LETO VIII / ST. 7 KRANJ, 12. FEBRUARJA 1355 GLAS GORENJSKE Socialistična zueza in njene naloge Sekretariat SZDL za Gorenjsko je sklenil, da bodo občni zbori osnovnih organizacij in volitve novih odborov zaključene 19. marca t. 1. Ob tej priliki že im nanizati nekaj nalog SZDL ki jih bo morala organizacija opraviti v tem letu. postal! dejanski organi družbenega upravljanja O šolskih odborih v kranj- blematiki posvetiti /več časa na polju delo, o ustanovitvi mleč-skem okraju je bilo prav malo zborih, kot bi bilo sedaj mogo- nih kuhinj za mladino, o telo-slišati, zato se je sodelavec na- če. Šolski odbori so z delom že vadiščih, ki jih šole nujno ra- Marsikje so bili v preteklem se je zgodilo, da so ljudski ktu na občnih zborih izvolje-. odbori uporabljali od skupnosti ,ega ligta obrnil na predsedni- pričeli. Izčrpnejša poročila smo bijo ipd. Prav tako pa se od- šanj o delu teh odborov. Vprašanje: Ali so šolski od- bori v kranjskem okraju že pričeli z delom? Če so, kdaj so bili ustanovljeni in s čim se trenutno ukvarjajo? tem letuj in o proračunu. Seve- vedno bolj zanimajo, prav tako Odgovor: V našem okraju (smo da pa s0 odbori poleg material- pa tudi učitelji iščejo stika s bili mnenja, da ne bi kazalo njb vprašanj obravnavali tudi starši . otrok in tudi drugimi ustanoviti šolskih odborov samo druga, n. pr. o šolskem obisku ljudmi. Prvotno so bili učitelji ni razvoj naše vasi in dvig formalno, ko še niti niso bile Sp0mladi in jeseni, ko je na kmetijstva morata biti politič- določene (funkcije in dolžnosti ni odbori ki so delali prav ma- dobljena sredstva za stvari, ki Jo ali pa nič ter je bilo poli- niso bistveno vplivala na po tično življenje zlasti na vasi rast standarda. To pa bodo mo- gtigevQ ln]1 Prepuščeno samemu sebi. Prav rali člani SZDL v tem letu tako malo je bilo v nekaterih preprečiti in zahtevati od bud- organizacijah Socialistične zve- skih odborov, da letošnja sr^ 3e zanimanja za delo ljudskih stva uporabijo izkliuč^, za na- °dborov. Tega sicer ne more- mene, ki bodo delovnim ljudem nio posploševati, saj so nekate- izboljšali življenje. r- aktivi opravili veliko nalo- Organizacije SZDL na pode- So zlasti ob razpravah za usta- želju bodo morale v tem letu Povitev komun na Gorenjskem, posvetiti vso pozornost napred- Vendar pa lahko trdimo, da bi ku našega kmetijstva. Napred bilo delo SZDL lahko bolj aktivno. Kakšne naloge stoje danes no vprašanje, ki se mora zanj le-teh. Marsikdaj smo namreč Pred organizacijami SZDL? zanimati v prvi vrsti SZDL. postavljali komisije in odbore, Predvsem bodo morali člani Precej zanemarjeno torišče na- ki pa so bili samo na papirju 2veze ob volitvah v nove od- šega dela pa je obrtništvo, in niso prav nič delali. Zato bore izbrati res delovne ljudi, Predvsem smo pozabili na so- smo odpravili najprej prav vse ki imajo voljo do političnega cialistični sektor, ki danes še nejasnosti o funkciji šolskih od- ^ela, ki je marsikdaj združeno zdaleč ni dosegel tiste stopnje borov, na roditeljskih sestankih a težavami. Prav tako bodo mo- v svojem razvoju, ki bi jo že in drugje smo 'pripravljali dr- rali člani Socialistične zveze zdavnaj moral. Del krivde prav žavljane na naloge družbenega zahtevati od dosedanjih odbu- gotovo leži na nas samih. Mar- upravljanja v šolstvu. Prav ta- rov, da jim bodo podali obra- sikdaj so dobili obrtna dovolje- ko pa smo na konferencah s *un o svojem delu, o uspehih nja ljudje z izrazito drobnoka- prosvetnimi delavci odpravljali in neuspehih v preteklem letu. pitalističnimi težnjami, ki so pomisleke, (ki so jih izražali v Izluščiti bomo morali vse naj- znali izrabiti trenutno konjuk- zvezi z ustanovitvijo odborov, boljše kar smo se v preteklem turo in si ustvarili težke de- predvsem v tem, da se odbor letu naučili, da bomo to s pri- narje. Vse to pa je občutno ne bi vtikal v strokovno delo ka Sveta za prosveto in 'kulturo debili iz Besnice, Selc, Gore- bori zanimajo za življenje uči-pri OLO Kranj tov. Smiljo Go- nje vasi, Šenčurja, Zalega loga, teljev, ki marsikdaj ni prav nič astavil nekaj vpra- Sovodnja, Tržiča in Goric. Na prijetno. Pripomniti pa moram, vseh sejah odborov so člani pro- da bodo odbori toliko lažje za- učili naloge odborov, bistvo dn dihali, kolikor bolj bodo učite- namen družbenega upravljanja lji razumeli družbeno upravlja- in si tudi že zadali konkretne nje v šolstvu, naloge. Odbori so tudi razprav- Danes že lahko ugotavljamo, ljali o investicijah za šole v da se državljani za življenje šol (Nadaljevanje na 2. strani) Ja vseJUue NERAZUMLJIV PREOBRAT Železarji so spet zmagali Od petka do petka ■Zaključek kamniške vinske revolucije Po štirih letih med najboljšimi DRUŽINSKI POMENKI Krik iz noči Literarni omnibus J Pojasnjevati bo treba predvsem vsebino novega plačnega sistema Kranj, 9. februarja. namreč prepričana, da novi Današnjega zasedanja predsedstva Okrajnega sindikalnega plačni sistem ne bo prinesel nič sveta za Gorenjsko, so se udeležili tudi nekateri člani sekre- novega v sistem nagrajevanja, tariata Okrajnega odbora SZDL za področje Gorenjske sku- Tako se danes dogaja, da pod- paj s predsednikom Mirkom Zlatnarjem. jetja še vedno niso začela s Cilj omenjenega sestanka je bil ugotoviti dejansko stanje konkretnim sestavljanjem novih razprav in dela v zvezi z novim plačnim sistemom in izdela- tarifnih pravilnikov, češ, saj v0 novih tarifnih pravilnikov. imamo starega, ki bo ravnotako . „ ' dober. Zato bo treba predvsem Vsi navzoči so soglasno ugo- gospodarstvu. Zato je treba ču- tehnični tlom uporabili v tekočem delu. slabilo_ socialistični sektor. So- učiteljev in naj bi fpo načrtih ^11, 7a"so* biVTsa Toseda- diTazumeti' sedanje" predpise" Mstveno^Mlik^Uniko- nja pojasnjevanja in razglablja- kot začetni poizkus ureditve letnega in bodočega sistema na- nj Člani SZDL bomo morali čim- cialistična zveza bo morala delavskega samoupravljanja, tu več razpravljati o političnih in obravnavati tudi vprašanja in di v šolstvu vodili šole učitelj- šospedarskih problemih, ki jih poskrbeti za pravilne odnose ski kolektivi. Šele po odstrani- Postavlja pred nas vsakdanje med privatno in socialistično tvi pomislekov in ko smo videli, življenje. obrtjo. Nismo proti privatni da so tudi prosvetni delavci ra- gih" aktivih> v~e preveč"površna EPred dobrim mesecem je bil obrti, želimo njenega napred- zumeli družbeno uoravljanje v 'Prejet zvezni družbeni plan, ka, vendar moramo ugotovili, šolstvu, Sino ob zaključku prebav tako pa je tudi Ljudska da so prav privatni obrtniki teklega leta skoraj po vsem o-skunščina LRS že sprejela svoj marsikje zapluli v kapitalistič- kraju ustanovili šolske odbore, družbeni plan. Na vsak način ne vode, to pa moramo člani Le v Železnikih, na Jezerskem, Je potrebno, da se člani SZDL SZDL preprečiti. v Zmincu in v Kranju jih še ni, z njima seznanijo, kajti le to To naj bi bile naloge Socia- vendar so tudi itu izvršene že ja o novem načinu nagrajeva- osnovnega problema našega go- grajevanja povečanja delovne Nič ne bi dosegli, če bi z no- Pam je porok, da bo družbeni listične zveze v tem letu in o vse priprave. V Kranju smo hoteli predlagati odbore že na zborih voliv- Skorajšnje snidenje nja v gospodarstvu tako v pod- spodarstva: jetjih kot na sindikalnih in dru- storilnosti. vim placnim sistemom zvišali Vendar smo že iz dosedanjih zaslužke vsem delavcem enako, in da v teh razpravah nismo še ugibajočih razprav lahko u- To tudi ne bi p0menilo dviga zajeli bistva novega plačnega gotovili, da se pojavljajo pred- življenjske ravni, temveč ravno sistema. vsem v vodstvih posameznih nasprotno; pritisk na potrošne Jasno nam mora biti, da so podjetij nekatera mnenja, ki vse sklade bi se še povečal. Osnov-vsi dosedanji predpisi, ki jih je prej kot koristijo naporom na- ni cjy ki ga moramo doseči z .prejel Zvezni izvršni svet le še skupnosti za ureditvijo pro- novim 'sistemom nagrajevanja, je začetna etapa na poti ureditve blema. povečanje delovne storilnosti; to pravičnejšega nagrajevanja v Vodstva nekaterih podjetij so pa bomo dosegli „ povecanjem razpona pri zaslužku nekvalificiranega in polkvalificiranega ter kvalificiranega in visoke-kvalificiranega delavca. Četudi se bo morda ponekod sedanja V četrtek zjutraj je predsed- okrasili tudi železniško postajo osnovna plača nekvalificiranega nikova eskadra zaplula na Ja- in ulico Borisa Kidriča, po ka- ali polkvalificiranega delavca dransko morje. Po dobrih dveh teri se bo predsednik Tito s nekoliko znižala, se njegov za-mesecih se predsednik FLRJ J. svojim spremstvom peljal proti služek dejansko ne bo prav nič Broz Tito s svojim spremstvom železniški postaji. znižal, ker bo lahko s svojo vrača iz daljnje in naporne po- Na dan predsednikovega po- sposobnostjo in iznajdljivostjo ti — z obiska v prijateljski In- vratka bodo maršala Tita pri- presegel postavljeno normo in diji in Burmi. Državniški uspe- šli na Reko pozdravit tisoči tudi več zaslužil. Nekvalificira-hi, ki jih je dosegla Titova mi- Istranov, prebivalci Gorskega nemu delavcu pa mora biti jas-sija, se ne morejo popisati v Kotara in prebivalci otokov. Po no, da če dobi visoko kvalifici-ga je te dni dal Zvezni izvrsni svet v Ker so investicijske potrebe kratkem sestavku. Misija miru številnih kolektivih so preteklo rani delavec večjo nagrado, bo predsednika Tita se je končala nedeljo delali prav zaradi tega, le-da zato pripomogel z boljšo z velikim uspehom. da bi bili delavci na dan pred- organizacijo dela k večji pro- Prav tako kakor na Galebu sednikovega povratka prosti, da duktivnosti podjetja, od katere in obeh rušilcih Biokovu in Tri- bi Sa lahko na Reki čim lepše bo imel neposredne koristi tudi glavu z velikim veseljem poslu- in čim dostojneje pozdravih. sam nekvalificiran delavec. Zi-šajo vesti iz domovine, tudi v Številnim čestitkam in pozdra- vedati se moramo, da je bil domovini ne moremo pričakati vom ob predsednikovem povrat- predvojni raznon zaslužka vi-tako zaželene vrnitve našega ku se pridružujemo tudi Go- soko, kvalificiranega in nekva-maršala. Predsednik Tito je v renjci. zadnjih dneh prejel veliko po- ^mmm— zdravnih brzojavk in pisem, kolektivi, mno-__i je in delovni preostalih sredstev za investi- Plan izpolnjen in da bomo do- teh naj se člani organizacije 8eSli to kar si vsi želimo — pomenijo na svojih občnih zbo- 2višanie življenjskega standar- rih. Le z marljivim delom in s cev. ki so te dni v mestu in <*a. Prav tako ne sme mimo požrtvovalnostjo bomo znali okolici, kar so v Stražišču +"di Pas anrejemanje družbenih nla- premostiti težave, na katere storili, vendar je bil LOMO hov ljudskih odborov. Dostikrat bomo naleteli pri našem delu. mnenja, da je treba šolski pro- Kaj predlaga frgouina? Predlogi Trgovinske zbornice v Kranju za nov način nagrajevanja v trgovski stroki V tolmačenju, k zvezi z novim načinom nagrajevanja, so upoštevane predvsem naše trgovine (obnova lokalov, Proizvodne gospodarske organizacije. Čeprav še ne v podrob- vozil, inventarja, skladišč) zelo nostih, ta tolmačenja vendarle dajejo temeljno iogrodje no- nujne, predlaga zbornica usta- vemu plačnemu sistemu. novittev posebnega investicij- V trgovini kot gospodarski dejavnosti pa so vsa bodoča na- skega sklada, v katerega naj čela nagrajevanja še precej nejasna. Trgovinska zbornica za bi plačevala vsa trgovska pod-okraj Kranj je izdelala predlog, v katerem je poskušala obraz- jetja na drobno prispevek v ložiti (svoje stališče do nagrajevanja v trgovini. višini 0,5 odstotkov od opravljenega prometa. Tudi od dobička, ki bi ga podjetje ostvarilo, bi po predlogu zbornice, B*a /.^Ma^gd, pu- poravnavi družbenih obvez- katp,,v, Hb1 številom zaposlenih ^ostj u.rr>rabilo 50 Od.«»otkov ..d.leuh delovm. li trgovini) za 15 od- ^♦.^I^J0 ,?1E2! ž,čne °rganizaci Dosedaj je bil plačni sistem Ce neka trgovina preseže do-V trgovini vse prej kot vzpod- ločeni promet (odrejeni probuđen, saj je dajal potuho ti- met na enega zaposlenega, postim trgovinam, ki so imele množen s Več zaposlenega osebja. To pa v posamezni trgovini) 2ato, ker se je plačni sklad od- stotkov, naj bi po predlogu rej al od doseženega prometa z zbornice ves presežek ostal v °zirom na število zaposlenih, podjetju za dodatni plačni Jako je na primer lahko u- sklad Ce pa podjetje preseže nu_ - - - stvarila neka trgovina, v ka- plačni sklad za 30 odstotkov J:i: L_i._-x_*i_-J_______zai° P°seDno veselje in raaost, (Nadaljevanje na 2. strani) za uivesu- ijUdje iz vse naše domovine če- cije. Ta predlog je treba po- stitajo maršalu Titu k njegove- zdrav-iti, ker so naše trgovine, mu uspeSno zaključenem obisku še prav posebno one na pode- v prijateljskih državah in, izra- *eri so štirje zaposleni, 1 mili- naj bi dobilo vseh prvih 15 od-Jon dinarjev prometa in je od stotkov presežka, od nadaljnjih *ega zneska dobila določen od- 15 odstotkov pa le 30 odstot-■totek za plačni sklad. Druga kov. V primeru, da bi trgovine diti potrošnikom kulturno postrežbo. Predlogi zbornice, ki si prizadeva urediti vprašanje nove- da se bo kmalu vrnil. Rečane je izredno presenetila in razveselila vest, da se bo predsednik Tito s svojim sprem- trg ovina pa, ki je opravila presegle promet za 50 odstot- Ka PlagncKa sistema v trgovini, stvom po 70 dni trajajočem po- vsekakor zaslužijo tehtno razpravo. Vendar se nam zdi, da so v omenjenem predlogu še nekatere pomanjkljivosti, katere bo treba vsekakor upoštevati, če bomo hoteli pravilno urediti vprašanje nagrajevanja se že nekaj dni mrzlicno pri-v trgovski stroki na splošno. pravljajo na povratek svojega Nikjer v predlogu namreč ne predsednika. Z naglico delajo, moremo zaslediti, poleg vzpod- da bi bilo mesto čim lepše in bude za ostvarjanje večjega čimbolj svečano okrašeno, ko bo prometa, tudi stimulacije za v juki pristal Galeb. Zlasti le- tovanju po daljnjih, a prijateljskih deželah izkrcal na Reki. Rečani so ponosni na to, da bo predsednik Tito po tako dolgi odsotnosti prav na Reki stopil na tla domovine. Meščani Reke ravnotako visok promet, je za- kov (kar bi pokazalo, da je doradi manjšega števila zaposle- ločeni povprečni promet nere-Pih dobila tudi manjši odstotek alno postavljen), bi pa dobile: Plačnoga sklada. Tak način vseh prvih 15 odstotkov preurejanja plačnega sklada je sežka, 30 odstotkov od nadalj-Vsekakor nepravičen, ker ne njih 15 odstotkov ter le 10 od-Ppošteva in ne nagrajuje tru- stotkov od ostalih 20 odstotkov ^a, iznajdljivosti in požrtvoval- presežka. P°sti pri delu. Zbornica je mnenja, da je tak Kako meni zbornica, da bi se način določanja plačnega skladalo to vprašanje najbolje ure- da edino pravilen, ker vzpod-diti? buja kolektive z nadpovprečni- Osnovno načelo, ki ga zborni- mi uspehi, medtem ko kolektive zniževanje cen, kar bi potroš- po so okrasili Obalo jugoslo-Ca zastopa je: skladi za plače z manjšimi uspehi sili k iz- niki brez dvoma nadvse toplo vanske mornarice in novi pomol Paj se oblikujejo na osnovi de- bolj.