. Ihan U 10-skupina D:5.Vir Domžale U 8 - skupina 6: 1 .Plastenka Radomlje, 3Roltek Dob U 8 - skupina 8: 1 .Domžale Pod okriljem Zavoda ŠKL je zaživela nogometna šolska liga, v kateri je pri srednjih šolah igrala tudi SŠ Domžale, ki je bila na premierni tekmi sezone neuspešna v Mariboru proti gradbincem z 3:2, vendar so to popravili z zmago v naslednjem kolu in si tako delili prvo mesto z ekipama Gradbene šole Maribor in SŠ Slovenska Bistrica - žal pa so si s porazom zapravili možnosti direktnega nadaljevanja tekmovanja in sicer prav na zadnji tekmi, ki jih je pahnila v dodatno tekmo za polfinale proti Srednji strojni šoli iz Škofje Loke, proti kateri pa so izgubili in tako končali pre-mierno tekmovanje v projektu Zavodi SKL nogometnega dela, Urban Žnidaršič Najmlajši osnovnošolci so se pomerili za zelenimi mizami Mali nogomet v Domžalah Molos zmagal v ligi MSD Nedavno je potekalo prvenstvo domžalske regije v namiznem tenisu za osnovnošolec, ki je potekalo v dveh starostnih kategorijah (letnik 1994 in mlajši ter 1996 in mlajši), pomerili pa so se tudi v ekipnem tekmovanju. Vsako ekipo posamezne osnovne šole (v ekipnem tekmovanju so nastopile štiri šole) sta sestavljala dva dečka in dve deklici. V posamičnem delu je v obeh starostnih kategorijah nastopilo preko 40 dečkov in deklic iz osmih osnovnih šol domžalske regije, ki so v medsebojnih dvobojih dokazovali znanje namiznega tenisa ter nekateri bolj drugi manj čustveno prenašali zmage in poraze. Pri dečkih (letnik 1994 in mlajši) je V kategoriji posamezno prvak poslal Žan Gostič (OŠ Rodica). v finalu je bil boljši od drugouvrščenega Anžeta Merica (OŠ Dob), tretje do četrto mesto sta si razdelila tim Trojan (OŠ Dob) in Denis Sitar (OŠ Preserje pri Radomljah). Pri deklicah je prvakinja postala Šejla Dizdare- vič, v finalu je premagala Anito Ha-dipašič (obe OŠ Mengeš), tretje do četrto mesto in s tem bronasto medaljo sta osvojili Nadja VVichter (OŠ Preserje pri Radomljah) in Klavdija Strmšek (OŠ Janko Kersnik Brdo). Pri dečkih (letnik 1996 in mlajši) je prvo mesto osvojil Primož Jenko, drugi je bil Žiga Komar (oba OŠ Mengeš), tretje do četrto mesto sta osvojila Nejc Pirnat (OŠ Venclja Pcrka Domžale) in Blaž Jereb (OŠ Dragomelj). Maja Tomšič (OŠ Mengeš) je v enaki kategoriji postala prvakinja pri deklicah, druga je bila Špela Sušnik (OŠ Preserje pri Radomljah), tretje do četrto mesto pa sta si priborili Toja Komar (OŠ Mengeš) in Karmen Kastelic (OŠ Trzin). V ekipnem delu je zmagala OŠ Preserje pri Radomljah pred OŠ Janko Kersnik Brdo, tretje mesto je osvojila OŠ Rodica, četrto pa OŠ Venclja Perka Domžale. Najboljši so se uvrstili na področno tekmovanje, o njihovih morebitnih uspehih bomo poročali naknadno. Tekst In foto: Janez Stlbrlč V velikem finalu zimske lige Mladinskega sveta Domžale 2006/2007 v malem nogometu, ki je potekal 25. marca v telovadnici OS Dragomelj, je zmagala in tako prvo mesto osvojila ekipa Molos, drugo mesto ekipa FC Kaiserslautern, tretje pa Helios. Za najboljšega strelca je bil razglašen Slobo Vuk iz ekipe Molos, ki je dosegel kar 27 golov, za najboljšega vratarja pa je bil po izboru posebne komisije izbran Rok Keržan iz FC Kaiserslautern. V četrtfinale se je sicer od 14 ekip, ki so od lanskega novembra dalje v rednem delu lige odigrale 8 krogov v dveh skupinah, uvrstilo 8 ekip: Molos, Klima Hafner, Helios, FC 2005 in FC Kaiserslautern, Gostilna Pavovec Mengeš in NK Zaboršt in Menčester Yunajtit. Četrtfinalni pari so se tako pomerili 18. marca, rezultati pa so bili sledeči: Molos je premagal Menčester Yunajtit, 1 le-lios je premagal Gostilno Pavovec Mengeš, FC Kaiserslautern je bil boljši od FC 2005, NK Zaboršt pa je premagala Klimo Hafner. 25. marca so se odigrale še vse preostale tekme končnice. Tudi gledalci so prišli na svoj račun, saj so moštva v vseh štirih tekmah prikazala odprto, borbeno, tehnično odlično igro z visokim tempom.V finale se je FC Kaiserslautern uvrstil z zmago nad kolegi iz NK Zaboršt, Molos pa je v drugi polfinalni tekmi premagal Helios. Poraženi polfinalni ekipi sta se nato pomerili v tekmi za končno tretje mesto, v izenačenem boju sta se borili do zadnje minute in končnega rezultata 3:3. Odločitev o zmagovalcu je padla šele po kazenskih strelih, pri katerih so bili na koncu srečnejši v Heliosu, ki so tako osvojili končno 3. mesto. Veliki finale zimske malonogo-metne lige Mladinskega sveta Domžale je bil pravzaprav cilj vseh tekem od novembra dalje. Tako Molos kot FC Kaiserslautern sta si nastop v njem več kot zasluženo priborila, saj sta obe ekipi v svoji skupini rednega dela osvojili prvo mesto. Kljub vsemu so fantje iz Molosa , ki so že v vseh tekmah do sedaj prikazali svojo uigranost, uspevali ohranjati vodstvo od začetka do konca tekme, a vendar- le nikoli tolikšno, da ne bi varno »zadihali« ob nenehnih napadih članov FC Kaiserslauterna. Po odlični igri obeh ekip je z 8:5 slavil Molos. Organizacijski odbor lige se zahvaljuje vsem sodelujočim za športno sodelovanje, gledalcem za pošteno navijanje, Društvu mladih Dob za pomoč in infrastrukturo, Mladinskemu svetu Domžale pa za podporo. Srečamo se spet jeseni v zimski ligi 2007/2008. Vabljeni k ogledu komentarjev, fo-togalerij in posnetkov na spletno stran www.msdliga.si. Rok Ravnikar STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okno in vrato - izdelavo termopan stekla - brušenje stekla in ogledal - izdelavo izbočenih stekel • peskanje stekel - fuzije - vitraži - uokvirjenje slik V Kulturnem domu v Radomljah je bil 27. januarja občni zbor Nogometnega kluba Radomlje, kjer je posta! novi predsednik gospod Matjaž Marinšek. Ob tej priložnosti je z njim nastal kratek intervju. Gospod Matjaž Marinšek, ali lahko na kratko poveste kaj o sebi? Čeprav so bili v zgodovini NK Radomlje predsedniki v glavnem Radomljani. upam, da me dejstvo, da živim na desnem bregu Kamniške Bistrice (v Preserjah) ne bo oviralo pri uspešnem delovanju v klubu. Prihajam torej iz Preserij, kjer živim z ženo in sinovoma. V Radomljah sem aktivno igral nogomet več kot 15 let in po nekaj letih premora, ko so bile prioritete študij, družina, kariera in gradnja hiše, se nekako vračam v staro jato. Po poklicu sem univ. dipl. ekonomist in sem že 16 let zaposlen v vodstvu ameriške multinacionalke v Sloveniji. Verjamem, da bodo prav izkušnje vodenja in upravljanja (ob dobrem poznavanju nogometne igre) pomembni dejavniki, na katerih bomo skupaj z ostalimi ljubitelji nogometa gradili temelje za nadaljnji razvoj in lepšo prihodnost tega športa v našem okolišu. Kaj je prevladalo, da ste postal predsednik Nogometnega kluba Radomlje? Glavno vlogo pri tej odločitvi so igrali moj predhodnik g. Dušan Florjančič in oba glavna sponzorja kluba g. Metod Cerar (Kalcer) in g. Miha Cerar (Vodoterm), ki so me počasi vlekli v te vode. Začelo se je z nekaj zaboji piva za prvomajski piknik, nadaljevalo / dresi za otroško ekipo in končalo z vključitvijo v upravni odbor. Ker omenjene gospode zelo cenim (kot ljudi in kot poslovneže) in ker sta tudi sinova zagreta nogometaša, preprosto nisem mogel reči ne. Seveda pa imam nogomet rad in nekako se počutim dolžnega, da za NK Radomlje naredim še kaj več. Zavedam se. da v današnjem svetu kapitala in precejšnje krize vrednot, nikakor ne bo lahko, vendar sem prepričan, da bomo znali stopiti skupaj in narediti korak naprej. Kaj je bilo v Nogometnem klubu Radomlje storjenega v preteklem letu? V preteklem letu smo veliko naredili na reorganizaciji in poboljšanju delovanja naše nogometne šole. Zavedamo se, da je dobro delo z mladimi edina prava pot in zato je to naša prva prioriteta. Nazaj v klub smo privabili dolgoletno alfo in omego nogometa v Radomljah, g. Toneta Završana. ki skupaj z zagnanim g. Iztokom Brumcem skrbi za to, da redno igramo v vseh mlajših kategorijah in da nogomet spet postaja najpopularnejši šport našega okoliša. Precej smo naredili tudi na infrastrukturi in nekako zagotovili pogoje za nastopanje članske ekipe v 3. ligi. Pripravili smo dovolj travnate površine za nemoteno treniranje vseh selekcij, začeli z izgradnjo lastnega namakalnega sistema in nekoliko uredili sicer precej dotrajane garderobe. Kakšna je situacija v klubu glede članske ekipe? Članska ekipa pod imenom Kalcer - Vodoterm Radomlje že nekaj let uspešno nastopa v 3. ligi zahod (glavni trener v letošnji sezoni je g. Ivan Ledenko. tehnični vodja ekipe pa g. Zvone Slobod-nik). Po jesenskem delu tekmovanja zasedamo odlično 2. mesto samo s točko zaostanka za vodilnimi. Cilj je osvojiti naslov prvaka, potem pa bomo videli... Kakšni so načrti in vizija Nogometnega kluba Radomlje v prihodnje? Naši načrti so jasni. Bolj kot doseganje vrhunskih rezultatov je cilj, da v prvem moštvu igra vsaj 6-7 domačih igralcev, ki so rezultat dela radomeljske nogometne šole. Za dosego tega cilja je prvi pogoj lastna nogometna šola (s kar se da kakovostnim trenerskim kadrom) in seveda vsa potrebna infrastruktura. Športni park, ki ga dolgoročno upravlja NK Radomlje je tisti motiv, ki nas žene naprej. Želimo urediti lastništvo in zgraditi park, ki ne bo samo center nogometa, ampak športa in družabnih dejavnosti v Radomljah nasploh. Verjamemo, da bomo z dobrim delom prepričali širšo skupnost in da je projekt izvedljiv. V imenu upravnega odbora, sponzorjev in vseh, ki imamo radi nogomet v Radomljah, obljubljam, da bomo dali vse od sebe. Jamnlk Igor. Najmlajši Igralci In Igralke namiznega tenisa so se upravičeno veselili medalj za osvojena mesta. H ■ ■ na Plesni klub M v središču plesnega dogajanja Plesalci PK Miki so se 10. in 11. marca udeležili 25. mednarodne plesne trofeje, plesnega tekmovanja, ki se je odvijalo v Lignanu v Italiji. Članski plesalci so si s točko Distortion v kategoriji jazz formacije starejši člani priplesali I. mesto. Mladinski plesalci pa so s točko On Broadway med jazz formacijami mladinci in s točko Don Juan med mladinskimi malimi skupinami dvakrat osvojili odlično 2. mesto. Trener in koreograf plesalcev formacije Distortion in male skupine Don Juan, Blaž Godec in koreogra-finja ter trenerka plesalk formacije On Broadway, Romana Pahor, sta o tekmi povedala: »Osnovna dejavnost plesnega kluba je udeležba na različnih domačih in tujih tekmovanjih. Osnovno ponudbo domačih in svetovnih tekem skušamo v Plesnem klubu Miki dopolniti z dodatnimi plesnimi festivali, kjer se ponuja tudi možnost osvojitve denarne nagrade za doseženo prvo, drugo ali tretje mesto. S plesalci smo bili dobrih uvrstitev na tej mednarodni trofeji zelo veseli, saj smo se je udeležili prvič in takega uspeha kljub dosedanjim izvrstnim uvrstitvam na tekmovanjih doma in po svetu res nismo pričakovali.