šanju poslovanja. Zato naj pozdravili. Zajamčeno tudi ni, »29. november«, kjer bo zelo lovnega uspeha kolektiva, in pridnejši kolektivi prejemajo da se mora izkazati povečanje verjetno Galeb pristal. Vse pričaj sr> odstotke plačnega skla- višje plače, oni pa, ki ne dose- prometa predvsev in samo v stanišče krasijo z velikimi za-^a od prometa ne določa na ga j O povprečne norme za posa- količinskem povečanju prometa stavami na drogovih. Vsepovsod °snovi števila zaposlenih v po- mezno široko, naj ne prejemajo -in ne vrednostnem, kar bi šlo postavljajo slavoloke in velika J**n«zni trgovini, temveč na polnih plač. Tako stališče je po i0 na račun zvišanja cen. To svetlobna gesla. Na novem po-*ulaflSi povprečnega ostvarje- mnenju zbornice nujno, ker bi pomanjkljivost bo treba brez m°iu so postavili veliko tribu- noga Slo prometa na enega zapo- v nasprotnem primeru od ko- dvoma še upoštevati. nega v določeni strok; trgovinski lektivov le zahtevali, dali pa jim ne bi ustrezne nagrade. I. Ausec no, s katere bo govoril predsednik republike ko se bo izkrcal, Z zelenimi zastavami so Postanite naš naročnik! Se imate čas! Že v prejšnji številki smo naše naročnike opozorili, da naj kar najhitreje poravnajo naročnino za tekoče leto, da se bodo lahko udeležili velikega nagradnega žrebanja, ki ga bo priredilo naše uredništvo v drugi polovici meseca marca. Povedali smo že, da smo se za nagrade res potrudili in da bomo skušali preseči vsoto pol milijona dinarjev, toliko bodo namreč nagrade vredne. Danes vam bomo našteli le nekaj nagrad, ki bodo poleg dveh radioaparatov tudi izžrebane. Trgovska mreža tovarne obutve „Peko" Tržič je darovala pet parov Čevljev, OZZ Kranj dve hranilni knjižici z vlogo po pet tisoč dinarjev pri Zadružni hranilnici v Kranju, Želez-nina Kranj vinski servis, trgovina „Na Savskem bregu" špecerijsko blago, Knjigarna Simon Jenko umetniško sliko v vrednosti 6000 dinarjev, Steklarstvo Slavko Ve-likanje stensko ogledalo, torbar Ivan Jakopin žensko torbico, bife Kostanjevica 1 steklenico žgane pijače in gostilna Ručigaj steklenico likerja. Zaenkrat samo toliko. V prihodnji številki pa vam bomo sporočili še o drugih nagradah, ki jih že imamo v uredništvu. Bodite prepričani, da boste presenečeni, ko boste zvedeli kaj vse vam lahko nakloni žreb. Ne odlašajte z naročilom na naš list, poravnajte naročnino in tudi vi boste izžrebani! TEDEN DNI PO SVETU PADEC MENDES-FRAN-CEOVE VLADE Po sedmih mesecih in pol, kolikor je bila na krmilu, je 5. februarja zjutraj Men-des-Franceova vlada padla. Mendes-France Zbornica je na koncu razprave o Severni Afriki izglasovala nezaupnico vladi. Proti vladi je glasovalo 319 poslancev, zanjo pa 273. Takoj po glasovanju je Mendes-France sklical vlado, nato je s člani vlade obiskal predsednika republike Rene Co-tyja in mu sporočil odstop vlade. UMIK S TACENA POTEKA BREZ INCIDENTOV »Pregrupiranje« na otokih se po kuomintanških poročilih razvija po načrtu in ladje, ki evakuirajo čete, doslej niso naletele na nobeno težavo. S Tacenskih otokov bodo evakuirali 15.000 kuomintanških vojakov in prav toliko civilistov. V evakuaciji sodeluje 75 ladij, pričakovati pa je, da bo evakuacija trajala do deset dni. To pa ne pcmeni, da je nevarnost spopada odstranjena, ali da je z evakuacijo Tacenskih otokov urejeno vprašanje kitajskih zahtev po ostalih otokih. ZAKLJUČKI DESETE KONFERENCE DEŽEL BRITANSKE SKUPNOSTI Ob koncu konference ministrskih predsednikov držav Britanske skupnosti so objavili dva komunikeja. V zvezi s krizo zaradi Formoze poudarja prvi komunike, da se je treba izogniti vsakemu spopadu in najti rešitev tega vprašanja na miren način. Ministrski predsedniki so tudi prepričani, da bodo zaupni razgovori ustvarili podlago za razgovore s predstavniki drugih držav, ki so neposredno prizadete v tem vprašanju. Skratka, dežele Britanske skupnosti bodo zastavile vse sile za omiljenje napetosti na svetu. Drugi se nanaša na vprašanje regionalne obrambne strategije. Glas naših bralcev SZDL mora nudili šolskim odborom tcčjo pomoč Zanimiv „otolt" v Kranju Jadranski otok Vis nam je vzbudile pri domačinih (prebi- (Nadaljevanje s 1. str.) zelo proti prisostvovanju članov šoirkih odborov pri pouku, danes pa to že sami želijo, ker vidijo, da je izredno koristno. Vprašanje: Kdo je postavil novljeni odbori še ta mesec. Da vsem dobro znan- Pomembno valcih Tavčarjeve ulice seveda) kandidate za člane šolskih pa niso še povsod ustanovljeni odborov in kakšno je sode- pa je del krivde prav gotovo lovanje SZDL pri delu od- v nezanimanju SZDL za odbo- borov? re, del krivde pa na Svetu za vlogo je odigral med narodno- veliko »navdušenje«. Nekaj pa osvobodilno vojno, znano leto- je celo takih, da jih je vredno višče je in na njem pridelujejo omeniti, ker so v hudem na~ prvovrstno kapljico. Toda ta sprotju s tem, čemur pravimo odborov v primeri z radovljiškim okrajem tako zakasnila? Odgovor: Da povem po pra- in politične organizacije, zbori volivcev ter učiteljski kolektivi. Imenoval pa jih je potem ObLO. Doslej še ne moremo beležiti prosveto pri OLO ki spričo o- Vls Ieži PreceJ daleč in °bišče- »borba proti alkoholizmu«. Vprašanje: Kaj je bil vzrok, °dS°vor: Kandidate za člane drugega del& in nalog ni m0 ga lahko le enkrat na leto Neke nedelje so bili »otoča- da se je ustanovitev šolskih odDorov s0 Postavile množične dovolj intenzivno zasiedoval in še to s sindikalnim popu- ni« posebno glasni. Ker jim je '' razvoj šolskih odborov in jim &iom- *e smo preživeli dopust bilo vroče, so odprli okno i*$ je šele v zadnjem času spat po- tam' nas ol3 koncu barka pri- ko se je cigaretni dim razred-svetil vso pozornost. ~ pelJe nazaJ na kopno. čil, je bilo opaziti dve 8 do 1<> Kranjčanom ni treba vzeti do- letni deklici, ki sta morali ob V vseh šolskih odborih so po pusta> niti Ibiti član sindikata, navzočnosti staršev poslušati a-vici, nekoliko smo oklevali po- posebnih prizadevanj SZDL pri večini zastopani delavci in kme- pa si vendar lahko privoščijo rije pivske operete in krepke skusiti z nečim novim, dokler uveljavljanju družb, upravlja- tje, v mnogo manjšem številu dobrote Visa, le žal brez plaže kvantaške debate »otočanov«-niso bile točneje določene pra- nja. Jasno pa je, da je afirma- Pa nameščenci, kar kaže, da se orj morju. Da, »otok Vis« ima- Ura je bila 21.45. vice in dolžnosti šolskih odbo- cija odborov v največji meri danes delavci veliko bolj zani- jo! sicer brez morja in zape- Pretresljiv jok je nekega ve*' rov. Tudi nismo hoteli postaviti odvisna od aktivnosti Sociali- majo za šolo kot kdajkoli prej. ijivih zalivčkov, a z obilo vin- čera privabil mnogo domačinov šolskih odborov, temveč smo ho- stične zveze. Izredno zanimanje Nekih vidnih rezultatov dela ca — ki povzroči, da tokrat k oknom. Jokajoča žena z dve' teli šole privesti do družbenega za delo odborov pa so pokazali šolskih odborov še ni in jih tu- obiskovalci sami vozijo barko ma otrokoma je rotila moža, upravljanja. Res je, da smo ča- v Tržiču, kjer so z delom pri- di še nekaj časa ne bo; boriti in se namesto na plaži, valjajo naj pusti pijačo in gre domoV-sovno nekoliko zamudili, ven- čeli iže v decembru preteklega se bomo še morali, da bodo od- po prahu ali blatu Tavčarjeve Ko je že kazalo, da bo že dar smo bili zato pri ustanav- leta. bori v celoti opravili svojo na- ulice. Turistično društvo in še uspela, so se majavemu Ijanju odborov toliko bolj go- vprašanje- Kje so vzroki da logo in P°stali dejansko organi nekateri so ta otok že zdavnaj .pridružili še bolj majavi brat-tovi in danes gledamo v odborih §0iski odbori še niso "IJov- družbeneSa upravljanja. To pa uvrstili v spisek tistih lokalov, ci in ga z jedrnatim: »pusti ba- sod pričeli z delom? nam bo uspel° tem Prei> cim ki Kranju niso v čast, toda o- bo!«' odvlekli nazaj na »otok«- bolj bo SZDL pomagala pri dvi- stalo je pri spisku. Harmonika je hreščala na Odgovor: Prepričana sem, da gu izobrazbene ravni delovne- Zgodbic je veliko in ni, da trezna in pijana ušesa. Ko so bodo prav na vseh šolah usta- ga človeka in njegove zavesti, bi vse naštevali, toda vse so se je celo v gostilni naveličali, je prihrumela na ulico, kjer se ji je pridružil glas močno podoben oslovskemu riganju! Delavec je prinesel plačo V" gostilno. Dokler je imel kaj I žepu, so ga gledali in. mu. stre- res organe družbenega upravljanja, ne pa posvetovalnih organov po šolah. Vprašanje: Ali so šolski odbori seznanjeni s svojimi funkcijami, pravicami in dolžnostmi? Odgovor: Z vsem naštetim so odbori dobro seznanjeni. Na podlagi priporočil republiškega Pred praznovanjem delavske mladine Slovenije Vsa slovenska javnost se z bo delo uspešno. V jeseniški delavce seznanjala z delom veliko vnemo pripravlja na železarni ustanavljajo klub mla- tovarni, saj večina pozna dela glf *e * ,J JJj *" nn" .,0 Izvršnega sveta ki jih je OLO Prazn°vanje desete obletnice dih proizvajalcev, v katerem se samo v svojem oddelku. S pre-posredoval ObLO so na vseh osvoboditve. Vidno mesto v teh bo okrog 60 mladih delavcev davanji bodo skrbeli za stro-sejah odborov razpravljali o teh Popravah zavzema delavska seznanjalo na predavanjih in v kovno in politično razgledanost in jih tudi dobro proučili. mladina v Sloveniji. Na pobu- razpravah z osnovami proizvod- mladine, organizirali poučne iz- do mladinskih vodstev v podje- nega procesa podjetja, družbe- lete in skrbeli za vzgojno vaz-Vprašanje: Kako se odraža tjih je Centralni komite LM nim planom in vsemi ostalimi vedrilo. delo odborov na terenu? Slovenije sklenil v mesecu ma- perečimi vprašanji. Medsebojni 21. in 22. maja se bodo mladi Odgovor: Izredno veliko je ju letošnjega leta organizirati obiski mladine iz ostalih tovarn delavci iz vse Slovenije zbrali mTidoče' bilo drobnega, komaj opaznega »Majsiko praznovanje delavske jim bodo omogočili širša spo- v Kranju, kjer bo poleg kul- mov >>To]iko T ea^naloži "da dela, ki ga je moral opravljati mladine Slovenije — deset let znanja naših dosedanjih uspe- turnih prireditev, fizkulturmh „a hriS lahi™ L ™„' w>- učitelj. Veliko teh nalog so se- v svobodi«. Zaključni shod mla- hov. * . tekmovanj, razstave, veliko zbo- daj prevzeli šolski odbori. Pred- dih delavcev pa bo v Kranju. Mladina »Iskre« v Kranju je rovanje slovenske mladine. Med vsem bodo šolski odbori skrbeli Mladi delavci Slovenije so v ponovno vzpostavila organiza- mlade delavce bodo prišli tudi tudi za pošolsko mladino, ki je letih po vojni mnogo doprinesli cijo v podjetju, ki bo mlade naši dijaki in kmečka mladina, bila doslej le na skrbi učitelja, k velikim gospodarskim uspe kot nad njo. Toda denarja mU je zmanjkalo in ker mora bi>0* .. sebna točka dnevnih redov zbo- mora iti naša mladina v pri- več kmečke mladine v akcijo bi za ureditev gnojišč, sodelo- mi ° S 36 m ' hodnje. V letošnjem letu se v za pospeševanje kmetijstva, ka- vala pri zbiranju vzorcev zem- podjetjih na željo mladine spet kor ttudi za dvig kulturne ravni lje za analizo. Tisto zemljo, ki formirajo mladinski odbori, ki naše vasi. Odbor je sklenil, naj je Iznanstveno preiskana, lahko so dolžni skrbeti za mlade de- bi v zadrugah ustanovili sekcije potem tudi pnavilno gnojimo, lavce, jih politično vzgajati in kmečke mladine. brez analize težko izboljšamo s predavanji in tečaji dvigati Mladina naj bi delala razne rodovitnost najslabših tal. njihovo strokovno izobrazbo, poskuse z umetnimi gnojili. Ta- Mladina naj bi se spoznala Njihova naloga je, da skrbe tu- ko bodo kmetovalci lahko spo- g pravilnim obdelovanjem zem- 110 JGSCnJCOn di za življenjske pogoje mladih znali, kakšne važnosti je pra- lje in ustrezno uporabo strojev delavcev. vilno gnojenje z umetnimi gno- v kmetijstvu. Tako bi Ze dosedanje izkušnje mladin- j ili in kaj lahko dosežemo z skih odborov nam kažejo, da uporabo posameznih gnojil. — rov volivcev razpravljanje o šo lah. Prav tako pa bodo spre jemali nasvete, pritožbe in da jali pojasnila. Predavanje —mš- Glas na jih d rdi cev 1 Ljudje bi bili zadovoljni Prirodni pogoji in način žW ljenja v preteklosti, so dali ^ roke gorenjskemu človeku lc redkokdaj pogačo, še kruh O* bil vsak dan na mizi. Se živ* OČanci, ki pripovedujejo, da na primer pred sto leti skoraj niso vozili v Bohinj pšenice in d* so jedli kruh le ob žetvi, košnji in praznikih. Kruh so na' drug« jedi — toda predvsem žganci-In kdo bi zameril našim IjU' Uspehi bodo v veliki meri od- dem ce zvesti tradiCiji, še da-upravnih odborov in delavskih bo dobil izplačanega presežka Ob koncu razprave so vsi na- visni od tega, če bodo kmetij- nes D<)ij cenijo skledo zabelH svetov in predsedniki sindikal- norme, je neosnovana. Boriti vzoči sklenili posvetiti novemu ske zadruge pokazale razume- nm ž.gancev za zajtrk kot ko* ne organizacije; je z izrednim pa se moramo za to, da posta- načinu nagrajevanja v našem vanje za tovrstno mladinsko kruha? zanimanjem sledilo predavate- vimo kar najbolj realne norme gospodarstvu, — temu trenutno organizacijo in jo, če bo treba, Kakor nalašč pa je zadnja le' lju, ki je predavanje dokumen- ter jih kar se da približamo najvažnejšemu gospodarskemu tudi gmotno podprle, saj bo le- la tako, da je koruzo in koruZ' tiral s številkami. Zaradi zani- tehničnim normam. To mora in političnemu vprašanju v dr- ta prispevala k napredku naše no moko težko dobiti. Da VĆ8-mivosti je bilo predavanje po- biti osnovna naloga sindikalnih žavi, vso pozornost. Novo vse- vasi, tako v gospodarskem kot s^n c,el() mešetarijo z njo' pre' Minuli ponedeljek je predaval