« plesalci jazza in hip hopa se že od začetka marca pripravljajo na Državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih (jazz balet, hip hop), ki se bo za soliste, pare in male skupine odvijalo 5. in 6. maja v Hali komunalnega centra v Domžalah. Tekmovanje bo potekalo v organizaciji Plesnega kluba Miki. V soboto, 5. maja, bodo tekmovali pionirji in člani, v nedeljo, 6. maja, pa mladinci. Državno prvenstvo velikih formacij bo za hip hop formacije potekalo 9. junija v organizaciji PK Bolero, za show velike formacije pa se bo odvijalo 10. junija v Krškem, v organizaciji PK Lukec. Plesalke Plesnega kluba Miki bodo 8. aprila prvič nastopile v uvodni točki in vmesnih plesnih vložkih v oddaji Spet doma, v kateri bodo občinstvo v televizijskem studiu in pred televizijskimi ekrani s svojimi plesnimi vragolijami zabavale do nedelje 6. maja. Plesalke pod vodstvom trenerke in koreografinje Romane Pahor že pridno brusijo pete in vadijo koreografijo ter komaj čakajo, da zaplešejo pri Mariu. Plesalke PK Miki, ki so z Evo Čeme nastopile na Emi 2007, še vedno aktivno nastopajo z Evo na nastopih po celi Sloveniji in na televizijskih nastopih - pridružile so se ji že v oddajah Spet doma in Na zdravje. Plesalke bodo z Evo 19. aprila nastopile tudi na prireditvi za občinski praznik občine Domžale, kjer vas bodo popeljale v svet čudežev smehljaja. Če se želite z nami zabavati, rekreirati in naučiti novih plesnih korakov, vas vabimo v naše Plesalnice v večernih urah, ko se na tečajih družabnih in trebušnih plesov prepustimo glasbi in prijetnemu gibanju telesa. Urnike si lahko ogledate na naši spletni strani, kjer v fotokotičku najdete tudi aktualne fotografije s tekem in nastopov. MIKI PREDAJAMO vAra.mlklples.com RAZPORED DOMAČIH TEKEM V 2. DELU UPC TELEMACH LIGE ZA PRVAKA Sobota, 31.3.07 Sreda, 11.4.07 Sreda, 18.4.07 Sobota, 21.4.07 Helios Domžale : Helios Domžale: Helios Domžale : Helios Domžale : Zlatorog Alpos Šentjur Geoplin Slovan Elektra Esotech Vse tekme (razen proti Elektri. ki bo ob 18.00) se bodo igrale v Dvorani Komunalnega centra z začetkom ob 20.00 uri. Ženski košarkarski klub Domžale Za tiste, ki ne vedo, da v Domžalah ija ženska košarka obstaji Nekaj časa nismo pisali v domači časnik, saj je bilo novic in dela čez glavo, s krajšimi članki pa nam je pomagal g.Urban Žnidaršič, da nismo ostali čisto pozabljeni. Je pa res. da /vesti domači publiki, ki redno in pridno obiskuje naše tekme, dolgujemo tudi zapis o dogajanju ter poročanje o delu kluba. Članice so letos dosegle največji uspeh kluba do sedaj - uvrstitev v ligo za prvaka med šest najboljših ekip Slovenije. Peto mesto po prvem delu, po odigranih 18 tekmah, je presenečenje za tiste, ki nas ne poznajo, za vse tiste nejeverne Tomaže, ki niso verjeli, da se v Domžalah dobro in veliko dela. S to uvrstitvijo smo že presegli letošnji cilj sezone, sedaj nas čaka težak drugi del, kjer bo vsaka tekma težka in morebitni uspeh pravi podvig. Vse ekipe v ligi za prvaka so se okrepile, mi pa smo izgubili najboljšo igralko in strelko, ki je odšla k celjskemu Merkurju. Žal so razmere v tem športu takšne, da nekaj velja samo tisti, ki _ ima denar- s tem boljše pogoje treniranja in igranja. Letošnje pomanjkanje denarja je še hujše kot do sedaj, saj se tekmovanja z zahtevnostjo (z višjimi uvrstitvami) samo dražijo.Nikakor ne moremo, kljub uspešnemu delu in veliki odmevnosti, najti generalnega sponzorja ki bi nam pomagal iz finančnih zagat. Vsi nam obljubljajo pomoč, ampak od obljub se ne da živeti, naša finančna barka hitro tone. Na športnem področju nas čakajo zelo težke tekme, zato računamo na pomoč gledalcev, ki so nas v prvem delu na domačih tekmah prijetno presenetili s številčnostjo. Mladinke so se letos že drugo leto zapored uvrstile na zaključni turnir četverice najboljših ekip v Sloveniji, ki medsebojno odločajo o državnem prvaku. Turnir je potekal v Škofji Loki, kjer so se štiri najboljše ekipe v Sloveniji borile za prva štiri mesta. Nam je bila cilj uvrstitev med štiri, kar smo dosegli. S ponovitvijo lanskega rezultata ( 4. mesto) smo zadovoljni, ker so dekleta prikazala izjemno borbeno igro in gre samo za kanček sreče, ki je zmanjkal k osvojitvi 3. mesta-za 1 samo točko. Kadetinje so v drugem delu tekmovanja osvojile vse točke, ki so bile možne- na vseh tekmah so zmagale in tako osvojile deveto mesto v državi. Rezultat je bil pričakovan, /. malo sreče v prvem delu pa bi lahko posegli celo po kakšnem mestu višje. Pionirke so končale tekmovanje na 6. mestu v državi, kar je spet več od lanske uvrstitve. Sedaj se pripravljajo na novo sezono, ki se bo letos začela že aprila. Mlajše pionirke so spet dodale piko na i in postavile nov standard- drugo mesto v Sloveniji, samo za 4 točke za zmagovalcem, je res neverjeten dosežek. Pridno delo in razumno vlaganje v ekipo ter dobro delo trenerke je največji uspeh kluba do sedaj. S temi rezultati postajamo zrel in resen klub, ki dela dolgoročno, načrtno in ima jasno zarisano pot. Naši načrti so vsako leto doseženi, letos celo preseženi, in tako kažemo na konstantno vzpenjanje in stalnico v rezultatih- ŽKK Domžale postaja upoštevanja vreden klub, ki v vseh selekcijah dobro dela in ima dobre rezultate. Nihče več ne more priti v Domžale po gotovo zmago, vsi se morajo zelo potruditi. Postajamo soliden slovenski prvoligaš, ki ima vse kategorije igralk visoko uvrščene, ki načrtno in dobro dela z mladimi, saj se zavedamo, da si moramo sami vzgojiti igralno bazo. Če bodo temu našemu delu prisluhnili še okolica, občinski možje ter gospodarstveniki, bomo o našem klubu še lahko optimistično pi- sali. Če pa bo, tako kot do sedaj, vse skupaj prepuščeno nekaj entuziastom, ki brez pravega posluha širše skupnosti naredijo več, kot je sploh lahko kdo kadarkoli sanjal, potem se obeta zelo hiter ter trd padec na realna tla, saj je obljub in bajk ponavadi hitro konec. Upajmo, da bodo odgovorni prisluhnili in pomagali edinemu ženskemu kolektivu v igrah z žogo iz Domžal, da bo nadaljeval z uspehi in tako promoviral in zastopal barve občine. Šoper Karlo Košarka KK Helios Domžale Končan prvi del v Ligi UPC Tele-mach - Domžalčani pri enem porazu iz 22-ih tekem - končno 8.mesto v Ligi NLB in trije predstavniki Slovenije v tem regionalnem tekmovanju tudi v prihodnji sezoni, ko se s povabilom priključi še Rabotnički - Bosna izgubila enega predstavnika zaradi najslabše kvote od sodelujočih držav v regionalnem tekmovanju. Začenja se drugi del državnega prvenstva v katerega Helios stopa kot favo-rit.V ligi NLB je bil Helios najboljša slovenska ekipa - imeli so polovični izkupiček - 13 zmag in 13 porazov -skupno 8.mesto - slovenska moštva so v boju z bosanskimi za tretjega predstavnika v ligi NLB v prihodnji sezoni le uspela. Sedaj prihajajo odločilne tekme v slovenskem prvenstvu, v katerem je sedaj na sporedu še 14 tekem , kjer bo nato sledil play off z najboljšimi štrimi ekipami v tem delu - ekipe sedaj v drugem delu štartajo z enakim izkupičkom - torej z ničle - v prvem krogu so igrali z Elektro v gosteh - sledil je naporni ritem tekem, sreda-sobota kakršnega so Domžalčani že vajeni, saj so morali odigrati prvi del državnega prvenstva. Heliosu tako še vedno manjka v svoji vitrini skalp evroligaške Gibone v regionalnem tekmovanju. V tekmah, ki so jih izgubili, so bili vedno enakovreden nasprotnik, le na začetku tekmovanja so izgubili v Zagrebu proti istoimenskemu moštvu. V ligi NLB so na lestvici končali na 8.mestu z najboljšim izkupičkom zmag med slovenskimi ekipami - 13 zmag in 13 porazov - eno več je imel Zadar, dve pa Crvena zvezda. Slovenska moštva so v boju z bosanskima dvema za predzadnje mesto do zadnjega dihala skupaj, kar jim sedaj omogoča ohranjanje treh ekip v tem tekmovanju-prav zadnje kolo je odločalo o tem, kdo bo imel tri predstavnike - Helios je gostoval v pri FMP-ju , Slovan je gostil Cibono, Olimpija pa je gostovala v Zagrebu in zmagala ter tako prinesla dovolj visoko kvoto zmag na nacionalnem računu. V slovenskem prvenstvu je bil edini spodrsljaj proti Zlatorogu v Laškem, kjer igralci niso prikazali pravega obraza - za preobrat je pač bilo že prepozno. Nadaljuje se naporni ritem tekem, saj so na sporedu že nove tekme slovenskega prvenstva med tednom in do konca tedna. Edina negativna stvar, ki se lahko zgodi ekipi, je ta, da bi prišlo do kakšne poškodbe katerega od nosilcev, saj je naporni ritem pustil posledice, ki so jih sedaj odpravili z mini pripravami v Poreču. Mlajše kategorije Mladinci so v drugi ligi center končali kot prvi z 18-imi zmagami in dvema porazoma, kadeti so v prvi B ligi vzhod končali na 4.mestu z 9-imi zmagami in 9-imi porazi. Prav sedaj se končuje tudi zimska basket liga v kateri so vse Domžalske IZPOSOJA IN ¡e Lestvena dvigala BÖCKER - za krovska. dela - za gradljejništvo - za selitVg pohištva J PRODAJA Dvižne košare OMME - za dela na višini do 29 m MHM d.o.o., Domžale T.I.: 01/7212-132. QSM: 0*1/869 MO wvm.mhm.si ekipe zelo uspešne in bi jejo bitko za najvišja mesta in uvrstitev na finalni turnir. Zhirale so se prijave za pionirsko tekmovanje tako pri fantih kot pri puncah - U 14 in U 12. Po prijavah je bilo dokončno znano, koliko ekip bo nastopalo v prvi ligi - Domžalčani so s prvo ekipo neposredno uvrščeni brez kvalifikacij - skupaj v vzhodni skupini 3 s Slovanom, Grosupljem, Litijo, Jezico in Bežigradom, v drugi ligi bodo igrali v skupini zahod 2 s Šenčurjem, Krvavcem in Gorenjo vasjo, prijavili pa so se tudi v tekmovanju mlajših pionirjev - U 12 - v skupini vzhod 6 Z ekipama Bežigrada A in B ter Calcit Kamnikom. Še pred tem so se za prvo ligo ostale ekipe merilc v kvalifikacijah - 1. liga se prične I.aprila, 2.liga pa 13.maja kot tudi liga U 12. KK Lastovka Člani so v drugi ligi vzhod končali na 7.mestu - 8 zmag in 10 porazov, mladinci so v drugi ligi center 2 končali na 2.mestu - 11 zmag in 9 porazov, kadeti pa v l.B ligi zahod na 7.mestu s tremi zmagami in 15-imi porazi. Prav tako nastopajo ekipe KK Lastovka v zimski basket ligi, kjer pa niso tako uspešni kot Domžalčani, vendar prav tako igrajo vidno vlogo v tem tekmovanju, kjer si nabirajo izkušnje za novo sezono, kije pred vrati.Pionirji bodo igrali v 2.ligi vzhod 6, in sicer še z ekipami Hrastnika in Rudarja. ŠKL Tu pa sta si nadaljevanje po ligaškem delu uspele priboriti pri Osnovnih šolah - OŠ Domžale - osmina finala kot tudi pri srednjih šolah pri dijakih SŠ Domžale - OŠ Domžale je bila v dveh tekmah malo prekratka proti Pivki, srednješolci pa so bili boljši od Gimnazije Kranj in so se v čctrtfinalu v dveh tekmah pomerili z ŠC Novo Mesto, ki jih je suvereno premagal in prišel v polfinale. Urban Žnldaršlč Teja Gregorin na poti v svetovni biatlonski vrh Uresničujem svoje sanje Cilje, ki sem sijih zadala za letošnjo sezono, sem krepko presegla, tako da lahko rečem, da sem z letošnjo sezono več kot zadovoljna, saj si niti približno nisem upala pomisliti, da bi bila lahko tako uspešna!