na Jesenicah tajnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tov. Mavricij Bore. Za njegovo predavanje »Družbeni plan in standard delovnega človeka« je bilo veliko zanimanje predvsem med člani kolektivov in člani sindikalne organizacije, zato je bila udeležba zelo lepa. Nad 150 poslušal- Novemu nagrajevanju • vso pozornost v kmetijstvu. Tako bi preprečili številne okvare na strojih, ki nastanejo ravno zaradi neznanja. Kmečka mladina naj bi se vzporedno z gospodarskim izpopolnjevanjem tudi kulturno dvigala. Organizirala naj bi raz- (Nadaljevanje s 1. str.) močno presegali. Prav zato bo- na tekmovanja, praznike krneč lificiranega delavca v Jugosla- mo morali v novih tarifnih pra- ke mladine, združene s sport- jjcrnežca)i zganci fižol viji 1 : 12 do 20. Povojni odnos vilnikih zagotoviti večjo razli- mrni tekmovanji ah zabavno cev, med katerimi so bili tudi pa ne dosega niti razmerja 1:2. ko v prejemkih pridnega i" kulturnim j direktorji podjetij, predsedniki Tudi bojazen, da delavec ne manj urnega delavca. sneto na stenogram in bo z in drugih množičnih organizacij bino sistema nagrajevanja bo njim v nekaj dneh razpolagala v podjetju kakor tudi prva skrb treba začeti pojasnjevati iz os-Ljudska univerza. Zadnje pre- samega vodstva podjetja. nove, ker le tako bomo lahko v kulturnem oziru. J. Rozman davanje je zopet nov način delovanja jeseniške Ljudske univerze in zasluži ponovno priznanje. Brez dvoma bodo v podjetju dosegli tisti cilj, ki smo si ga delavci, ki norm ne bodo do- postavili in katerega si vsi že- segali, prav tako pa bo med limo: dvig življenjske ravni dc- njimi precej takih, ki jo bodo lovnega človeka. Dopisujte v ,Glas Gorenjske" nih mnenj in kombinacij. Tako coze, da je treba zavarovati svo- pripravlja bistvenih sprememb n. pr. v Nemčiji nekateri ozna- bodo in demokracijo z novo v svoji zunanji politiki. Nada- čujejo odstop Malenkova kot nemško armado in s potrditvijo lje je očitno, da sovjetska di- znak zaostritve mednarodnega pariških sporazumov. plomacija ni zainteresirana, da položaja. Pariški »Monde« ugi- Toda pustimo za hip zahodna izgubi bitko za Nemčijo. Doslej ba, da je verjetno odstop Ma- ugibanja in razmišljanja o ka- Je s svojimi napori jasno po- lenkova vsiljen in da je bil pjtalu, ki ga lahko skujejo za- kazala, da si odločno prizadeva sklep o tem najbrž sprejet že. govorniki pariških sporazumov Preprečiti oborožitev Zapadne na plenumu CK, ki je bil ko- [n nemške oborožitve na račun Nemčije in sklenitev parilkih .-.UIa kT+I nec januarja. V Londonu vidijo »mnskovskp notezp« _ in nr~ sporazumov in ni verjetno, da se le po etru raznesla v svet sveta. Zato on ne more več biti ... , . . 1 , , 16 »mosKovs^e poiezc« — in po- *- j > največjo skrivnost v tem, da je glejmo, če je res nujno da je 01 &9 sedaj naenkrat premislila bil odstop obrazložen pismeno do te '»poteze« prišlo natančno ir» opustila te Ljudje in dogodki Nerazumljiv preobrat Dosedanjega predsednika s-orjeiske vlade Malenkova |e Kamenjal Bulgarain V torek, 7. februarja popoldne vplivale na delo ministrskega skoraj neverjetna vest: Georgij predsednik vlade, je pa pri- Malenkov, dosedanji predsednik pravljen, kot zaključuje izjava, sovjetske vlade, je odstopil. — da prevzame kako drugo dolž- Vsem diplomatskim opazoval- nost in jo pod vodstvom Parti- cem in celo najbolj predrznim je izpolnjuje, kolikor bo v nje- kombinatorjem na zapadu je govih močeh. Ta izjava ni bila zaprlo sapo, kajti kaj takega se na dnevnem redu zasedanja, ni nadejal nobeden od njih, če- vendar so jo poslanci brez vpra- prav so nekateri že dalj časa sanja in brez komentarjev po- širili vesti, da v sovjetskih vr- trdili. Seja je trajala vsega sku- hovih »nekaj ni v redu« in da paj le 12 minut — samo tolik>> in jih najbolj zanima, kako bo do vplivale te spremembe na nadaljnji razvoj mednarodnega položaja na Daljnem vzhodu (Formoza) in v Evropi (problem združitve Nemčije in nemško sporazumov). kupčujejo. Pomanjkanje koruze, ki menda ni tako dragocena Je razumljivo, če- je slaba letina« kot recimo lansko leto, nera zumljivo pa je takrat, ko sliši mo, da je letina odlična. Go renjska. Primorska, Kočevsk in tiste pokrajine, ki so nava jene na koruzno moko, bi I pač morale dobiti v zadostni" količinah. V marsikateri vasi bi.'i zaradi tega ljudje zado' voljnejši. Z. F- Popravilo je nujna potrebno Bivši hotel »Rodica* naspro*' postaje Boh. Bistrica je zad že dalj časa. Danes služi KO* stanovanjska hiša in stanuje I svoje namere. zato in natančno tako, kot opi- Tretjič, je Georgij Malenkov v sujejo vso stvar zapadni ko- novi vlah v Vrnovnem sovjetUi sedel Ma- ^jc spremembo v Sovjetski zve- ima, vendar je že 8 let nei*j lenkov v sredi med generalnim zi korak naprej. Doslej je bil rabna, ker ne požira več od' Trenutno še nejasen položaj sekretarjem sovjetske KP Niki- odstop kakega vidnega sovjet- tečne vode in druge nesnftr se »kolektivno vodstvo« krha. da je sovjet lahko sprejel od- so zaenkrat najbolje izkoristili to Hruščevom in novim prod- skega funkcionarja praktično Občinski ljudski odbor je bil "j Potem se je zvedelo tudi za stop Malenkova. Na popoldan- zagovorniki nemške oborožitve sednikom Bulganinom, kot pro- nemogoč in povsem nekaj nona- to že večkrat opozorjen. Na Ijj podrobnosti: na seji Vrhovnega ski seji pa so poslanci izvolili in pariških sporazumov. Čeprav pagandni manever, ki naj bi vadnega. Kdor je »odslužil« so cu mesta je tudi že bila okra)' sovjeta, ki bi moral razpravljati za novega predsednika vlade jim je v zadnjem času predla prevaril zapad in poprav.1 17111 oddrobil-i glavo. Sedal pa na sanitarna komisija, ki je 11 o vladini zunanji politiki, je maršala Nikolaja Aleksandro- precej trda, posebno še po ne- »mučno atmosfero«, ki je zavla- zgleda, da so začeli urejati raz- gotovila nujnost gradnje kal*** viča Bulganina. davnem padcu francoske vladt . dala v svetu po odstopu Malen- ne spore — morda tudi osebne lizacije. Človek bi skoraj ' Komentatorji na zapadu so jim je sedanji položaj olajšal kova in s,? je odrazila celo na začeli, precej ko so prišli od boj za dosego svojih ciljev. Z borznih tečajih — vendar gre presenečenja k sebi. polniti gesli, dal pomenijo sedanje snre- verjetno tu za mnogo več. stolpce z najrazličnejšimi ugi- membe v Rusiji vrnitev k Sta- Prvič, je zunanjepolitični eks- banji. Uradni komentarji so si- linevi politiki »čvrste roke«, bo poze Molotova precej umirjen njegove pomanjkljive izkušnje cer umirjeni, ali pa jih še sploh nedvomno mnogo laže prepri- in kljub nekaterim frazam jas- v državniških poslih škodljivo ni, je pa zato toliko več oseb- čati »trdoglave« Nemce in Fran- no kaže, da Sovjetska zveza ne predsedujoči Vlkov prebral pismo Malenkova, v katerem .-e dosedanji predsednik vlade precej kritično obtožuje, da je o-sebno kriv za težko stanje v sovjetskem kmetijstvu in da so -• na bolj človeški način. Morda! Sicer je pa težko dajati prognoze in v nekaj stavkih točno zadeti bistvo sprememb v sovjetski vladi. s. i;,/.n k verjel, da se že toliko let »hI vsa nesnaga bivšega hotela »JW dica« proti hiši št. 172, pred & 11 in je pravcato jezero, O Iv terem bi i/, higienskih razlf* lahko marsikaj povedali. Skf ni čas je, da to popravijo. Železarii so spet zmagali Vode so last skupnosti Nova platinska peć ze obratuje Predstavniki ribištva, turizma in vodnega gospodarstva so razpravljali o Kamniški Bistrici Dolgo vrsto let se že iprito- sno smetišče. Razmere, ki Kam- v zadnjem času obeta napre-žujejo ribiči in turisti, da in- ničanom niso všeč in ki bi jih dek tudi kamniška ribiška dru-dustrijska podjetja kalijo naše ljubitelji narave in športa* radi žina, ki bo s pomočjo ijubljan-vode. Umazana voda, ki se v spremenili. skega društva in agronomske času obratovanja tovarn jpreta- Posvetovanje vseh zainteresi- fakultete pričela z graanjo rika po strugi Kamniške [Bistri- ranih je dokazalo, da je mogo- bogojnice na Bistrišici. Sred-ce skozi mesto, neprijetno vpli- če že v kratkem času upati na stva bo prispevala industrija, ki tako na domačina kot na izboljšanje. Tovarna usnja v vodo kali. Kot mleko bela voda 'z Kamniku dograjuje moderno Na posvetovanju pa žal nismo raztopino kaolina, je pregnala očiščevalno napravo — ki ,bo opazili predstavnikov prizadetih domala vse življenje iz Kamni- že v letošnjem letu pričela ob- industrijskih podjetij, ške Bistrice od Stahovice mi- ratovati. Ublažila bo škodljive A. L. mo Kamnika proti jugu. Mnogi smradljive industrijske od---,- umetni pretoki - mlinščice, Plake. Mestna občina upa, da odvajajo vodo za industrijske bo P"šla do sredstev, s katen-potrebe tudi v času minimalnih mi bi utegnili zgraditi zbirni kanal in osrednjo očiščevalno V valjarnah na Javorniku so pxKtekli petek slavili novo, opremili so ga z dvižnimi mi-pomembno zmago. Dogradili so namreč novo pomično peč ia, zarni in s transportnimi valjčni-ogrevanje platin. cami, med katerimi je najvaž- nejša mehanizacija dvojilca. Skoraj nisem verjel, da je to pa trio ogrodje in prve platine t0 je naprava ki mehanično Tes. Vse je šlo brez .hrupa. Ko so smuknile skozi težke valje. prepogne in stisne pločevino v Pa sem se le prerinil čez jarke Zmaga je bila očitna. dva lista. To delo je bilo do- in kupe materiala, sem v ozad- Zadovoljno so si graditelji se- siej najtežje v valjarni in ju opazil lepo novo 27 m dolgo gali v roke, se pomenkovali in ovpravljali so ga ročno. Valja-pomično peč. Da, tu je vse, govorili o uspehu. Namesto do- Vec je s kleščami položil na tla va gradbišče in tovarna na kupu. sedanjih 18—20 tisoč ton bodo še razbeljeno pločevino, jo pri- tuJca-Na Javorniku ni več prostora, proizvajali, ko bo valjarna tan- pognil in stopil nanjo, da jo je da bi mogli po mili volji razšir- ke pločevine popolnoma dogra- stisnil v dva lista. Skoraj ne-jati svoje obrate, ampak grade jena in mehanizirana, 40.000 ton verjetno, kaj? kar v samih obratih. Vendar pločevine letno. Delo pa bo laž- z gradnjo nadaljujejo in pro-Proizvodnja kljub temu ne tr- je. Ne bo več številnih opek- izvcdnja zaradi tega ne bo tr-Pi, ker se železarji predobro lin in fizičnih naporov. Name- pela; sedaj so na pol poti in zavedajo kaj pomeni sleherna sto s kleščami bodo od sedaj cb koncu leta bodo slavili do- tona pločevine ali drugih pro- naprej rokovali z vzvodi in končno zmago. Počasi se novim voda tako, da je poleti struga filov za naše gospodarstvo. gumbi. obratom umikajo stari in tudi Kamniške Bistrice skoraj suha. ? ° .p .f . Zato proizvajajo in gradijo V dveh dosedanjih pečeh so 45 m visok zidan dimnik je mo- Na številnih in obsežnih pro-obenem. Kaj čudni občutki so v eni uri ogreli nekaj manj kot ral odstopiti svoje mesto no- diščih ali pa ob bregovih Bi-me obšli, ko sem hodil med ti- 4 tone platin, to so ploščati ko- vim napravam. Mogočnežu, ki strice se takrat bleščijo prevrni, rekel bi ruševinami. No madi železa iz katerih nato va- je kraljeval na tem mestu 55 luknjane školjke, ki jih odme-in prav tu v vrvežu je bilo da- ljajo pločevino, v novi peči pa let, so dali odločbo za upoko- tava tovarna gumbov, lahko o-nes zmagoslavno razpoloženje, bodo lahko ogreli povprečno 10 jitev. Monterji so že postavili pazite naplavljene ostanke de- .proizvodnjo Sicer ni bilo zastav, gesel in ton takih kosov na uro. Zato poleg njega montažno iglo s po- fektne posode, ki jo odmetava f^J^t ^^-i^;, c„„j/t; „, Vencev, le majhna smreka z so tudi trio valjčno ogrodje pre- močjo katere so ga začeli po- keramična industrija, kamenje rdečimi in modrimi trakovi je uredili, da bodo lahko zvaljali dirati od vrha navzdol. pa je kot vzidano v usedline bila pritrjena na novo peč. To še enkrat toliko kot doslej, J. Podobnik kaolina. Levo od poti park, de- Pomeni da so dokončali prvi del modernizacije in mehaniza-cije valjarne tanke pločevine. Okoli peči in novih naprav za valjanje so monterji še vedno brskali, varili, rezali in vrtali; zbirali so se mojstri, delavci *n strokovnjaki jeseniške žele- Gradimo toliko, kolikor zmoremo Zarne ter radovedno opazovali. T . , , , • , ,.\ , , ,.„„ VSe mjsij so mie Uperjene le v pametno presojo boao le- nem planu, posebno o tistem zgraditi skladišče za 100 vago ročju mesta. Največ preglavic bo potem povzročala le še kao-linska voda. Rudnik kaolina v Crni se sicer Itrudi, da bi izboljšal primitivni tehnološki postopek in dosegel znatno več- Natrli zadrug naj bolo realni sedaj prisiljeni spuščati v vodo. Za izgradnjo očiščevalnih naprav bi morali investirati približno 50 milijonov, ki jih sedaj nimajo niti za moderniziranje obrata, saj bi material morali izvažati iz tesne doline drugam. Klor in kisline pa spuščata v vodo tudi Tovarna gumbov in »Svilanit«, ki .nista doslej še ničesar ukrenili za izboljšanje položaja. Industrija je doslej povzročala iribištvu veliko škodo ne Prestale svojo prvo preizkus^ ^Jskih zadrug na Gorenjskem vprašanjih. Se prej pa so raz- Skofji Loki, kar bi stalo pri- samo s tem, da je omrtvila do-nJo Vse dopoldne je bilo to realni. Na skupni seji upravnih pravljali o deležu, ki ga je bližno 50 milijonov din. Ce ločeni tok vode, temveč je tudi "lesto prizorišče poizkusov odborov OZZ radovljiškega in skupnost v lanskem letu prispe- upoštevamo, da bo Gorenjska preprečevala obnovo voda, v Ugotavljanj Naposled je elek- kranjskega okraja so govorili vala za napredek kmetijstva v pridelala skoraj polovico se- katerih je pred vojno kar mračni tok."'pognal motor, le-ta predvsem o letošnjem družbe- obliki raznin regresov. Samo v menskega krompirja v republi- golelo postrvi in lipanov. Samo kranjskem okraju so lani kme- ki, je tako skladišče tudi po- v zadnjih dveh letih je ribiško tcvalci — zadružniki prejeu za trebno. Pripravili so seveda tu- društvo vložilo v Bistrico in ll^f a hS, Ftid 1*i9)€H*H 1? J^Clf flC*Ift ^ zaščitna sredstva in reproduk- di načrte za kmetijsko postajo, Nevljico skoraj 30.000 mladic • cijski material okoli 34 milijo- sejmišče in razne druge objek- postrvi, katerih prirastka pa ni Ker se po Kranju in verjetno tudi drugod po Gorenjskem nov din- Podobno je bilo tudi te, katerih izgradnjo pa bodo opaziti. Sirijo govorice, da se bo podražilo milo in prav tako tudi v radovljiškem okraju. Prav ta- morali verjetno odložiti do pri- Ob prizadevanjih, da se mast, je sklenilo naše uredništvo povprašati odgovorne gospo- ko Pričakujejo tudi letos po- hodnjega leta. zmanjša uničujoče dejstvo in *o, kako bodo naprave in peč io^1 gospodarski načrti kme- delu, ki govori o kmetijskih nov semenskega krompirja H H ROB darske činitelje v nekaterih podjetjih in ustanovah, na stvari. Dobili smo naslednje odgovore: kaj je moč skupnosti. J. P. dustrijskih odpadnih voda, nam Pretekli teden v Kamniku Kronika zgod in nezgod prejš- begnil. Organom LM je uspelo, Pozdravljajo predvsem ukrep o opustitvi davka na dobiček kmetijskih Stanko Toplak, direktor To- kupnih cen prašičev v Vojvo- zadrug. Varne mila v Kranju nam je dini, kar pa je ekonomsko ra- Kol lansko leto so že tudi le-Povedal, da se cene navadnega zumljivo. ker je zimski zakol tos kmetijske zadruge in okraj-»Oven« mila v nobenem prime- že za nami. ni zadružni ZVezi pripravile na- ru ne bodo zvišale in ga bo to- — — — £rte za investicije v kmetijstvu nji teden v Kamniku je zelo da so ga po nekaj urah v Kam- ama še nadalje prodajala po Poglejmo še, kakšne so cene v letošnjem letu. Vendar so bogata. Omenjamo jih samo ne- niku prijeli. 147 dinarjev za kilogram. Edino navadnemu »Oven« milu v ma- spričo letošnje splošne investi- kaj. Za podatke smo se obrnili pentinovega loprodaji: trgovina »Koloniale« cijske politike načrti, ki so jih na postajo LM, ki nam je dala v Kranju prodaja milo po 160 pripravili, preveliki. Ne le, da nekaj skopih izjav, dinarjev za kg, trgovina »Izbi- letos ne bo na razpolago toliko ra« v Kranju in trgovina na sredstev za gradnjo zadružnih PROMETNA NESREČA mila »Zlatorog«. Zlatem polju pa ga prodajata domov in podobnih objektov, Avtoličar Kokalj iz Domžal po 170 dinarjev, torej s 23 din temveč tudi samemu obsegu si je zaželel prejšnjo sredo (2. ■fena bolji ^ila bo prilagojena tovrstnemu milu drugih tovarn, vendar k° to milo še vedno za 10 din Cenejše cd ^Ijub težavam pri uvozu suro- PREPRECENA KRAJA vin 31. januarja okoli 8. ure zvečer so neznanci odnesli okoli 300 kg gradbenega železa iz skladišča gradbenega podjetja »Projekt« pri tovarni »Titan« v so ga na se torej navadno »Oven« dobička! Pri navadnem milu ne predvidenih del ne bi bili kos. februarja) malo zabave. Iz svo- Kamniku. Znosili o, katerega uporablja veči- bi smeli iskati zaslužka, ker je Zato bo treba odstopiti od ne- je delavnice je vzel tuj avto glavno cesto na Bakovniku, kjer a naših državljanov, ne bo za potrošnika ravnotako neob- katerih prvotnih predlogov in (ki mu je bil zaupan v popra- bi ga moral pobrati domenjeni hoden proizvod kot mast ali pripraviti take načrte, katere vilo) in .povabil še dva prijate- avto. Organom LM se je polja na »pivski izlet«. Odpeljali srečilo s pomočjo psa prepre- Ivo Škofic, tajnik Trgovinske olje; saj se da ta »izguba« kako bomo lahko tudi izpolnili, zbornice za okraj Kranj: V dingače nadoknaditi. V radovljiškem okraju pred- Zve«i z govoricami, da. re ho Trgovina nikakor ne bi smela videvajo letos skoraj 33.5 roili- jPa^t podražila in da bo zmanj- izkoriščati raznih govoric za jona dinarjev investicij za do- alo olja, lahko trdim, da so povišanje cen, še manj pa bi končno ureditev planin. Lani so e govorice neutemeljene. Na- jim smela nasesti. V interesu v ta namen porabili nad 20 mi- a država je napravila vse po- nas vseh je, da. [Omogočimo, da lijonov din. Razen tega predla- rebne ukrepe za uvoz zadost- bo z družbenim planom pred- gajo letos gradnjo večjega skladb količin masti tako, da bo- videno povišanje zaslužkov v dišča za 60 vagonov semenske- do cene masti ostale neizpreme- letošnjem letu tudi dejansko ga krompirja in druga semena glo čez levi (!) rob ceste. Ciril trgovskega podjetja »Zvezda« v Pjene. Seveda so pri prevozu pomenilo dvig življenske ravni, ter umetna gnojila,' nadalje Jemec iz Krašc pri Moravčah, Kamniku. Ukradeno je bilo vec 12 prekomorskih držav določe- Pri tem bi morali odigrati po- kmetijsko postajo, veterinarsko ki je v trenutku nesreče hotel tekstilnega blaga v vrednosti 35 Re težave, vendar ne take, da membno vlogo tako proizva- postajo, servisno delavnico in skočiti iz avtomobila, je dobil do 40.000 din. Storilcem so že "i zaradi njih zmanjkalo ma- jalci kot posredovalci ■— trgo- še nekatere druge gradnje. več težjih poškodb in pozneje na sledi. 8'i. Podražila se br predvido- vine. Ne dopustimo, da bi Približno take načrte imajo umrl. Tudi drugi udeleženec je JPa edino slanina. Ta podraži- kdorkoli na račun potrošnikov tudi v Kranju. OZZ ima namen dobil več poškodb, le Kokalj ev pa je v zvezi s skokom od- ribaril v kalnem! in verjetno bo tudi uspela, je ostal brez ran in takoj po- so se v Kamniško Bistrico, kjer so se ga pošteno »nasekali«, posebno pa še Kokalj. Ko so se potem vozili domov je avto drvel z enega roba ceste na drug in ni čudno potem, če je prišlo v Spodnjih Stranjah do katastrofe. Avto je vr- čiti krajo, vendar so storilci pobegnili. Zasledovanje je še v teku. VLOM V IZLOŽBO 4. februarja okoli ene ponoči je bil izvršen vlom v izložbeno okno poslovalnice »Tekstilka« PRIMER, KAKO NE SMEMO OBRAVNAVATI GOSPODARSKIH PROBLEMOV Menda se še ne zavedamo v zadostni meri, kako težki so delovni pogoji v naših usnjarskih podjetjih, ker bi sicer v navedenem primeru tovarne usnja »Standard« v Kranju, ukrepali vsekakor bolj življenjsko. Zakaj pravzaprav gre? Lansko leto je delovni kolektiv skoraj vse leto moledoval, naj bi se vendar nekako uredilo vprašanje delovnih oblek, ki so delavcem pri take vrste delu neobhodno potrebne. Če bi namreč hotelo podjetje nuditi to ugodnost svojim delavcem, bi nabava oblek obremenila plačni sklad podjetja, kar pa spričo že tako nesorazmerno nizkih zaslužkov niso mogli dopustiti. Delo, ki je vse prej kot čisto, suho in zdravo, so si tutU večkrat ogledali številni predstavniki sindikata in drugin množičnih organizacij. Vsi so bili edini, da so v podjetju re» težki delovni pogoji. Svoje mnenje sta dali tudi sanitarno-zdravstvena inšpekcija ter inšpekcija dela. Toda oblek kljub temu ni bilo. Zato in pa še zaradi nepravičnega nagrajevanja v odnosu do ostalih industrijskih panog, je zapustilo v preteklem letu tovarno 60 odstotkov delovnega kolektiva, kar je brez dvoma zelo velik odstotek in pomeni nenehno in zelo veliko težavo za nemoteno proizvodnjo podjetja. V tovarno »Standard« pridejo večinoma le taki novinci - delavci, ki pod silo razmer primejo za to delo, medtem ko iščejo drugod boljše in predvsem čistejše delovne pogoje. Zato bo treba v letošnjem letu problem fluktuacije delovne sile brezpogojno reševati skozi tarifni pravilnik. Letos se obetajo sicer boljši Pogoji tudi za usnjarsko industrijo, vendar nam konkretni 'anskoletni primer tovar. »Standard« kaže, kako togi so v nekaterih primerih naši predpisi in kakšno gospodarsko škodo 'a' ko povzroče. A. Z Jesenic Sadjarsko društvo in Ljudski odbor mestne občine na Jesenicah sta organizirala sadjarski tečaj, da bi poživila zanimanje DA, NIKJER DRUGJE kot v ,ar.šah, majhni vasici pri Dom-žaiah. Ce se peljete z vlakom ^rc U Kamniku, boste brez dvo-*Pa pravočasno izstopili, četudi *|e veste, katera postaja so Jar- Če hočeš platneno blago, l ga dobiš v . . . '.nizano ceno hrani prav lepe denarce. Prav je, saj so delavci močno navezani na menzo, ker je tako v Domžale kot v Mengeš le predaleč. Tudi svoj stanovanjski blok ker boste že iz vlaka opazili sijo za tarifni pravilnik, ki za- sem občutek, kot da sem vsto- so si končno sezidali. Dolgo je eHko tovarniško poslopje In- seda enkrat na mesec in sproti pil v neko bolnišnico, tako či- trajalo (3 leta), pravijo neka- d^strije platnenih izdelkov. Ko- odpravlja posamezne nepravil- sto in svetlo je namreč v tej teri v njem je dobilo streho rak, dva in že sem bil v tovar- nosti, ki nastajajo. Zal pa je dvorani, kjer bo »suha« predil- fi družin in 48 samcev. Blok je ' ■ • ■ treba ugotoviti, da se delovni niča. To dvorano in vse stopni- naravnost razkošno urejen in . dovršen, pogled daje vtis, da kolektiv na splošno ne zanima šče so že pobarvali z zelo svetlo iTna hladno in toplo vodo. Ve- ^° v tovarni vse v redu, saj preveč za novi plačni sistem; zeleno oljnato barvo, ki očem cina delavcev je mnenja, da bi e'o poteka nemoteno in brez ravno nasprotno kot kolektivi zelo dobro de, razen tega pa Dn0 bolje zgraditi manj luksuz- tastoja. Toda tekstilce iz 7arš nekaterih drugih podjetij na bodo prostori veliko bolj higi- na stanovanja, ker bi jih bilo arejo nemajhne skrbi in to so Gorenjskem, kjer mislijo, da enski kot doslej, ker bodo ste- iariko več. Nihče nima nič pro- Predvsem skrbi za nabavo su- se bodo po novem prav vsem ne lahko pomili z mokro cunjo. ti udobnemu stanovanju, ven- JPvin. Predvsem jim primanj- plače neprimerno povečale. Sin- Ce se bo barvanje obneslo, bo- dar dokler ;3 se veliko družin K\i*- .... .... , _«----- - ------•« — - l- O KRUTI MATERI O govoricah, ki se vztrajno za sadjarstvo. Tečaj je razde- širijo in razburjajo Kamničane, ljen na tri dele. Prve dni fe- ^ da je baje neka mati vrgla bruarja so se udeleženci tečaja »svojo 3-letno hčerko v Bistrico, seznanili s spomladanskimi deli nismo mogli dobiti nobenih toč- v sadovnjaku, poleti bodo na- nih podatkov. daljevali s poukom in ga jeseni Izvedeli smo le, da kamniški zaključili. Tako bodo v različ- zdravniki niso v zadnjem času nih letnih časih obdelali vsa nudili pomoči kakemu utopije- področja sadjarstva. Zanimanje nemu otroku. za tečaj je precejšnje. le bombaža. Kako težko ga dikalna podružnica tovarne v do sčasoma pobarvali vse to- brez stanovanja, pač ne bi smeli je dobiti nam pove tudi ukrep, Jaršah bo morala postati pač varniške prostore. i ~~ ----u --------.-i; aktivnejša. Toda žal ni tako v »mokri« NI MENDA PODJETJA, ki predilnici. Tam so delovni po- so ga morali napraviti, ^ir,ili so namreč tretjo delov- delati takih poizkusov. No, to ni primer le v Jaršah. Skoraj ni mesta ali kraja, kjer se ne -------------,.^„.„ --- _.....--------- — «------- ---- - - . bi »proslavili« s kako komunal- Odpustili delavcev, pač pa so nest, tako tudi Jaršani niso brez ta, vlaga in smrad vse prej kot no »mojstrovino«. — Prepričan I zaposlili na drugih mestih, njih. Radi bi prišli do nove blagodejno vplivajo na delo. Te sem^ da DC<}o v jaršan v pri-;ii pravijo, da imajo za le- tkalnice, ker so v sedanji sg- prostore je treba videti, poiem hodnje izmeno. Toda kljub temu ni- ne bi imel načrtov za prihod- goji zares precej težki. Mokro- Sproščena iniciativa Uredba, ki oprošča nove sa- vrst sadik. Zato je OZZ v Kra- dovnjake plačila davka za do bo osmih let, je vzbudila med posestvom gorenjskimi kmetovalci Izredno zanimanj'3. Zadružniki v kranjskem okraju so že prijavili nad 40 ha novih nasadov. Veliko zanimanje za nove sadovnjake je tudi v radovljiškem okraju, vendar nastaja nju stopila v stik s kmetijskim Podbrezjah in sklenila z njim pogodbo, da posestvo spremeni nekaj svojih najlepših površin v drevesnico, ki bo letno dajala do 15.000 dobrih vrst sadik. Manjšo drevesnico bodo pripravili tudi v problem pomanjkanja dobrih radovljiškem okraju. OBVESTILO sP.ie leto zagotovljene zadost- nitarno - tehnične naprave zelo človek ni več mnenja, da je drage izkušnje. e količine surovin za dve iz- pomanjkljive. V novi tkalnici bi tekstilna industrija »lahka in- upoštevali dosedanje Upajo, da bo šlo... dobilo delo še nadaljnjih 500 dustrija«. To velja zlasti za ne- *T)ELo SE MI JE, da n<- bi delavcev in delavk, kar bi Zfc katera delovna mesta. In ravno r^ opravil, če jih ne bi poba- te kraje veliko pomenilo. Le v tej »mokri« predilnici so de ti kako mislijo urediti svoj vprašanje je, če bodo lahko lavke najpridnejše in zelo ur- n'Vl tarifni pravilnik. Vendar spričo letošnjega gospodarskega ne pri delu. ^s°m mogel kaj natančne:- položaja dobili ustrezni kredit. NAD TISOČ DELAVCEV in RjRa izvedeti. Po akordnem si- Potreben bi jim sicer bil in de- delavk, kolikor jih sedaj dela delajo v tovarni že so- nar bi tudi dobro naložili v ko- v tovarni, se hrani v lastni to- 0J 'n pri tem bo, pravijo, ludi rist vsega našega gospodarstva, varniški menzi, kjer jih stane $e a'°' Le tehnično osebje, ki Ko sem si ogledoval tovarno kosilo 50 in večerja 30 dinar- h ni nagrajevano po učinku, od znotraj in ko sem prišel v jev. Hrana je nadpovprečno do- morali odslej vsekakor drugo nadstropje, so mi poka- bra, tako da so delavci z njo 1 Več spodbude. Sicer pa zali lepo dvorano, ki čaka sa- zelo zadovoljni. Toda tovarna v podjetju stalno komi- mo še na montažo strojev. Imel prispeva iz svojih sredstev za Slo KOLIKOR LJUDI — TOLIKO MNENJ, pravimo običajno, ko govorimo o nekem kolektivu, pa ni treba, da bi štel ravno tisoč delovnih ljudi, kot je to primer v Jaršah. V tekstilni tovarni, o kateri govori ta kratki sestavek, pa imajo vedno bolj tehtno vsebino besede, vklesane na spominski plošči tovarne: 17. sent. 1950 JE PREVZEL TOVARNO V UPRAVLJANJE DELOVNI KOLEKTIV! I. Ausec Obveščamo vse lastnike oziroma rejce perutnine, da je cepljenje kokoši proti kokošji kugi in to po naslednjem redu: 15. II. 1955 ob 7.00 uri Cirče — pri Šink Jože ob 9.00 uri Huje — pri osemenjevalnici ob 10.00 uri Klane — pri Rebolj Janez ob 14.00 uri mesto — pri klavnici ob 15.30 uri Struževo — pri Rakovec Ivan ob 18.00 uri Primskovo — pri Matevži ob 20.00 uri Gorenje — pri Sluga 16. II. 1955 ob 9.00 uri Dni'ovka — pri ekonomiji ob 10.30 uri Orehek — pri Rajgelj ob 14.00 uri Rupa — pri Urbane ob 17.00 uri Stražišče — pri Japelj ob 18.00 uri Stražišče — pri Tone ob 19.00 uri Stražišče — pri Korošec Kokoši prinesite na najbližje zgoraj navedeno zbirno mesto. Cepljenje ni potrebno za kokoši, ki so bile cepljene v zadnjih treh mesecih. LOMO Kranj Od petka do petka Nov plačni sistem norme Nov plačni sistem, ki ga je sprejel Zvezni izvršni svet že lani konec decembra, a bo začel veljati v drugem četrtletju letošnjega leta, je predmet vse živahnejših razprav po naših delovnih kolektivih in v časopisju. Spremembe, ki jih prinaša ta novi način nagraievania v Pospodar-stvu, bodo nedvomno pripomogle k povečanju proizvodnje, zato je prav, da si bežno ogledamo to uredbo in poskušamo ugotoviti, kaj je tisto novo kar ta uredba prinaša. Doslej je tarifni pravilnik urejal odnose samo v podjetju in določal samo urno (ali pa mesečno) plačo delavcem in uslužbencem na posameznih delovnih mestih. To je slabo vplivalo na delovno storilnost, kajti nikjer ni bilo zapisano, koliko mora delavec v določenem času narediti. Zato se je dogajalo, da se je dostikrat delavec prišel v tovarno spočit in je začel svoj »šiht« šele v prostem času. Z novim plačnim sistemom pa bodo te nepravilnosti odstranjene, kajti poleg urne (ali mesečne) plače bo tarifni pravilnik predvideval tudi učinek, ki ga je dolžan doseči posamezni delavec na določenem delovnem mestu. Na ta način ne bo več mogoče prebiti nekaj uric v brezdelju, ne da bi se to poznalo na plači. Novi tarifni pravilniki nas bodo torej približali geslu »vsakemu po njegovem delu«. Pri novih tarifnih pravilnikih pa bo novo tudi to, da bodo urejali odnose med delovnim kolektivom in komunalnimi skupnostmi, kajti tarifne pravilnike bodo spejemal. predstavniki kolektiva, sindikata in ljudskega odbora. To pa bo omogočilo, da se bodo kolikor se le da vskladili interes" družbene skupnosti z interesi posameznikov — proizvajalcev. Zato je zelo važno, kako se bodo določale normo. To je osnovni pogoj Tn rOfllnO za uspeh tega novega načina nagra- »M i™UIIIC jevanja. Nikakor se ne sme dopustiti, da bi bile norme predmet špekulacije, kajti že se pojavljajo glasovi: »delaj malo, da boš imel nižjo normo!