« pravi Teja Gregorin, mlada biatlonka, ki se ji je v letošnji sezoni posrečilo skoraj vse, česar se je lotila. Na poti v svetovni biatlonski vrh, ki ga je praktično dosegla, saj je bilo njeno ime kar večkrat zapisano ob najboljših tekmovalkah na svetu, je bila res odlična in ji za vse njene uspehe iskreno čestitamo. Najbrž večina bralcev ve, da je bila Teja Gregorin včasih uspešna smučarska tekačica, ki je tekla tudi na olimpijadi. Od tod je bilo moje drugo vprašanje, če ji je bilo kaj žal, da je iz smučarske tekačice postala biatlonka? Nikoli mi ni bilo niti malo žal, da sem iz smučarske tekačice prestopila v biatlon in sem zelo vesela da sem našla šport, v katerem lahko posežem po najvišjih mestih. Kateri letošnji rezultat ti je najljubši, zakaj? Najljubše mi je četrto mesto iz Ruh-poidinga, saj se mi je tam prvič uspelo prebiti med najboljše oziroma tik pod vrh.Seveda pa ne smem pozabiti na rezultate s Pokljuke in Anterselve! Ob trenerju je najbrž treba omeniti še koga? Definitivno ima trener Tomaš Kos največ zaslug za moje rezultate. Ne smem pa pozabiti na naše odlične serviserje (Boštjana Lekana, Anžeta Glo-bevnika in ostale, ki so kakorkoli pripomogli k boljši pripravi smuči), brez katerih tudi teh rezultatov ne bi bilo, saj je priprava smuči najpomembnejši dejavnik - poleg tekmovalčeve pripravljenosti. Vse pa pripomore k boljšim rezultatom.Veliko vlogo pa ima tudi maser (Mitja Račječič), ki skrbi, da smo brez težav tudi ko gre za lažje poškodbe.!Ivala tudi Janezu Bohincu, ki mi v poletnem času pomaga pri strelskem treningu. V sezoni si bila čisto pri medaljah, pričakuješ prvokot posameznica ali v štafeti? Težko rečem, kje so večje možnosti. Pri štafeti je treba imeti isti dan štiri tekmovalke v zelo dobri formi, kar pa je pri nas zelo težko, ker nas več tudi ni. Zgodi se tudi, da Slovenke zaradi bolezni ostanemo brez štafete. Vendar smo že dokazale, da sodimo v sam svetovni vrh in da nam je mogoče letos v Anterselvi na svetovnem prvenstvu zmanjkal kanček sreče do medalje. Mislim, da imamo možnosti tako v štafeti kot tudi posamezno. Kaj ti pomeni avto sponzorja Šker-janca in pomoč drugih sponzorjev? Očitno je, da Ivan in Minka Škerja-nec, ki sta lastnika SPC Škerjanec, kot domačina dobro sledita mojim rezultatom in sta se na tej osnovi skupaj s Porsche avto odločila, da mi omogočita vožnjo z odličnim modelom Škoda y Plesalca Matej in Spela Kralj pa še kar presenečata Odprto plesno tekmovanje TVaile na Irskem Plesalca Matej in Špela Kralj sta v novi sezoni, prvi v članski konkurenci, že nanizala kar nekaj lepih uspehov. Tako sporočilo iz Irske pove o uvrstitvi v finale na odprtem prvenstvu in osvojitev četrtega mesta v standardnih plesih, s čimer sta presenetila tudi tujo konkurenco, ki ju še ne pozna. Še večje presenečenje sta pripravila v članski konkurenci tekmovanja vzhajajočih zvezd z uvrstitvijo v finale in osvojitvijo šestega mesta. Utrujena in zadovoljna sta se podala v boje tudi v latino plesih, kjer sta z uvrstitvijo v četrtfinale izpolnila zastavljene cilje. Velja omeniti, da je to bil večji turnir z udeležbo od 150 do 200 plesnih parov v posamezni kategoriji iz celega sveta, kjer zadnje čase prednjačijo Japonci, Kitajci in tekmovalci iz drŽav nekdanje Sovjetske zveze. Izkušnje te na omenjenem tekmovanju prvič nabirala tudi Domžalčanka (laja Verhič s soplesalcem Klemenom .lanežičem. Kot sta povedala, so njuni prvi vtisi fantastični, saj sta prvič videla toliko odličnih plesnih parov na enem mestu in imela tako čudovito priložnost za nabiranje bogatih plesnih izkušenj za bodoča večja tekmovanja. Čestitamo! Rojana Roomster. V veliko zadovoljstvo mi je biti kot športnik tudi promotor tako dobrega avta, kot je Škoda. Iskrena hvala za to potezo! Na moji poti k boljšim rezultatom mi pomagata še Arex in Kelme. Kako je videti vsakodnevni trening? V pripravljalnem obdobju ogromno delamo na bazi, tako da so treningi daljši, veliko poudarja je na moči. Bolj se bliža začetek sezone, več je specialnih treningov. V tem obdobju se največ dela na sami hitrosti. Kako boš preživela dni brez biatlona? Predvsem bom poskušala čim manj razmišljati o biatlonu, se psihično in fizično spočiti, da bom potem, ko bo treba, spet stoodstotno pri stvari. Bo treba več treninga pri teku ali streljanju? Pri obeh panogah imam še ogromno rezerve, tako da bom pri teku v prihodnosti dajala največ poudarka na samo tehniko teka,medtem ko bo treba pri streljanju še ogromno delati na hitrosti streljanja. Vsi Tejini uspehi v letošnji sezoni Svetovno prvenstvo v Anterselvi: dve četrti mesti s štafeto sedmo, enajsto, trinajsto in petnajsto mesto med posameznicami Svetovni pokal: četrto mesto (Ruhpolding); šesto, osmo in dvanajsto mesto na Pokljuki; četrto, deveto in deseto mesto (Khantv Mansivsk) ter deseto mesto (Ostersund) V skupnem seštevku svetovnega pokala je Teja osvojila 12, mesto in pravi: »To mi zelo veliko pomeni! Namreč za tako visoko uvrstitev mora hiti tekmovale* skazi eelo sezono v zelo dobri formi, kar pa je meni očitno uspelo. Samo dvakrat v celi sezoni se mi ni uspelo prehiti do točk svetovnega pokala!