« Tudi pretirano visoke norme seveda lahko škodijo. Tisti pa, ki gledajo samo, kako bi znižali norme, da bi jih potem z malo truda lahko dosegli in presegli, pa verjetno ne vedo, da prav te njihove špekulacije zavirajo hitrejši dvig življenjskega standarda. Zato zastonj jadikujejo in se pridušajo, da premalo zaslužijo za življenje. Ko pa bodo spoznali, da je odvisno od njih, koliko zaslužijo in koliko ■si za ta zaslužek lahko kupijo, bodo verjetno krepkeje prijeli za delo in naredili več proizvodov, ki bodo prav zato cenejši. Delavec bo za svoj zaslužek kupil lahko več kot kupi danes, povečala se bo realna plača, kot pravimo temu in to pomeni, da se bo dvignil življenjski standard. Na to pot stopamo z novo uredbo o plačah v gospodarstvu, ne-glede na želje posameznikov. V soboto 5. februarja je Zvezni izvršni svet sprejel nekaj pomembnih odlokov in uredb. Med njimi naj oHinlfAV omenimo posebno tiste, ki se nana- UUlURUf sajo na pospeševanje kmetijstva. O kmetijstvu so na seji precej razpravljali in sprejeli precej sklepov, ki bodo pospešili kmetijsko proizvodnjo. Med drugim so razpravljali o regresu za umetna gnojila, sredstva za zaščito rastlin in nekatere potrebščine kmetijstva. Po tem odloku lahko daje narodna banka iz sredstev splošnega investicijskega sklada kmetom in kmetijskim organizacijam investicijska posojila za zgraditev silosov in gnojišč. Tisti, ki želi posojilo najeti pa mora imeti 20 odstotkov lastnih sredstev. Od ostalih važnejših sklepov, ki jih je sprejel Zvezni izvršni svet, na* omenimo še zakon o davku na dediščine in volila. Po tem zakonu se bo določala višina davka z ozirom na vrednost dediščine in na stopnjo sorodstva. Tako bo na primer treba plačati za dediščino v višini 600.000 dinarjev 5 odstotkov davka, če bodo to prevzeli neposredni dediči, cziroma 8 odstotkov davka, če bo šlo za dediče, ki so v sorodstvu s tistim, ki jim premoženje zapušča šele v drugem kolenu. Najvišja davčna stopnja za dediščine in volila znaša od 21,5 do 30 odstotkov. iaktjiuek kamniške mske teveiiuile Pijača ceneje - hrana dražje Osebe in njih imena niso oaz <- v Kamniku — konkretno: men- laž!« mi je dejal tovariš K. in odgovor me je zelo presenetil, To dejstvo kaže, ,da je bilo poslovanje že kar otročje!!! Se enkrat so se oglasile de- zi tovarne »Titan« — prodajal mi molel pod nos nekakšno vendar sem vztrajal pri svojem kruh po Rfl dinarjev, sir pa po obračunsko knjigo, kjer je bi- »Ne! Jaz bi danes.« daj za .kranjsko klobaso 90 din. ko je prej, ko je imel menze '""V" |/",7T še privatnik, stala le 80 din?« rad urecul stvar be pnvani , Tovariš R. je nekam prijazno in dobrodušno dejal, da tega ni vedel in sploh, da se meso danes draži jn je to povsem »Danes nimam časa«, je kratko in malce jezi j ivo rekel tov R Odgovor me je razburil, zato realna cena- sem že hotel oditi sporočiti tovarišu R in javno -u, da naj Odgovoril bi mu le: če lahk? trgovine prodajajo kranjske ima do novinarjev - 'vsaj kot klobase po 68 din bi jih delav- odgovorni uslužbenec — korektne j ši odnos. Medtem pa so ska menza lahko nudila delavcem, če že ne ceneje pa vsaj ztl navalile nanj njegove usluž- e,nako ceno. Se smo se menih — a dovolj'] Razšli smo se — v meni pa g benke, češ: enkrat moramo dognati kaj je res in kaj je laž in ga pripravile, da je sprejel zvenele besede ki jih je tov. J. povedal uslužbencem Gostinskega podjetja: »Vsak dinar, ki ga neupravičeno iztisneš ii * delavčevega žepa je zločin. I ki kaže, da človek, ki je to storil nima samo nečloveškega odnosa do soljudi, ampak je tudi brez spoštovanja do i delavcev, ki po ves dan garali j Zopet sem odšel v tovarno T m ustvarjajo to kar nam bol — to pot že boljše volje. Tova- naredilo naše življenje lepše- f mojo ponudbo o sestanku s pričami. Nekako mimogrede je še pripomnil: poslovodkinja P. je že priznala, da je zaračunala nekim tujcem porcijo sira po 70 dinarjev. SESTANEK 700 din kg — op. A. Č.) zelo lo res zapisano, da se je v men-slabo poučen in navedel več la- zi T prodajal kruh po 48 do ži ter da je treba dati javnosti 50 din, sir pa po 500 din točno pojasnilo.« EPILOG to reportažo nisem hote! Nekaj pomembnih ZAPLET Najprej sem se oglasil jpri direktorju tov. K.-ju. Zelo hud je bil, ker sem rryu dejal, da popravka nikakor ne bomo objavili v takšni obliki, posebno ne, predno vseh stvari ne preverimo. Začela sva kar pri knjigovodstvu. Ugotovil sem, da črnemu istrskemu vinu (ki so ga v Kamniku začeli točiti po 120 din liter) ni padla cena na račun hrane, pač pa da so bili dani drugi pogoji. Konkretno: posiovodkinja prste vmes?« »Jaz pa imam priče, da je ravno nasprotno res — namreč ' to, kar smo zapisali«, .sem ugovarjal. »To nas ne briga! Za nas je važno knjigovodstvo«, je ostro mi odgovoril tovariš K. in nekam pohlevno so se vsedli (Torej za njih je važno kaj je zapisano, ne kaj se je resnično zgodilo — mi je prhnilo skozi možgane). Odločno sem dejal: »Če imam vendar priče, potem se ne lažem!« Tovariš K. je skomignil z rameni. . . Vrtal sem dalje. »Ali morda dajete možnost, da bi tu imela riš J. je bil takoj pripravljen, da se z oči v oči pomenimo s posJovodkinjo in namestnikom s direktorja. Za sestanek sva do- napraviti nobene senzacije _ §e 10. uro. manj koga žaliti, ali ga javaj Ob desetih: prišli sta .dve de- obtoževati. Hotel sem samo za- lavki in trije delavci: v umaza- ključiti razburjenje, ki ga je nih modrih oblekah, z žuljavi- povzročil članek »Vinska reve- razkavimi rokami — mirno lucija v Kamniku«. Obenem pa sem hotel prikaza mizo. Prišel ja tovariš R.: zati, da je pri nas še marš:-sproščeno in komodno se je kakšno podjetje (posebno go--/sedel na svoj stol — rdeči in stinsko) odvisno od ljudi, -zaliti obraz se mu je širil v imajo različne nazore in. rai-prijeten nasmeh. Prišla je po- lična hotenja — pa tudi različ-slovodkinja P.: nekam začude- no moralo! Naj vam navedem na," a čutil sem, da s prepriča- še en primer. ker je vinarska zadruga »Savez Vis« ustvarila s prodajo svojega vina tako močno konkuren- Pritrdilno in pomenljivo je prikimal in dodal še — (ko sem ga pobaral za vzroki teh njego- co, da so vsi prizadeti — z gro- yift dornnev) — nekaj o čudnem sistom vred — našli možnost in sredstva, da so vino pocenili. DRUŽINSKI POMENKI Za pridne roke Da bomo ustregli pridnim ROKAVICE S PRSTI 3. Moške rokavice mamicam, tokrat zopet priob- Pri rokavicah s prsti pa so Velikosti 9 10 11 12 13 čujemo nekaj najosnovnejših osnovne mere sledeče: celotna Cel. dolž U 275 28 5 29 5 30 5 31 5 mer za pletenje otroških doko- dolžina h, širina roke b, za- gjr roks b 9 9 5 9 5 10 10 5 lenk ter moških, ženskih in pestna dolžina la, ročna dolžina zapest dolž lo 9 9 9 9 9' Roč. dolž. I3 10 10,5 11 11,5 12 poslovanju v Planiki in o ne^ kakšni interni preiskavi. »Ja, kako pa potem, da ste to-varišico P. postavili na tako odgovorno mesto? Ali je tako visoko kvalificirana?« Skomig z rameni in »ne« je bil dvoumni odgovor. Odšel sem . . . Kamničani so me zvedavo ogledovali, ko sem brozgal bree dežnika po dežju in blatu proti tovarni T. Menzo otroških nogavic. OTROŠKE DOKOLENKE Pri otroških dokolenkah določujemo sledeče osnovne mere: dolžina stopala h, celotna dolžina s peto la. la in dolžina sredinca I4. 1. Otroške rokavice Dolž. sred. 14 8,5 9 9,5 10 10,5 C/3 O dolžina stepala h ctj c3 —1 C O številka velik _■ 0 dolži s pet u ca C/3 čevlja 1 13 21 1 19—20 2 14 23 do 2 21—22 3 15,5 25 do 3 23—24 4 16,5 27 do 4 25—26 5 18 29 do 5 27—28 6 19,5 31 do 6 29—30 7 21 33 do 7 31—32 8 22,5 35 do 9 33—34 9 24 38 •do 11 35—36 10 25 40 do 13 37—38 11 26 42 do 15 39—40 12 27 44 do 17 41—42 Velikosti Celotna dolž. \\ Širina roke b Zapestna dolž. lo Ročna dolžina I3 Dolž. sredinca U 5 22 3 4 19 20 6,5 7 7,5 7,5 5,5 5,5 6,5 6,5 7,5 8 8,5 9 6 6,5 7 7,5 Kako preprečimo vi« »o Posledice letošnje vlažne njem —■ nič mi ne morejo, h. Stopil sem v menzo in se tu sem bil končno še jaz: suh konca leta l!)f>J dva privatnik^ predstavil tovarišici P. Na mo- ln nervozen! potem pa jo je prevzelo u je vprašanje, če je kdaj pro- Vprašal sem tovarišico P.: stinsko podjetje »Planjava« " dajala kruh po 80 dinarjev, je »Ali ste prodajali kdaj kruh po (»tudi 'iz fpoliitičnih razlogov«, odločno izjavila: »Ne!« Govori- 80 dinarjev?« »Ne!« Odgovorile so ji delavke! Kupile so pri njej več kosov kruha — bilo pa ga je tako malo. da so, ko so ga stehtale dražile klobase in kruh la je še nekaj o lažeh in nesramnosti ter dodala: »Lahko se prepričate iz mojega knjigovodstva!« Vraga sem si mislil — že zo-deževne zime občutimo tudi vpet se skrivajo za tem kar je ugotovfle ~da "stane kg 8 stanovanjih, v katera se je prav zapisano! Pripravil pa sem jo odnesi tako naselila vlaga. To pa nI le do tega, da je zahtevala kot mi je pojasnil tovariš K-Danes se Gostinsko podjetje hvali, da je takoj po prevzena| znižalo ceno vinu in žganju. Res! Toda obenem so s© fx> 'i Komu v korist naj bodo ga nazaj in zah- spremembe? Ze toliko let se bol tevale denar. Tovarišica P. je rimo proti alkoholizmu, posebj samo škodljiv pojav za nase »Pripeljite tistega, ki sem mu vrnila denar in vzela kruh — no proti alkoholizmu v delavf «.l AS GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založniško ln tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cesta 6. Direktor: Sumi Nace. Urejuje: uredniški odbor. Odg. urednik: Slavko Beznik. Tel. uredništva: št. 475, uprave št. 190 / Tek. rač. pri NB Kranj - okolica št. 624-T-127 / Izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400, polletna 200, četrtletna 100 dinarjev. Posamezna štev. stane 10 din zdravje, temveč kvarno vpliva računala kruh tako drago!« tudi na pohištvo, obleko in obu- To sem ravno čakal. Sicer tev. Zaradi tega je prav, da go- sem vedel, da tu lahko padem spodinje njene. posledice pre- v blamažo, obenem pa sem bil prečijo. trdno prepričan, da bom doka- Omare, postelje in ostalo po- /al resnico. Takoj sem stopil v hištvo pomaknemo za nekaj cm tovarno k tovarišu J, »Ti si stran od zidu in v morebitnih nam poslal podatke — ali boš suhih dneh stanovanje dobro lahko pričal, da so resnični?« prezračimo. Takrat seveda od- »Seveda!« mi je brez okleva- premo vse predale in razgrnemo nja dejal tovariš J. »in ne sa- tudi posteljnino. Umetniške sli- mo jaz, tudi drugi lahko«, ke zaščitimo pred vlago na ta Odpeljal sem se nazaj v način, da jim na vogale zad- Kranj. Med potjo sem razmiš- nje strani pritrdimo ploščice iz 1 jal: morda bo direktor K. sam plute in jih tako ločimo od ste- razčistil s poslovodkinjo — sam ki znižuje na . d; podjetje zniža brez opravičila in pojasnila!!! skih vrstah. (Baje to ni bil osamljen pri- storilnost, pa se zgodi, £ mer) cialistično« Tovarišici P. je postalo malo menzi, ki je nerodno. Pojasnjevala je. da ni nekega 1''!''.!.?i hrano'" imela takrat, ko je kruh dala in obenem pa Podra*M ... Res, to f in »družbeno koristno« delo! ko ga je vzela — tehtnice. Kako naivno .in smešno! V kateri menzi ali gostilni pa ste še videli, da bi kruh tehtali. Vsakdo ve, da tehta štruca 1 kg in če jo razrežemo na 10 delov tehta vsak kos 10 dkg, če stinsko podjetje jo razrežemo na štiri pa vsak organiziralo v dve podjetj 25 dkg. To jc vedela tudi to- Menda zato, da ZA ZAKLJl'CEK Mimogrede sem v Kamn*| slišal, da se bo verjetno G Planjava« r bo več »zdravf Na ne bo. kot da se bo povečal a4 a rat. Glede »9$ ence« v I sem mneaij , „ morah \ ne: Na posebno vlažna mesta dal kakšno"'zadoščenje deiav- varišica P., zato je moglo priti socialistične ^JJ^J^ pa postavimo posodice s kloro- cem (kar bi bilo edino pravil- do take raidlke vim kalcijem. no) — in bi mi pravzaprav ne nialomarnos Plesen na tapetah odstranju- pisali več o tej stvari, vsaj v jemo s salicilnim špiritom, ki takšni obliki ne, kot bomo to ga pripravimo same, če zmeša- danes! mo del solne kisline s štirimi Pozneje sem uvidel, da sem deli špirita. Na pohištvu pa od- zaman upal. stranimo plesen s pomočjo hI-___ _ permangana, tla in lesene obloge na zidu pa najprej obriše- Kolegi so me dvoumno po- mo s suho krpo ter jih nato gledali, ko sem povedal, da za- premažemo s terpentinskim deve ^ nisem dokončal. Mor- oljem. da so se cel° bali- da sem se načrta: Hi S prijaznim nasmehom se je ministrativm ' |au, vmešal tovariš R. Toda čutil cialistično sem, da mu ni prijetno in da vrste potJJolJbl.sodo bi vse skupaj rad spremenil v da bi to ^ našega slovM ?x±Z: prijetni pomenek z vsebino: 1? zdavnaj vu I majhna pomotica in delavce ja. j gC §tejejo za 4 J\ prepričal, da se za take stvari Podjetja, morala sama gti splača razburjati. (Kar je cialistična, ^ realno katf l*li je bo pa drugič boljše.) Toda jaz sem.se držal svojega lirajo, P°s^"**eJ iščejo pretira?! mHi /a -t,vi jo najnižje mc lirajo, postav ceno in da 2. Ženske rokavice Velikosti 6 7 8 9 Celotna dolž. li 23 24 25 26 Širina roke b 7,5 8 8,5 9 Zapestna dolž. I2 8 8 8 8 Ročna dolžina I3 9,5 10 10,5 11 Dolž. sredinca U 7.5 8 8.5 9 V meglenih dneh je zrak po- to Pot pošteno zaletel sebno vlažen, zato tedaj po- Naslednjo soboto sem z jas stelj ne smemo prezgodaj zra- nim načrtom odšel zopet čiti, ker zimnice pa tudi po- Kamnik k direktorju K.