« Kdo je tvoj vzornik, vzornica? Težko bi rekla, da imam kakega vzornika. Je pa res da občudujem Ole Ei-nar Bjoerndalna, ki je pravi fenomen v biatlonu. Upam, da bom kdaj vedela, kaj on počne, kar ostali ne. Kakšni so načrti za naslednjo sezono? Vedno sem si želela priti na stopničke v svetovnem pokalu in upam, da se mi bo ta želja enkrat uresničila. Mogoče pa že drugo leto. V katerem kraju najraje tekmuješ in zakaj? Najbolj pri srcu sta mi Pokljuka zaradi enkratne publike in pa Anterselva, kjer mi proga in strelišče zelo ustrezata. Bi se pogoji za slovenske biatlonce lahko izboljšali in kako?. Upam, da se bodo pogoji za Slovence v bližnji prihodnosti tudi za nas izboljšali in da bomo tudi mi lahko v poletnem času boljše trenirali doma. Tu mislim predvsem na rolkarsko stezo. Kaj pa prosti čas? Pozimi in v pripravljalnem obdobju je prostega časa bolj malo, kar pa ga le ostane, sc potrudim, da ga preživim s svojimi najbližjimi. Kdo je ob Teji Gregorin največji krivec, da si danes ena najboljših biatlonk na svetu? Največ zaslug za tO imata oči Janez in mami Vesna, saj sta me znala usmeriti v šport, ki mi očitno ustrcza.Oče je bil tudi nekaj časa moj trener, s katerim sem tudi posegala po zelo dobrih rezultatih.Večino pa mora športnik narediti sam, da postane uspešen, ker te nihče ne bo brez odrekanja in garanja pripeljal do dobrih rezultatov. Bi se za biatlon odločila še enkrat, če bi bila na začetku športne poti. Brez pomislekov bi se še enkrat odločila za biatlon. V Ihanu je v okviru Smučarskega kluba Ihan veliko mladih biatlon cev, kaj jim želiš? Predvsem da bi v biatlonu uživali. Najbolj pomembno pa je, da vztrajajo, ker bodo le tako lahko uresničili svoje sanje. 1 Ivala in srečno, Teja. Vera Prvič je najlepše - postati državna prvakinja Petra Pavlic je na Zimskem prvenstvu Slovenije v metih za pionirke prvič postala prvakinja Slovenije, in sicer v metu kopja. Za zlato medaljo je kopje poletelo 38,87 m daleč, kar je tudi nov Petrin osebni rekord. Petro smo na »pravih« atletskih tekmovanjih prvič videli šele pred letom dni. Izvem, da se z atletiko ukvarja že od tretjega razreda osnovne šole, na stadionu pa da je s treningi začela februarja 2006: »Nastopala sem na osnovnošolskih tekmovanjih, na enem izmed njih sem srečala tudi sedanjega trenerja Danila Emberšiča.« Atletinja, ki s Podgore pri Zlatem Polju hodi v Osnovno šolo Janka Kersnika v Lukovico trenira v skupini 10 metalcev, ki se začela oblikovati pred dvema letoma in v kateri so skoraj vsi brez izjeme že dosegli vidne uvrstitve na državni ravni. Petra, ki je lansko leto nastopila tudi že v slovenski reprezentanci, ima samo okvirne načrte:« Natančnih številk res ne vem, vem pa, da si želim kopje vreči čim dlje. Dosežka na državnem prvenstvu nisem pričakovala, za poletni del sezone upam, da bo kopje poletelo čez 40 metrov.« Metalka, ki v roke občasno prime tudi kroglo, disk in kladivo v prostem času rada igra še nogomet in rokomet. »Usklajevanje šole in treningov mi kar gre, včasih se moram malce bolj posvetiti šoli... Naprej bom šla na zdravstveno šolo.« Še ena kopijašica je odlična pridobitev Atletskega kluba Domžale, ki ji ob odličnih šprinterkah in sredje ter dolgoprogašicah na ekipnih tekmovanjih ne bo zmanjkala metalka! »Rada bi se za podporo zahvalila staršem, sorodnikom in prijateljem, najbolj pa trenerju Danilu, ker mi brez njega zagotovo ne bi uspelo in ker nam vse stvari pokaže in razloži tako, da lahko tudi sami hitro napredujemo.« Ob prvakinji so na prvenstvu Slovenije med pionirkami v kopju nastopili še Saša Cerar, kije bila sedma in osmou-vrščena Eva Mrše (20,32 in 20,00 m), v metu kladiva je nastopila še četrta pionirka, Tjaša Rajh, ki je bila z metom 18,80 m sedma. Bernarda Letnar je bila med starejšimi mladinkami dvakrat srebrna! V kopju s preseženimi 40 metri (40,30 m) in v kladivu z le slabim metrom za zmagovalko iz Novega mesta-z31,70 m. Svojo medaljo je domov odnesel tudi moški del ekipe, in sicer je bil med pionirji srebrn Bor Šmuc v kopju s 43,12 m. Na nehvaležno četrto mesto seje v isti disciplini uvrstil leto mlajši brat Domen (38,13 m), v kopju pa je med starejšimi mladinci Peter Gabrovšek zasedel deveto mesto (34,58 m). Bojana 3. mesto v četveroboju za mlade atlete V Slovenski Bistrici je 18.2.2007 potekalo dvoransko DP v mnogobojih za 112 in 114. Naši mladi atleti in atletinje so se odlično izkazali. Tako smo skupno v kategoriji U12 dosegli 3.mesto. Posamezno pa se je najbolj odrezal obetavni Rok Kveder, ki je skupno dosegel 1172 točk in s tem zasedel odlično 3.mesto. Matevž Hemetek je s 731 točkami dosegel 11 mesto, Luka Žargi 15., Saša Cerar 25., Jagrič Nina 26. Mladi atleti selekcije 02, AK Domžale že žanjejo uspehe. V prihajajočih pomladnih dneh jih čaka še nekaj mnogobojev. Želimo jim hitre noge, spretneskoke in dobre mete. Vadlteljica Mojca Grojzdek Težkoatletski klub Domžale Državni rekordi padajo kot za stavo 25. marca je bila v Velenju prva pokalna tekma za Slovenijo in Dom žalčani zopet na prvem mestu. Kot smo že v prejšnji številki Slamnika pisali, daje mlajši mladinec Jernej Orešek na tekmi za ekipno državno Prvenstvo Slovenije pred mesecem dni postavil novi državni rekord, je ta rezultat ponovno popravil na nedeljski tekmj v Velenju, kar pomeni, daje današnji novi državni rekord za mlajše mladinec do 17 let v kategoriji do 77 kg, in sicer v disciplini sunek, kar 116 kg. Na tekmi so nastopali po trije tekmovalci iz vsakega kluba, ki pa se je točkovalo po sinclarjevi tabeli, kar pomeni, da se kilogrami biatlona množijo s kilogrami telesne teže po tabeli in tako dobimo točke posameznika. Za TAK Domžale so nastopali Orešek Jernej z rezultatom (poteg 90kg, sunek 116kg, biatlon 206kg = 263,7 točk), Dominko Štefan z rezultatom (poteg I07kg, sunek I28kg, biatlon 235kg - 275,5 točk) in Peterca Boštjan z rezultatom (poteg 108kg, sunek I35kg, biatlon 243kg =269,7 točk). Ekipno so dosegli TAK Domžale 80-8,4 točke, KDU Olimpija Ljubljana 803,4 točke in TAK Rudar'Velenje 682,0 točke. Čestitamo! 5.809 korakov okoli Velenjskega jezera Po velenjski progi ob jezeru je na pomladno soboto 17.3.2007 teklo 222 tekačev in tekačic iz cele Slovenije, in sicer so se za naslove prvakov Slovenije v krosu merili na razdaljah od 1.000 do 10.300 m. S skupaj 6 medaljami so domov odšli tudi tudi Domžalčani in Domžalčanke, in sicer Domen Zupan, Ajda Sitar in Peter Kastelic s srebrom okoli vratu, z bronom pa Anže Zupan, Maja Hu-doklin in Mateja Šimic. Za zmagovalcem je najmanj zaostal Anže Zupan, ki mu je zlato ušlo le za 6 sekund, Mitja Kosovelj je kot zmagovalec med člani Petru Kastelicu na 10.300 m ušel le za 15 sekund! Dodati velja še dve zlati in eno srebrno ekipno uvrstitev. Zmagala sta tandema Anže Zupan in Primož Benko med 13 in 14-letnimi pionirji in Ajda ter Maja med mlajšimi mladinkami, srebrna sta bila Domen Zupan ter Jaka Vodnjov med 15 in 16-letniki. Nastopili so še: Suzana Mladenovič (4.), Cita Cvirn (5.), Eva Aljančič (6.), Monika Adler (7 ), Katja Kosmatin (9.), Uroš Benko (12.), Miha Škoflek (14.) in Jure Aljančič (24.). Bojana Jakob Jaka Pestotnlk Luka Kolenko Konec lokostrelske sezone indoor 2006/07 Pozdravljeni ljubitelji lokostrelstva. Kar nekaj novih uspehov se je nabralo v tem času, naj omenim, da so se v mesecu marcu končala indoor tekmovanja v sezoni 2006/07, da so tudi v tej sezoni blesteli domžalski lokostrelci. Tekmovanja so se odvijala na slovenski in šolski državni ravni, na slovenskem pokalu v Šenčurju, ki je bilo tudi državno prvenstvo v indoor v SLI' pokalu, in Postojni, kjer se je odvijalo šolsko državno prvenstvo. Na tekmovanju v Šenčurju so tekmovali vsi domžalski lokostrelci in se lahko pohvalijo z odličnimi uspehi. Tako imamo v Domžalah kar tri državne prvake v svojih disciplinah in kategoriji in seveda ne smemo pozabiti tudi ostalih rezultatov, ki so jih dosegli domžalski lokostrelci. Rezultate, ki so jih dosegli na SLP tekmovanju v Šenčurju. Maja Marčen članica sestavljeni lok 1. mesto Jakob Jaka Pestotnik ml.deček sestavljeni lok I. mesto Luka Kolenko kadet ukrivljeni lok 1. mesto Mateja Andrejka članica ukrivljeni lok 3. mesto Boris Andrejka član goli lok 9. mesto Dušan močnik član goli lok 10. mesto In to seveda še ni vse, odvijalo se je tudi šolsko državno prvenstvo, kjer sta ponovno blestela oba domžalska lo-kostrelca, Jakob Jaka Pestotnik in Luka Kolenko, ki sta zmagala v svojih disciplinah in tako postala šolska državna prvaka v indoor tekmovanjih v sezoni 2006/07. Vsem lokostrelcem čestitamo in jim želimo še veliko uspeha tako v slovenskem pokalu kot na mednarodnih tekmovanjih . V mesecu aprilu pa jih že čaka prvo zunanje tekmovanje in tudi s tega tekmovanja se bomo oglasil, upamo da z uspehi lokostrelcev. 0 Karate klub Domžale Regijsko tekmovanje za otroke ni DP za člane V soboto, 17.3.2007 je v OŠ Pre-serje pri Radomljah potekalo regijsko tekmovanje za dečke, v športnih borbah, in za deklice v katah. Tekmovanje so s tribun spremljali gledalci. Po končanem ogrevanju so se tekmovalci razporedili na dve borišči. Tekmovanje je štelo kot predizbor za pokalno tekmo, je bilo 1. aprila 2007 v Grosupljem. Športne borbe so potekale v različnih kategorijah. Gledalci in sotek-movalci so s tribun bučno navijali za svoje favorite. Dečki so borbe odlično izpeljali. Borbe so potekale brez večjih poškodb, borci pa so se na koncu razšli s stiskom roke. Na koncu so bile na vrsti še deklice, ki so tekmovale v katah. Želja vsakega tekmovalca je biti uspešen, vendar v praksi ni vedno tako, kot si želimo, zato včasih težko sprejmemo dejstvo, da ima tudi neuspeh svoj smisel, s katerim lahko ogromno pridobimo, saj na poti borca potrebujemo tako zmage kot poraze. Vseeno pa tudi tokrat ni manjkalo tistih, ki so domov odšli kot zmagovalci. V nedeljo, 18.3.2007 pa je v Ivančni Gorici pod okriljem San-kukai Karate zveze Slovenije potekalo absolutno DP za člane in članice v športnih borbah. Pred-tekmovanje je potekalov v dopoldanskih urah in je že nakazalo, da bo boj za državnega prvaka zelo hud. V uradnem delu tekmovanja, ki se je pričel ob 15. uri, smo lahko spremljali borbe osmih najboljših borcev v kategoriji članov in štirih bork v kategoriji članic. Prisotni smo lahko občudovali hitrost in tehniko, s katero so se tekmovalci gibali po borišču. Seveda ni manjkalo tudi glasnega spodbujanja s tribun. Za zaključek lahko rečemo, da so se vsi tekmovalci zelo dobro odrezali. Rezultati pa so sledeči. Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo za uspeh. Taja Medla Obljuba je izpolnjena Kot je rekel, to je tudi storil in oskrunil tabu, da Slovenci ne moremo do zlatih kolajn. Govorimo namreč o Zupančič Robertu, ki je zmagal na Evropskem pokalu v tajskem boksu, ki velja za največji turnir v Evropi, kjer je bilo prisotnih več kot 24 držav iz vsega sveta. Z odličnimi borbami je dokazalm iz kakšnega testa je, in kljub poškodbam vstrajal vse do finala, kjer je povedel in domov prinesel naslov evropskega prvaka v kategoriji do 86 kg. Kljub nekaj poškodbam Robert ne miruje in se že pripravlja na nove podvige, ki ga čakajo v bližnji prihodnosti. Na tem mestu se zahvaljuje VVellnes centru Otelo, Lucky d.o.o. ter Občini Domžale, ki so mu omogočili nastop na tem prestižnem turnirju. TBK DEMA Karate-do klub Atom Shotokan Domžale 12 Atomovcev s prvim mestom v finale, mladim zmaga Karate-do klub »Atom« Shotokan Domžale je v telovadnici Osnovne šole Domžale na povsem novih tata-mijih odlično izpeljal 2. kvalifikacijski turnir za Državno S.K.I. prvenstvo Slovenije 2007, ki se je začel s slovesno podelitvijo priznanja g. Valentinu Grošlju za dolgoletno organizacijsko delo ob odhodih S.K.I. reprezentance Slovenije na mednarodna tekmovanja in prvenstva. Na turnirju, kjer je veliko uspeha in fairplava zaželela mag. Brega Hrovatin, je sodelovalo več kot 200 tekmovalcev v katah in v kumiteju ter 31 ekip v katah. Največ uspeha so v katah imeli člani kluba Atom-Domžale pred Tabor-Maribor in Sho-kan-Apače, ki so bili najboljši tudi v kumiteju. V finale so se s prvim mestom v svojih kategorijah uvrstili naslednji Atomovci: Iva Perger, Črt Hrovatin, Tjaša Lupše Hanzlowsky, Saša Štiglic, Stanislav Caserman, Rok Kurent, Timotej Kokalj, Edin Be-hič, Miha Gavez, Gašper Skok, Janko Gobec, Tamara Kokalj, mladinci Kate ter člani Kate ekipno. Na finalnem turnirju, o katerem boste brali v naslednji številki, se bo pomerilo po osem najboljših v posamezni kategoriji na osnovi osvojenih točk iz dveh kvalifikacijskih turnirjev. Pred finalom vodi Atom. Zmaga mladih Domžalčanov Na 21. ljubljanskem Karate turnirju "KIMON 2004" v organizaciji Karate kluba Kimon in njihovega vodje Karate mojstra Bojana Marinčka 5.Dan, namenjenem predvsem mlajših, ki svojo pot v Ka-rate-doju šele oblikujejo, je j 1 tekmovalcev in tekmovalk Atom Shotokan Domžale, ki jih je Saša Štiglic, osvojilo prvo mesto, pred Bohinjem in Posočjem. Za Domžale so se v svojih kategorijah trudili: Elementi - Kihon: Dušan Zarubica in Žan Podboršek oba prvo mesto; Kata: Črt Hrovatin, Patricija Vehovec, Iva Rupnik in Polona Orehek vsi prvo mesto; Iva Perger, drugo mesto; Kihon Ippon Kumite: Tjaša Lupše Hanzlovv-sky in Polona Orehek, obe prvo mesto; drugo mesto: Rok Kurent, Eva Rupnik, Iva Perger ter David Kardum in PatricjjaVehovec, oba tretje mesto; Kumite - Borbe: Rok Kurent prvo mesto, Grega Teršek drugo mesto, David Kardum in Tjaša Lupše Hanzlowsky. obe tretje mesto. Ob velikem uspehu mladih Atomovcev, Lovrenc Kokalj, glavni inštruktor Atoma pravi: » Tekmovalkam in tekmovalcem ter seveda staršem iskrena hvala za podarjeno zmagovalno nedeljo.« Čestitamo in držimo pesti! 2. medšolsko tekmovanje v atletiki Na osnovni šoli Venclja Perka je AK Domžale organiziral 2. interno med-šolsko tekmovanje v atletiki. Vsi atleti in atletinje, ki trenirajo po osnovnih šolah so lahko tekmovali v dveh izbranih disciplinah. Pomerili pa so se v teku na 20m, metu medicinke (2kg) in skoku v daljino z mesta. Tekmovalci pa so lahko svojo osnovno šolo zastopali tudi na štafeti 4x mešano. Vsi udeleženci so poleg svojih od- ličnih rezultatov prejeli sponzorsko osvežilno nagrado »sokovi Rauch«, prva tri mesta pa so bila nagrajena z mobilnimi obeski. Tudi štafete so prijele simbolično nagrado- tatoo, ki si jih je priborila celotna ekipa. Sponzor kot je podjetje Rauch, je dobrodošel v naši družbi, saj simbolizira zdrav način življenja, ki ga vsi vaditelji želimo privzgojiti mladim atletom in atletinjam. Veselimo se 3. internega tekmovanja, ki je planiran na atletskem stadionu v Domžalah, kjer bodo lahko naši tekmovalci tudi starši. Vabljeni 17.4.2007 ob 17h na atletski stadion v Domžale Vadlteljica Mojca Grojzdek SPORT stran Smučarski klub Ihan Novi mejniki Ihanskih biatloncev Zime je konec in čas analiz je tu. Ni kaj zgrešiti, zadeli smo vse letošnje tarče in jih pošteno »preluknjali«. V jesenskem delu, po zares odličnih kazalcih pripravljenosti Klemena BAUERJA, Petra DO-KLA, Anžeta GREGORIČA in Teje GREGORIN, smo upali, da bo Ic-ia »stekla« tudi na smučeh in res je. V celotni zimski sezoni smo Vam predstavljali naše delo z najmlajšimi biatlončki, njihove uspehe in tiste »večje« biatlonce, ki /c osvajajo točke svetovnega pokala v biatlonu. HORMANN garažna in industrijska vrata PRIDITE PO SVOJA VRATA Sekcijska garažna vrata EPU vrhunskega proizvajalca Hdrmann. z motornim pogonom, montažo in DDV 2375 x 2000 2500 x 2000 2375 x 2125 2500 X 2125 že za 838 € (200.818,32 sm Cana ra*** 'asaran* aantfna «ata CWJ rwdwavtn moa» bata wooayart. molona pogon, «ami» m 9.5 "»OÍV Pooblaščam zastopnik: RADOX CMUBH» 10.1330 Dami«* o* cn/zas ae a fat» 01/78B 88 ra (jam On. 'SOS 880 «moite t