-ju. To steljno perilo vpija velike ko- da nisem ga našel, ličine vlage. Na to moramo »Danes ga ne bo«, so mi cd vedno paziti, ker so prav vlaž- govorili rc bi se to izvaja B£a ..socialistična kP»y" *£- kjer je več 50 din - drugim pa po 70 din!? stih kraijn« kot v >r Jasno je. da poslovodkinja. skih podj«« J s.im0 eno tov. vseh 600 delavcev tovarne T ni jih, k.|i'i_ »Čudno!« sem si mislil. (Te- poznala, zato je prišlo do kaj Podietf*m daj še nisem vedel, da so lo- čudnih pojavov in upravičene- Dvom Krmo. Toda *! Klinar: TRUPLI POD PEČINAMI 3 — Nemci! Kolona se je pretrgala. Napada s te strani partizani niso Pričakovali. Mislili so, da se odmikajo sovražniku, pa so mu hiteli naravnost v objem. Kakor klin so se Nemci zarili med pretrgano kolono. Skupina sedmih partizanov, pri kateri je bil tudi komisar Stane, «t je znašla v dvojnem ognju. — Umik proti vrhu! Partizani so se umikali le s težavo. Krogle iz nemškega Orožja so jih spremljale. Nemški komandir si je že mel roke, ^aj je bil prepričan, da bo ujel in pobil vso skupino, ker je Prisilil partizane, da so se umikali proti prepadnim stenam. — Hitreje, hitreje, — je bodril komisar Stane. S skrajnimi napori so se partizani umikali. Noge so postajale vedno težje *fi jim je bilo, kakor da so se zlepile z vso to gorsko gmoto *H da jo zdaj z Nemci vred vlačijo za seboj proti' vrhu t^ipance. Utrujeni in izčrpani so se Privlekli do vrha in popacali v sneg. Bili so izmučeni do konca. Niso se menili, da jim v ledenem mrazu ^mrzuje oznojena in premočena obleka, da postaja Vedno bolj trda in se ledeno lepi na hrbet. Ležali so v Snegu in v njih je tlelo Upanje, bolj podobno želji, morda Nemci ne bodo Šli za njimi. Saj od tu ni Umika. Edini umik bi bil čez prepada pečine *a to bi bile potrebne vrvi. Ležali so v snegu in minute so se jim zdele dolge kakor Ure. Tedaj je Franci zagledal pod seboj skupino Nemcev. — Za nami gredo! in oprtal si je zopet težki nahrbtnik, ki §a je privlekel na vrh Lipance. Upanje do smrti utrujenih partizanov se je razblinilo. **emci so se vzpenjali za njimi. Komisar je razmišljal. Vedno Je znal hitro presoditi položaj in najti pravilno odločitev Tokrat Da ie v njem vse odpovedalo. Ni vedel, kaj bi storil. Ostalo jim je le še biti se do konca in pasti. Izprožil fje nekaj strelov proti Nemcem. Brez povelja (so zaceli streljati tudi njegovi tovariši. Nemci, ki so bili že blizu, so polegli. Nekateri so zdrseli P° Pobočju nazaj. To je opogumilo partizane a kai ko je imel vsak le nekaj nabojev. Slaboten, ee-Prav' dobro merjen ogenj iz pušk, pa Nemcev ne bo zadržal. £a'o ie Stane izrabil trenutek, ko so Nemci polegli, in za-fcovedal umik v pečine nad Krmo. Sklepal je da tudi Nemci *Uso pripravljeni in opremljeni za boj v prepadnih pečinah. V Prepade za njimi ne bodo upali . Partizani so odvrgli nahrbtnike. Da bi jih dobro pokrili s %egcm, niso inttli več časa. Le Lojze z Bleda je dobro skril *vcje smuči. Nato so se pognali proti skalovju. Tisti hip je staneta ostro zasekalo v prsih. _ Ranjen? je pomislil, ko se mu je stemnilo pred očmi. i>adel ie v sneg a se takoj pobral, dasi mu je strel prevrtal touča Stekel je za ostalimi. Ni čutil krvi, ki mu je polzela Wtelesu in se «-i»i-ia za pasom v mlakužo in puščala v sne-SU rdečo sled. — Ali si ranjen? je zaklical partizan Jakopič in hotel pohiteti k Stanetu da bi mu pomagal. V tistem hipu pa ga je Mcsil nemški rafal. Lojze Vinko in Oskar so bili že med skalovjem. Izza zaklona so izstrelili zadnje naboje proti Nemcem in jih prisilili k tlom. Franci pa ije stekel k Jakopiču. 11 Z velikimi mukami se je Stane spustil za Oskarjem na *fedno polico Lojze in Vinko pa sta še vedno streljala. Nato ^0 se vsi srečno spustili kakih dvajset metrov globoko v prepad. Naprej brez vrvi niso mogli. Devet sto metrov globoki Prostor je zazeval pod njimi. — Kaj bo sedaj? Na to niso utegnili več misliti. Nemci so ze prišli nad pre-hadno skalovje Videli so, da so za robom prepada izginili partizani Za njimi niso upali. Odvrgli so vse ročne bombe, ki so '^h imeli na skalne police. Nastal je trušč, kakor da bi se ru-§U ves svet Eksplozije so se v skalah podesetorile in Nemcem %e ie zdelo da v tem peklenskem gromenju in rušenju ne *Uore ostati nihče več živ. Pobrali so slabo skrite partizanske ^hrbtnike in se umaknili. Partizani so se še vedno stiskal, k steni^ — No, Nemci so vrgli zo-pet nekaj bomb v prazno, — se je zasmejal Lojze, ko je videl, da so še vsi živi. Tedaj je zagledal ranjenega komisarja, ki je slabel. Izza pasu je izvlekel kos srajco in ga odtrgal'. Tudi drufti so storili isto. S temi kosi so obvezali Staneta in ga položili na varno polico. — Tu imaš moj suknjič! — je rekel Lojze in ga raz- Franci pa ga je ogrnil s svojim, čeprav se ?*%jil pod Staneta • * komisar branil. pritlskalt dolino, ki v Mraz je ved je dan ogrel, o 70Det ovijati megla. Vedno bolj se je gostila in ^ je začela -»v , ^ srcu> dokler je ni vpila sivina mraka, "^krvavela v zan«*j..^eli misliti, kako bi se rešili prepadnih pe-Partizani so P ^nHobi Nemcev s čeladami, so je spreme- ^. Partizani so v do5i Nemcev s čeladami, Jh. Smrt, prej ^trov globoko praznino. l3J vetaCko globokem grobu bi ne spal rad. ^ kakšnem grobu? - je -mrmral Lojze. — je dejal si- t\ spremljen" ^ njej, se je Lojze vedno umaknil. O smrti je imel tako mirenje' kakor večina partizanov: č(. ne misliš nanjo, te ne bo l^Sela. smrt izbira samo mod tistimi, ki jo vidijo povsod. Ta ^Vara je pomagala partizanom premagovati strah pred smrtjo ^ vsak je bil prepričan, da bo dočakal svobodo. Tako so mi-Uj mnogi in tako jo mislil tudi Lojze. Na življenje misli, fante! - Besedo »fante« je Lojze ^bil namesto običajne besede tovariš... _ Na življenje ml-V* in ne na smrt! Se stene ne misli nanjo, - in z očmi je ^ignil na ranjenega komisarja, - In mu tudi tpeb ^ *m ga bomo, samo da pridemo iz teh prek|,.|il, skal 5 _ saj nisem mislil tako. Lojze! Tudi meno mika življenje ' harmonika. — •' •' tK — Tako je! Zato korajžo in i/ skali — in „i„. , ,-, ., - 5e začel vzpenjati po Skrbinah ,„ p,,,',,,,, , fiJSlht 'pri v skalovje. Toda vrniti so moral. Tik pod vrhom mu Z občnih »borov DPD Svobod Drobne novice Godbeniki so bili najmarljivejši 'J£&&2 ' . , ,. „ , „ TA so zborovali 5. februarja v Jeseniška »Svoboda«, reorga- dolga leta, ima težave zaradi sele v začetku te sezone, naj Mekinjah Prosvetni inšpektor nizirana pred dobrimi dvemi pomanjkanja študijskega in ga omenimo na zaključku. Pod tovariš Drago Mehora je na leti iz sindikalnega kulturno - razstavnega prostora. Kljub tem vodstvom priznanega režiserja vzornj urj prikazal svetli lik in umetniškega društva »Tone Cu- težavam pa je priredil dve sa- Mestnega gledališča prof. Jože- pomen pesnika Franceta Pre- far« v DPD »Svobodo«, je pred mostojni predstavi. V okviru ta Tomažiča je naštudiral »Vdo- Med najdelavnejšimi na Gorenjskem •*e blemih je podala nekaj tehtnih misli upraviteljica kamniške os- KULTURNO IZOBRAŽEVALNA SEKCIJA »Solidarnosti« je v petek 4. februarja priredila že tretje predavanje v tej sezoni. Predaval je dr. Orel o ljudski kulturi. Komenda Prosvetno društvo »Janez Če- šerna. Ravnatelj gimnazije tov. nedavnim podala obračun o društva dela tudi harmonika- vo Roslinko« in skupaj z gosto- A Lan pa je govori] 0 naši delovanju v letu 1954. Društvo ški odsek z 9 gojenci. vanji priredil 8 predstav. Vzrok zu'nanji politiki O vzgojnih proste je tri sto enega aktivnega Pravzaprav bi morali dram- nedelavnosti tega odseka člana, predvsem delavce in ski odsek omeniti na prvom treba pripisati pomanjkanju re- uslužbence Železarne na Jese- mestu, a ker prejšnje leto ni žiserjev, zato je treba nujno n^^e""*Sole" tovarišica Natalija nicah. Med devetimi odseki je pokazal posebne delavnosti in misliti na pridobitev lastnega gjrca najbolj razgibano delo godbe se je začel resneje uveljavljati režiserja, na pihala in pevskega zbora. Pri godbi na pihala sodeluje 52 aktivnih članov, ki je pod vodstvom mladega dirigenta Remija Noča dosegla lepe uspehe, saj je ena najštevilnejših pa tudi najkvalitetnejših na Gorenjskem. Dobro je bilo tudi Prvega februarja je stražiška lo. Nadvse razveseljivo pa je delo folklorne skupine ter Svoboda položila račune prete- dejstvo, da je v stražiški Svobo- Ljudske univerze, dočim pri klega leta. Naloge, ki so si jih di pretežno mladina, med njimi buij« v Komendi je imelo pred dramatskem odseku, lutkovnem zadali svobodaši v minulem le- veiiko pionirjev. kratkim svoj redni občni zbor, gledališču, likovni sekciji in tu. so ne samo izpolnili, temveč Najlažje pa lahko ocenimo na katerem se je ugotovilo, da harmonikarjih nismo mogli opa- so programu še marsikaj doda- delo stražiške Svobode, če po- je dji0 delo društva v pretežiti tolikšne podjetnosti. li. Glavna cilja, ki so jih imeli gledamo samo nekaj številk, klem letu zelo plodno. Posebno Naravno je, da je bil tudi sta bila, povečati število sekcij Dramatska sekcija je imela v delovni sta bili gledališka in ša-zabavni orkester zelo delaven, in krožkov ter obnoviti svoj preteklem letu 7 premier, med hevska sekcija. Uprizorili so saj je ime], kar 33 nastopov, dom. Prvega, povečati število njimi je bil »Dobri vojak kar 5 gledaliških del (vsaka je Odsek, ki skrbi v glavnem za sekcij in krožkov, jim je uspe- Švejk« enajstkrat na odru; tam- doživela po 3 predstave). Naj-razvedrilo in šteje kar 23 čla- lo doseči, saj imajo danes dra- buraški zbor je imel v dveh ie- večji uspeh sta dosegli igri »De-nov pa bo moral v bodoče od- matsko sekcijo, moški in ženski tih J27 nastopov; šahisti so bili seti brat« in »Dundo Maroje« praviti nekaj napak, ki hromijo pevski zbor, tamburaški zbor, prvaki Svobod na Gorenjskem, (režiral tov. Ivan Jezeršek). Lep njegovo delo, t. j. odstraniti knjižnico, harmonikarski, bok- Bavdek mlajši pa je bil prvak napredek je pokazala tudi knjiž-težnje članov po osebnem za- sarski, sabljaški, šahovski, go- šahistov vseh Svobod Sloveni- nica, ki so jo lani reorganizi-služku. Lutkovno gledališče je spodinjski in baletni krožek ter je; moški pevski zbor (lahko bi rali.' Na zboru so sklenili, da naštudiralo v pretekli, sezoni tečaj nemškega jezika. V vseh rekli tudi mladinski) je imel bodo vključili v prosvetno delo »Mojco in živali« ter ponovilo teh sekcijah in krožkih dela in tudi veliko nastopov, med tem se vec mladine. »Rdečo kapico« in skupaj prire- se uči približno 400 članov, ko so vsi ostali krožki in sek- pr| volitvah so člani izrazili dilo 22 predstav. Folklorna Prostor iza tako številno član- cije še mlajši, katerih delo pa zaupanje dosedanjemu odboru, skupina ali odsek narodnih stvo pa je veliko pretesen. Si- Stražiščani z velikim zanima-plesov se je močno dvignil, cer so že začeli s popravilom njem spremljajo in si želijo, da 1 PKPniTP Šteje 26 članov in je imel 5 sa- svojega doma, vendar ima do- se jim bedo tudi kmalu pred- J mestojnih nastopov. Upati je, bro polovico sekcij in krožkov stavili. Prejšnjo nedeljo lahko imenu- da bo ta ansambel, ki ga zad- streho v šolskih prostorih. To Za tako množično in uspešno jemo praznik pevcev radovlji- nje čase instruira tov. Marol- pomanjkanje prostorov pa ima delo pa ima največ zaslug ves škega okraja. Zveza kulturno- tova iz Ljubljane, kmalu še bolj za posledico, da število članst- Upravni odbor, med njimi pa prosvetnih društev tega okraja zaslovel. Likovni odsek, ki je va ni še večje, čeprav se je v poznan po svojih deležih že lanskem letu več kot podvoji- predvsem požrtvovalni tovariš je organizirala pevsko revijo, Bavdek, kateremu ni noben ko- ki se je je udeležilo 8 zborov. rak, v prid Svobode iz Straži- Resnično zanimanje za pevsko šča, odveč. Največje priznanje dejavnost je pokazalo občin- pa so dali Upravnemu odboru stVo s sodelovanjem pri ocenje- člani Svobode s tem, da so ga vanju, kjer je dalo največ pri- skoraj nespremenjenega izvoli- znanja tistim zborom, ki so bili li še enkrat. komaj ustanovljeni ali obnov- S programom, ki so si ga po- ljeni, kakor: moškemu zboru z j ., ., . . mn ... . Ki . nn=i,ah n i e stavili za nrihodnjost. pa so vsi Blejske Dobrave, moškemu zbo- Po podatkih, ki smo i in dobi- tu vplivajo na posiiaosanje . __ ^ • • „ u^ .-, nT Z •„ , , ,mm člani straziske Svobode pokaza- ru z Dovjega in mešanemu zboli na Svetu za prosveto in kul- uspeha predvsem tisti kmečki Polletni učni uspehi na šolah v kranjskem okraju li, da vedo, kakšno naj bo nji- ru iz Radovljice. Zastopnik komisije, ki je privatno ocenjevala zbore, prof. in kemponist Peter Lipar je podal strokovno kritiko na družabnem turo, je učni uspeh v prvem sinovi, ki pač morajo hoditi v polletju na šolah v kranjskem šolo, dokler ne zadostijo pred- hov0 del°- Samo tak° naprej, okraju boljši kot prejšnje le- pisom o osnovnošolski izobrazbi to, razen v osnovnih šolah, — pa vzroki za ogromen padec SLOVESNOST kjer je uspeh padel od lansko- dobrih ocen na gimnaziji v Ze- ZA ŠTIRIDESETLETNIKE letnih 79,4°'o na 77,19% ali za leznikih še niso znani. Bržkone Vsako leto priredi jeseniška večeru, ki je sledil reviji. Po-2,21 boljši od če je bila ta gimnazija zelo so- v podjetju že štirideset let. Le- ki so kritizirali neaktivnost in-lanskoletnega in se je povzpel lidna in so dijaki iz Železni- to? se jih je na proslavi zbralo telefctuaileev — predvsem ličina 56%. V nižjih srednjih šo- kov, ki sedaj študirajo na višji 63. Čestitkam in delitvi spo- teljev in profesorjev — ki še lah pa je narasel od 43,5 na gimnaziji v Loki, med najbolj- minskih diplcm je sledil spro- vedno stoje ob strani in se no-50,63n.'o. širni. ščen razgovor. — Čestitkam se čejo vključiti v naša delavska Med nižjimi srednjimi šola- K padanju učnih uspehov v pridružuje tudi naše uredništvo, kulturno - prosvetna društva, mi so se najbolj odrezale gim- Preddvoru in Cerkljah pa še to- nazija v Dupljah, Tržiču in le: verjetno bo marsikomu, ki tretja gimnazija v Kranju — sedaj z nezanimanjem sledi po- Stražišče, ki so napram lanske- uku in ga ima samo za nujno mu letu zvišale uspeh za pri- zlo, enkrat še presneto žal. Ne- bližno 12°/o. V Cerkljah pa je neben napredek znanosti tudi letošnji polletni uspeh za 1.22°/o v kmetijstvu terja vse več zna- slabši od lanskoletnega, v Pred- nja. Zato se bo treba počasi dvoru 5%, v Železnikih pa ce- znebiti občutka: saj bomo lah- 07/ Uatoiui vettft Kot v vseh nordijskih filmih, film le nima takih umetniških lo za 8%. Medtem ko so vzroki ko živeli brez šol, kot živi ki smo jih gledali zadnje čase. kvalitet kot prej omenjeni šved-za padanje pozitivnih ocen v moj oče, ki prav tako nima šol Je tudi v tem finskem filmu r.ki, kajiti »Poročni venec« je Preddvoru in Cerkljah znani — in kot je živel očetov oče! tema ljubezen. Tista čista, mla- zares uspel samo v naravnem in da, lirična ljubezen, polna žrtev neprisiljenem slikanju ljubez-in odrekanja, ki je postala tako ni. Vse ostalo pa, kar še obdaja značilna za švedski film. Zgod- mlada zaljubljenca — celotno ba »Poročnega venca« je na las okolje, v katerem se razvija podobna zgodbi iz filma »Ple- njuna ljubezen in drama, vsi sala je eno samo poletje«. Spet odnosi, ki vladajo v tem okolju, ;e razlika v družbenem položa- vsi značaji, ki so nosilci teh ju in zlagana malomeščanska odnosov in konec sam — vse morala vzrok tragedije. On štu- to je v bistvu samo nespretna, dent iz »višje« aristokratske površna, neživljenska in psiho-mestne družine, ona preprosto loško neutemeljena, konstrukci-Te številke dajo misliti. Ce kniečko dekle, iz vasi, ki je na- ja. Človeku je zares žal, da, je poti idealom in načrtom njego- ta večno življenjska in globoko ve družine. Spet si stojita na- človeška tema obdelana tako sproti dva svetova: plemenita in površno, ds, kmalu pozabiš na strastna ljubezen današnjih dni vse, razen na mlada zaljubljen- Z novim šolskim letom spet ; ekonomski tehnikum ZARADI VELIKIH POTREB TO EKONOMSKO - KOMERCIALNEM KADRU, NAJ BI SE ŠE TO LETO USTANOVILA EKONOMSKA SREDNJA SOLA ZA GORENJSKO V KRANJU Leta 1954 so zapustili Eko nomsko srednjo šolo v Kranju upoštevamo, da ima n. pr. v zadnji diplomanti. Ze leta 1951 Srbiji 20,5% zaposlenih v eko-je bilo namreč sklenjeno, naj nomsko - komercialni stroki se ta šola postopoma ukine, kaj- ekonomsko srednjo šolo, v li Strokovnjaki so menili, da bo kranjskem okraju (nič boljše pa nasproti preživelemu konzerva- ca in njuno nežno Ijubezen.To-sicer v letih 1954—1956 že pol ni v radovljiškem okraju) pa le tivnemu krogu puritancev in da že samo zaradi te ljubezni preveč kadra s srednjo eko- 6.9%, potem je jasno, da je ?a,rizejev. sc Splača film ogledati. Domsko izobrazbo. Za šolanje treba nekaj ukreniti. Pri sta- Toda kljub tej napredni ideji _c tega kadra bi zadostovale po nju, kakršno trenutno je, ni nič takratnih predvidevanjih sred- čudnega, da finančna inšpekci-nje šole v Ljubljani, Mariboru ja vedno znova odkriva dosti in Celju. prekrškov, ki nastanejo zaradi Toda zgodilo se je prav na- neznanja in nepoučenosti ljudi, sprotno. Namesto da bi bilo ka- ki delajo v računovodstvih, dra preveč, ga vse bolj pri- manjkuje. Gospodarski svot OLO Kranj je lani v novembru napravil temeljito analizo komercialno - ekonomskega kadra po podjetjih v okraju in Ugotovil, da je v tej stroki za- . __. , ,__onn ,. ,j. , tom 1955/56 na novo ustanovi poslenih trenutno 800 1 udi, od , ' . ■ Zaradi vseh naštetih dejstev sta Svet za gospodarstvo ir, Svet za prosveto in kulturo OLO Kranj sklenila predlagati republiškemu Svetu za prosveto in kulturo, naj s šolskim le- Ekonomsko srednjo šolo za Gorenjsko s sedežem v Kranju. Ker dobršen del ekonomsko-ko-mercialnega kadra nima zadostne izobrazbe, sta Sveta sklenila, naj se v prihodnjem •0 pa _ nižjo srednjo letu ^ tudi dva od~ tega 509 v industriji, 164 v trgovini, 50 v obrti, 10 v gostinstvu in 67 v kmetijskih zadrugah. Od skupnega števila zaposlenih pa jih ima 230 ali 28% samo osnovnošolsko izobrazbo, šolo. Od 800 ljudi je torej 655 ljudi brez ustrezne strokovne kvalifikacije. Popolno srednje- večerne ekonomske šole ki naj bi trajala dve leti in v kateri bi si lahko pridobili ustrezno kvalifikacijo vsi tisti. šolsko izobrazbo ima le 77 na- u ^ ekonomsko-meščencev (od tega 55 z eko- * zmanjkalo prijema. nomsko srednjo šolo, kar znese (i.!)'•', ) in le 14 ali 1.7% jih je dokončalo visoko šolo. komercialni službi, pa nimajo za to še ustrezne kvalifikacije. —k 21. februarja bomo v kinu »Storžič« videli »Grof Monte Cristo« pustolovski LAS I MESTO KAMNIK POZNA meterski bazen in vsem mladim hrvatsko - slovenski ligi! Pri- VeČina plavalcev pa, ki na- Kamničanom je bilo žal, da ni- znanje za svoje delo pa jim je stopa v prvem moštvu, se bo danes prav gotovo vsak. Naj- so RibniCani_ Kljub temu pa so dala Plavalna zveza Jugosla- morala krepko potruditi in več pa je slišal o njegovi pri- miacji z veseljem posečali tre- vije, ker je prepustila organiza- pridno trenirati, drugače bodo rodni lepoti, njegovih znameni- ningej ki jih je vodil priznani cijo mladinskega državnega pr- že marsikaterega izrinili mlajši tostih, o gorah, ki ga obdajajo, Tone. Ze naslednje leto so do- venstva Kamničanom. plavalci, ki se učijo plavati v ali pa tudi o uspehih kamni- bm nov 50 meterski bazen. Pri Največje uspehe so Kamniški vsakoletnih plavalnih ških športnikov, med njimi tu- gracmji tega bazena imajo ve- plavalci dosegli lansko leto di o podvigih danes »upokoje- lik delež tudi plavalci sami. prav na tem prvenstvu. Bili so nih« alpinistov. Prav v zadnjih Ustanovili so delovno brigado, najboljše slovensko moštvo in letih pa so ime Kamnik pone- kateri na čelu je bil v stroju si priborili šesto mesto. Prav sh po vsej naši domovini Kam- jn ^ deiu vindšnurerjev Mi- gotovo pa je zavidanja vredno niški plavalci. jan njihovo tretje mesto v mešani Tako so šele leta 1951 Kam- štafeti pri mladincih. Ta uspeh niški plavalci pravzaprav pri- so potrdili tudi na republiškem čeli z načrtnim delom. VSAK ZAČETEK JE TEŽAK TRADICIJA PLAVALNEGA športa v Kamniku je že stara, saj se je po vsem svetu znani Tone Cerar naučil plavati prav v Kamniku, vendar Kamničani niso imeli nikoli pogojev, da POT NAVZGOR JE BILA KRATKA S SKROMNIMI ZAČETKI in manjšimi propagandnimi prireditvami se je ta sekcija hitro bi se plavalni šport razvil mno- razvila v moćno piavaino ekipo žično in si utrdil temelje za miadincev in mladink. S hitri- nadaljni razvoj. mi zamahi v raznih tekmova- Kmalu po osvoboditvi pa so njih, II. republiški ligi, I. re- med kamniško mladino vedno publiški ligi in na raznih slo- bolj pogrešali plavalce. Radi bi venskih prvenstvih, si je utira- jih naučili tudi te »znanosti« la pot med vodilne slovenske pa je menda Kamniška Bistrica plavalne klube. Ze lansko leto Pa so tekmovali med naj bolj-slovenski preveč »topla«. Ko je pobral vse lovorike, je šimi — v hrvatsko Tone začel «graditi pilote« ligi-plavanja v Kamniku. Na njegovo pobudo je bila leta 1950 ustanovljena plavalna sekcija SSD Kamnik, katere cilj je II. republiški ligi, na mladin- \0 je prepozno! bil, v društvo pritegniti čim skem in članskem moštvenem Državni rekorder, državni pr- LANI USPEH ZA USPEHOM ZE LETA 1953 so bili prvi prvenstvu v Radovljici, kjer so bili zmagovalci in si osvojili naslov republiškega prvaka. KDO SO NAJHITREJŠE KAMNIŠKE »RIBE« STEBER MOŠTVA JE »stari« Cerer. Se več zaslug, kot aktivni plavalec pa ima kot trener, ki z velikim veseljem uči mlade plavalce. Najhitrejša kamniška »riba« pa je Stane Snabel. V vseh disciplinah plavanja ima zelo dobre čase, vendar mu crawl najbolj leži. Večkrat pa zaradi ne-resnosti doseže tudi slabši čas kot bi ga lahko. Zato so mu je lani tudi zgodilo, da se je po slabšem uspehu na mladinskem državnem prvenstvu cmeril. Bi- tečajih, ki jih organizira plavalna sekcija. KAJ PA LETOS VSI PLAVALCI IN vodstvo sekcije upajo, da bodo imeli letos še večje uspehe. To pa zato, ker bodo lahko tudi več trenirali. V novem bazenu ima- več mladine, kateri »namakanje« v vodi mnogo koristi. Pri njihovem delu pa je bila velika ovira majčken, štirinajst- prvenstvu Slovenije pa so bili vak in reprezentant Zrimšek drugi. Lansko leto pa je bilo za Ladko pa je najmraljivejši. Za- mlade Kamniške plavalce najuspešnejše. Bili so prvaki Auerspergova v v ^ Sftott * $f«itt * Speti Vrnili so se domov V torek zvečer so se vrnili domovino s skakalne turneje Švici naši smučarji-skakači Ja tako se je vrnil Marijan Magu-šar, ki se je v inozemstvu ponesrečil. Dočim so ostali nada- to so časi njegovih uspehov tudi velike vrednosti. Kamničani se še prav gotovo spominjajo razburljive »dirke« na 200 metrov metuljček, ko je bil Lad- J° že g°tov čistilec za vodo in ko za las prekratek. Kadar pa Jim ne 00 potrebno čez leto to-on v vodi posnema žabo, je ne- tokrat čistiti bazena kot prej-premagljiv, vsaj tako je bilo šnJa leta- »Zagotoviti si mora-lansko leto ko je postal tudi mo še dena™a sredstva«, mi mladinski državni rekorder. ^e deJal PriJaznl ^ nad vse Najhitrejši hrbtni plavalec je marljivi organizator Kordaš Bogataj Janez, ki pa bo letos Ivo- ko sem ^a motil pri pri- nez Polda, Albin Rogelj, Janez ljevali pot proti Ljubljani, sta dobil nevarnega tekmeca v Pu- Pravi za občni zbor kamniških celjevemu Francetu. Borbena Plavalcev, da sem lahko napi-Dobrovoljc Roman in Bergant sal te vrstice' "in a*«* nam Gorišek, Jože Zidar in vodja izstopila na Jesenicah Janez skupine Bogomir Šramelj. Prav Polda in Jože Zidar. Oba dobre -— ■- volje, da sta se vrnila v do- Maks pa sta skoraj nepogreš- ^e zagotovljen«. FRANCOSKA ATOMSKA CENTRALA Pred kratkim so v Franciji objavili, da bodo kmalu zal ključih z deli pri gradnji prve francoske atomske elektrarne/ Atomska centrala bo v mestu Markul v Pokrajini Garde in boj imela moč 4000 kilovatov. Prvo atomsko centralo so zgradilo v Sovjetski zvezi in ima moč 5000 kilovatov. METEOR JE RANIL ŽENSKO V državi Alabami je padel meteor, ki je bil velik kot| nogometna žoga. Meteor je prebil hišni zid in ranil žensko, ki je delala v sobi. NAJTOCNEJŠA URA NA SVETU Fiziki kolumbijske univerze so skonstruirali atomsko uro. Izračunali so že, da bo ta ura šele po 300 letih za-, ostala za eno sekundo. ATOMSKA PODMORNICA JE BILA POD VODO 148 UR Prva atomska podmornica je imela poskusno plovbo po globokem morju ob obali otoka Lang Ailand. Prvi poskus je uresničil predvidene račune o hitrosti podmornice njenih zmožnostih spuščanja v morsko globino. Preplula je 3200 kilometrov dolgo pot, 148 ur je bila pod vodo, petde-[ setkrat pa se je potopila in spet vrnila na morsko gladino., 200 km DOLGA LEDENA GORA SE JE ODTRGALA ! OD ARKTIKE Ameriška ladja »Atka« je pred. kratkim zabeležila gi-f banje velikanske ledene gore, ki se je verjetno odlomila odj arktičnega ledenega območja. Ledena gora je dolga 200 kilometrov in ima površino 4000 kvadratnih kilometrov, največjo nadmorsko višino pa ima 30 metrov. Pred nesrečami ki jih ona lahko povzroči, so že opozorili vse ladje, ki plovejo po Severnem ledenem morju. Ta ledena gora je do danes največja, ki so jo opazili v arktičnem predelu in se pomika proti jugu. ZGRADILI BODO VELIKO TOVARNO AVTOMOBILOV V ARGENTINI Ameriška družba Kaiser - Wilis bo zgradila v Argentini veliko tovarno, ki bo letno izdelala 40.000 avtomobilov, Ta družba je že podpisala pogodbo z argentinsko vlado. GRADNJA LADIJ V SVETU Po podatkih britanskega Loyda, so v preteklem letu največ ladij izdelale britanske ladjedelnice in sicer 327 s skupno tonažo 2,140.752 ton. Na drugem mestu je Zapadna Nem-' čija, ki je v istem času zgradila 204 ladje (772.012 ton). Za Nemčijo je Holandija z 136 ladjami (529.679 ton), ki ji slede Francija in Švedska. Loški planinci so položili obračun' movino, sta pripovedovala ove- ljiva za svoje društvo. FaBo likih uspehih skakalne turneje v Švici. Janez Polda je razkazoval prejete nagrade in bil ^^L^^l^ LlSS* očividno vesel. Na turneji, ki je trajala 12 dni, se je v skup-plasmanu uvrstil z 828,7 točkami na 6. mesto. Pred njim razpravljali ^ le 4 Norvežani in en Finec. Loke je imelo pred kratkim svoj redni letni občni zbor, na nem katerem so pregledali delo preteklem letu in Saj mi boste oprostile, ker vas nisem omenil na prvem mestu, čeprav ste dekleta in čeprav ste do lanskega leta nabirale poleg svojih še tiste točke, ki so jih izgubljali vaši fantje. o planu za prihodnost. Žalost- z ozirom na to da ima Polda na pa je bila ugotovitev, da se ]etos Je 41 skokov< je n-je tega zbora udeležila le četr- končni uspeh ko se je uvrstn lina članov Planinskega dru- pred vse skakalce Avstrije štva, ki jih ima društvo danes Nemčije. Švice in Francije iz-že 451- redno dober. S seboj je prine- Največja naloga, ki so si jo sel bogat dnevnik 0 katerem zadali loški planinci za letoš- nam bo prav gotovo fa k nje leto je napeljati elektric- vedal saj ge iz da bo ni tok v kočo na Lubniku. skugai izdati Če jim bo tudi to uspelo (lan je posebno knjigo. Omenil je tudi, da se bodo ino-zemci tekmovanja, ki bo 5. in 6. marca v Planici, v kolikor bo vreme ugodno, polnoštevilno U. sko leto so že napeljali telefon), bo »Lubnik« prav gotovo eden najlepših planinskih domov v Sloveniji. Več zanimanja za udeležili planinstvo pa bodo skušali vzbuditi tudi pri mladini. V ta namen bodo ustanovili »Gorske straže«. Povezali se bodo tudi s taborniki. Ker sta poleg Lubnika, Ble-gaš in Osojnik najbolj obiska- ljivi člani TVD »Partizan« slani loški gori, so sklenili, da bo- vili pomembno zmago. Po tri-do z načrti in pripravami za letnem trdem in požrtvovalnem gradnjo gorskih postojank tudi delu so imeli otvoritev svojega na Blegašu in Osojniku pričeli telovadnega doma z veliko, so-že letos. Tako bi čez nekaj let dobno opremljeno telovadnico, imeli turisti še dve privlačni ki so ga preuredili iz bivšega OTVORITEV NOVE TELOVADNICE V GORENJI VASI Preteklo nedeljo so v Gorenji vasi v Poljanski dolini mar- «111 Za*ba na mesecu Na obali velike reke je stala la k delu, hranila pa ga je sa- ščila vsaj drobtinico kruha, hišica V njej so živeli: starka, mo z ostanki in trdimi skorja- Zvečer pa jo je poslala še po vnukinja, kodrast psiček in ze- mi kruha. vodo k reki. 2aba ni imela več lena žaba. Deklici se je v star- Zaba je živela najslabše, moči, a hudobna žena se ni ozi- kinem domu najbolje godilo. Starka ni marala zanjo, čeprav rala na to. Izmučena živalica Stara žena je bila z njo ljubez- je delala od jutra do večera, je morala ubogati. Poklicala je niva dajala ji je lepe obleke Prinašala je vodo, sekala drva psička, da bi jo spremljal, in ji pripravljala najtečnejšo in po trdem delu lačna odha- Tako sta skupaj odšla k re- hrano. Jala spat. Psičku ni bilo tako lepo. Nekoč jo je starka ves dan Starka ga je venomer priganja- priganjala, ne da bi ji privo- Pionirski leksikon Zrimšek izletniški postojanki več. Člani Planinskega društva so izvolili tudi nov upravni odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tovariš Oman, celotnemu odboru pa je navzo- zadružnega doma. Večino del Trio crawlistk Auersperg, Do-so ob izdatni pomoči Ljudskega linšek in Škofic reže vodo, da Vprašanj a: 7. Kaj je šah? 8. Zakaj lahko in zakaj včasih buči? peci njej srajco še zrak, ki je zelo slab prevodnik in nerad spusti mraz gori do k°ze- Tako je med vsako kar srajco še ena »zračna srajčka« in prav te nas najbolj grejejo. ki, sedla na breg in pričela jokati. Zaba se je ozirala v jasno nebo in klicala mesecu: »Vsaj ti se naju usmili! Pridi sem z neba ter vzemi mene in psička k sebi!« ^ In mesec je res slišal tožbe teh nesrečnih zemeljskih bitij. Zasmilili sta se mu in spustil odbora opravili člani sami s prostovoljnim delom. Za ta dan so pripravili tudi telovadno akademijo, ki jo je če članstvo ob zaključku želelo nabito polna dvorana sprejela veliko uspehov —sj z velikim priznanjem. se za njimi kar »kadi«. Odlični ede? pa sta tudi prsačici Vavpetič in Potrato. Največji uspeh pa je lansko leto dosegla Skofičeva, ki je bila na 400 metrov prosto ena prvakinja Slovenije. 9. Katere države so naše so- 2. Na sliki ste videli yiolino in lok ali godalo. Violina je že več sto let staro glasbilo, ki Odgovori: jma na svojem trupu napete šti- 1. Tri srajce so toplejše kot ri strune> po katerih vlečemo z ki je za tri druge debela. godaiom. Tistemu, ki pa zna Zgodbica o višnjevem dimu Kakor toliko drugih nasladil leta 1492 ko je prijadral na pr- njem se danes imenuje nikotin spada tudi tobak med da- vi otok Novega sveta. Domači- — in Angležu Siru Walterju rove, ki jih je Evropa pre- ni, ki so mislili, da so belci Raleighu. Nicot je bil franco- jela iz drugih celin. Dobil ga nadnaravna bitja, so tujcem ski poslanik v Lizboni in je pri- Ko je leta 1633 strahovit požar upepeljil Carigrad, je Murat obdolžil kadilce, da so oni zakrivi Iti katastrofo. Nad -251000 kadilcev je bilo takrat obsojenih na smrt. V Nemčiji je bilo kajenje na je Krištof Kolumb 12. oktobra prinesli v dar neznano, lepo nesel tobak kot čudežno zdra- cesti in javnih prostorih pre-_ dišečo listje — tobak. V Evro- vilo v Pariz. Raleigh pa je povedano še v preteklem stopo pa ga je Kolumb prinesel uvedel kajenje v družbo. Sam letju. Ce si je kdo v stari, bi-šele leta 1496 in sicer na Špan- je bil tako strasten kadilec to- dermajerski dobi na cesti pri-sko. Prvotno so stari Maji za- baka da je tudi, ko je stopal žgal pipo ali cigaro je bil re-žigali tobakovo listje bogovom, na morišče imel v ustih pipo. volucionar. šele kasneje pa je postalo na- Seveda pa je bilo tudi na An- Od načinov uživanja tega na- To pa zato, ker je med vsako igrati na violino> pravimo, da je violinist in največji violinist do danes je bil Nicolo Paganini. Za kratek čas sladilo ameriškim prebivalcem. Prvi kadilec — evropejec je bil španski mornar Rodrigo Je-rez. Ko se je, puhajoč dim, sprehajal po svojem rojstnem kraju Avamonte, so someščani menili, da ga je obsedel hudič. Na gleškem mnogo nasprotnikov sladila je bila najprej v modi tobaka. Kljub temu pa so pipa. Mnogo so ga ljudje ka-strastni kadilci prodajali mla- sneje uživali z njuhanjem. Prav da dekleta za tobak v Virgini- hudi »šnofarji« so imeli tobač-jo, kjer so takrat moški klicali niče kar naprej v roki. Cigana pomoč, ker niso imeli žensk, ra je že kasnejša izumitev. Na- 3. Tretje vprašanje, čeprav je bilo najlažje, ste mi nanj zelo slabo odgovorili. Smučarji tekmujejo v tekih, štafetah, patrolnih tekih, smuku, slalomu, veleslalomu, skokih ter v alpski (smuk in slalom) in klasični kombinaciji (skoki in tek). Najboljše odgovore mi je poslal pionir Virnik Peter, učenec tretjega razreda osnovne šole neba na obalo velike ubogi živalici k se je reke. Vzel je sebi ter odletel z njima nazaj v višavo. medtem sedela Starka pa je v Kranju. Za nagrado bo dobil doma in čakala na vodo. Ker se mladinsko knjigo «Cekin«, ki njena hlapca le predolgo nista ima tudi barvne slike. On vrniiai je odšla k reki. Toda n;-e dobil za svoje odgovore tudi kogar ni bilo več tam. Starka zmerjati tO »Zdi se mi, dragi kolega, da tale profesor precej več ve o atomskih raziskavanjih, kakor pa je uradno objavil!« | poleonovi vojaki so jo prinesli iz Španije. Za časa krimske vojne 1853 in 54 pa so angleške in francoske čete prevzele od Rusov in Turkov — cigarete. Tobak so dolgo časa preganja- znanili so ga in bil je obsojen H skoraj povsod. V Rusiji je na deset let zapora, duhovniki bil zelo dolgo strogo prepove- pa so poskušali iz njega pre- dan. Kogar so zalotili pri ka- gnati hudi duh. jenju. so mu razparali nos. Še- Ce se kadilci kljub prvotne- le Peter Veliki, ki se je sam Značilno je, da so ravno vojni mu protivljenju uživanja toba- navadil kaditi je priboril ubo- dogodki redno pospeševali kaka, danes lahko naslajajo s gim kadilcem pravico do toba- jenje, kar je spričo blažilnega »travico«, se morajo zahvaliti ka. Največji sovražnik tobaka vpliva tobaka na živce razum-Francozu Jeanu Nicotu — po vseh časov pa je bil Murat IV. ljivo. največ točk — 6. po pet pa so jih ''dbili Voze]*}, Ravnik in Štular. Popravek Dragi pionirji, ko sem zadnjič za vas pripravljal »Pravokutnik«, mi je nagajivi Pavliha nrišel nagajat in me tudi zmotil. Napravil sem napako. Onro-^tite! Da boste dobili pravilno rešitev, vpišite med osmo in deveto vrstico še besedo dinar in v srednji navpični vrsti brste potem čitali Glas Gorenjske. Vaš Kosobrin je začela klicati, vse zaman. Tedaj je v nebo, in glej. n» .p igrala njen psi-mesecu sta se ig ^ ček in zelena 2*>Da- ■ , i ^orka' »J°l zaoi< zajokala groziti, a pogledala »Joj kako sta ne rT.PSiiSkrbTl- sem za vaj« hvaležna. Skrbt kot za lastna otI01 sta me zapustila-« t-irnanie ni prav Toda njeno tarn ^ ^ nič pomagalo. w z vnukinjo m tu pa se ^ ta obe. Zaba '»P vedno igrata na Letos bodo zgradili svoj dom Uspešen občni zbor PGD Komenda Gorenjski gasilec OBJAVA ŠTEV. 2 ke, da čimprej poravnajo za- ske funkcije tako v strokovno- 2e pred 14 dnevi je imelo gradnjo že pričeli. Tako so ma bodo priskočili tudi ostali Vsa prostovoljna gasilska ostalo naročnino in tako izpol- tehničnem kot organizacijskem prostovoljno gasilsko društvo ugotovili, da naj bi povečani občani in pomagali pri prevo- društva na področju Gorenjske niJo svojo dolžnost do našega pogledu, se za območje bodoče Komenda svoj redni letni občni Gasilni dom služil ne le dru- zih ter tudi sami darovali les. (OGZ Kranj in Jesenice) obve- glasila. zveze komun osnuje nova OGZ zbor. Poleg članov društva so štvu, temveč tudi ostalim obča- Na občnem zboru pa so tudi ščamo, da sta Zvezi naročili za SKUPNO POROČILO *■ Gorenjsko. Ustanovni zbor se občnega zbora udeležili ne- nom. V njem naj bi letos zgra- sklenili, če jim bo primanjko- vsako društvo in za člane upr. UPRAV. ODB. OGZ KRANJ za to Zvezo bo 13. marca 1.1. kateri zastopniki oblasti in dili tudi primeren prostor za valo denarnih sredstev za grad- odbora »Glas Gorenjske«. V IN OGZ JESENICE v Kranju. ljudskih organizacij. hišnika in ambulanto. Člani so njo, da bodo razpisali med čla- okviru rubrike »Gorenjski ga- Upravna odbora obeh Zvez 4. Organizacija operativnih j j, zato sklenili, da bo vsak izmed ni notranje brezobrestno posoji- silec« bo ta časopis vsak teden sta že od novembra preteklega enot bo ostala taka kot doslej, Iz poročil, ki so ji po nyih prJ teh delih pomagal s lo. Društvo pa je prepričano. Prinašal poročila o delu naših leta razpravljala o reorganiza- v teritorialni razmejitvi bo le člani Upravnega odbora Je ~ 50 prostovoljnimi urami. Ker pa da bo dobilo tudi od ostalih društev in Zveze, kakor tudi ciji prostovoljnega gasilstva in nekaj popravkov. O formacijah Jo razvidno, da je i o ^ društvo razpolaga z majhnimi pričakovano pomoč, kar bo navodila v zvezi z gorenjskim o novih oblikah družbene sa- v posameznih občinah odnosno PGD Komenda lansko o - sredstvi, bodo skušali te do- prav gotovo velika vzpodbuda gasilskim festivalom. mouprave. V tem smislu so bile na področju celotnega okraja uspešno. Društvo si je na a ' biti z raznimi prireditvami. V za nadaljnje in še bolj uspešno 2. Uprava Gasilskega Vestni- številne analize stanja na te- so še v teku razprave in se v v preteklemletu nekaj j p^m^ za gradnj0 gasilnega do- delo. ka poziva vsa društva - dolžni- renu- anketa o lanskoletnem ta namen sklicuje tudi konfe- in preuredilo avto. /.lasu delu> številna posvetovanja s renca začasnega skupnega se- uspešno je bilo njihovo delo objave • ogrlasl pri vzgoji uspeh pa je društvo doseglo v preteklem letu s proslavo, ki jo iisvsc je imelo ob 60. obletnici svoje- UL.lLlJAL.ISCk ga obstoja. Organizirana je bi- Prešernovo gledališče Kranj la velika gasilska prireditev, Sobota 12 februarja ob 20 predstavniki naših organizacij, kretariata z vsemi sektorskimi sekretariatom SZDL in Gasil- in brigadnimi poveljniki, ki bo sko zvezo LRS. Na skupni seji 20, februarja ob 8. uri v Kra- Zaključena za tovarno »Iskra« ali tesan les. Planinšek, mizar, °b?h odborov pretekli teden so nju. ^^„^ kakor . . . , xr~~~- if.,„„ ni bih sprejeti ze konkretni skle- O vseh podrobnostih kakor Kranj - Ciaudc-Andre Puget: Kranj - Klane 71. K tudi Q ^„„^ predlogih bodo »Dnevi naše sreče«. - V vlogi Ugodno prodam kuh. kreden- * organiza- sklepali okrajni in ustanovni „ ......... . o^uma, ia i^uiuarja od m. Marianne Cassin gostuje — Iva co in trodelno omaro. - Kranj, ,v hmisJ" PT " 7 ,hfil, v.- d«,«™ nwivamn Ha katere se-je udeležilo tudi več uri; Gostovanje v Železnikih - Zupancičeva, članica MG Ljub- Gregorčičeva 21 (poleg osnovne ^ske§a sveta GZ LRS se, for- ^J^^f^^T^ ™ okoliških gasilskih čet in mili- Saroyan_Sartre: »Glejte, Ame- ljana. šole). področju vseh bodo- P" *e™ Us anovitev ce iz Ljubljane. rika!«. - Lisa - Jelica Siar- Sobota, 19. febr. ob 20. ur* Stoječ štedilnik, emajliran - ^Zl^'^^ ^LSV^ZTv^Z V razpravi pa so se zelo ve- dov, ob 16. uri: J;™"^^B^StoPT ^njih okrajnih ga- ni odbor obeh zvez ugotavlja, liko pogovorih o nalogan, k j . Amerika.«. y viogi i^e yn zvamniku. silskih zvez. da bo ta organizacija, ki se pri +„rp ie zadalo društvo za le- Izven in za pooczeije uskar nastopa Majola Sukljetova. Lesostrugarja, mizarja, kolar- o —- - šili priprave za povečanje Ga- kralj Briljantin«. tošnje leto. Ze lani so izvr- VVuchner: »Pastirček Peter in Nedelja, 20. febr. ob 16. uri: ja aii temu priučenega delavca Z Kranj in JeseT»ce se društvu in operativni liniji v izven in za podeželje — Saro- .^ma^ina^ ™st----- _____7> v smislu te reorganizacije li- ničemer ne spreminja, približa silskega doma, letos pa bodo z Petek, 18. febr. ob 16. uri: nT1'*" TT samo^ojnega, poštenega, sprej- l ™f" Si* " yan-Sartre. »Glejte, Amenka!«. me lesna galanterija v okolici kv.ldlrata- V te namen bo£rta lo- la problematiko in celotno delo a Siardova. Krania n*»««£v. _»_____. ... tosnj; ftn E*|BJit3>ft|£ijnai Kino Lisa - Jelica Siardova. Rcšnja^ ~DitižinŽto'"8*ano^nje ^Šnj.a. redna zbora v Kranju prostovoljnega gasilstva "še bolj Mestno gledališče Jesenice Pr°ti zamenjavi na razpolago februarja in na Jesenicah članstvu. Poročila poslušajte vsak dan ura za nižjo stopnjo - Zvone V ASob°t0' 12- ^br. ob 19.30 P°™dbe * opisom do: J^gg veljala tudi kot likvi- Za Upr odbor OGZ Kranj: «h «n? 7 Sin 20 uri Od- Kržišnik- Krani WP ?! un: Norman Krasna - »Draga sedanJjh služb oglasnemu od- aaciJfka zbora. Predsednik Tvrdy Makso 1. r. dVfieleii V-^luša^ S^ušT^U«^^^ ™ ^emierski. d^" Pod šifro »Vesten«. ^ne^Ta^^ruk^ Š^Km?^*™!™ ob nedeljah ob 13.30 in vsak de- ri. 14.00 Gledališče in filmi 1QY nedel]°' 13" ^ruarja ob Prodam moderen, dobro ohra- 3Stl mstruktor- Predsednik Mat.ja Khnar 1. r. lavnik ob 16.30. »Gospodinjski 15.30 Šolska ura za višjo stop- i ° Un: N- Krasna — »Draga nJen otroški voziček. Naslov v nasveti« vsak dan ob 7.30 uri. njo: 4500 čevljev pod morjem. £t \, ^ 1 Režija: Marijan «Pravi lista. »Kmetijski nasveti« in »Kme- 16.10 Utrinku ia. literature — j* ,re (debut>- Scena: Bojan Ce- Prodam stavbno parcelo v ftk tijska univerza« pa vsak delav- Pavel Sebunin: Nezanimivi člo- J' Loki ter manjšo količino suhih h 1-° >>Storzic<<- Kranj: 11. n. franc.-ital. barvnega filma »A- nik ob 12. uri. vek. 18.30 Mednarodna radij- Svoboda center - Sindikalni dom smrek°vih desk. — Informacije ' 18". ™ 2115 uri £inski larm na Jugu«- Nedelja, 13. februarja: - 8.00 ska univerza. Petek . . Skofja Loka, Spodnji trg 14. J"m >>P°rocm venec« 12. II. ob Kino »Svoboda«, Stražišče: 12. O športu in športnikih: Tekač Četrtek, 17. februarja: - 6 35 Streicher - Kosmač - »Kam Šiva,ni stroj' češki- dobro o- ^ ^LfTt? P\ed^i& risa~ do 13- IL Premiera nemškega Yrjo. 8.15 Domače pesmi za pri- v pesmi in plesu po Jugosla- zadreg« Veseloigra v ? hTJ hranJen- okrogel čolniček, ne- 17 Q 01 IL °b fUma *Strup v živalskem vrtu«, jetno nedeljsko jutro. 9.00 Otro- viji., 11.15 Za pionirje. 1210 njih. Premiera Pogrezljiv prodam. Dr. E. Soss, jTpiJL '"Ji" U", flTnTskl ufilm Predstave v soboto ob 18. in ška predstava - Lojze Maru- igra godba na pihala Ljudske Nedelja 20 febr ob 16 uri Ljubl-jana- Vegova ulica 2. ,_„?!. venec«. 13. II. ob 10. 20. uri, v nedeljo ob 15., 17. In ško: Dežela Lenuharija. 12.15 Milice. 13.00 Ljudsko - prosvet- Streicher'- Kosmač - »Kam iz Venček slovenskih narodmn ni obzornik. 14.00 Studentska zadreg«. Veseloigra v 3 deia-pesmi. 15.30 »Po naši lepi de- tribuna. 15.30 Tečaj francoskega nUh Rfr,ri7a feli« — Ciril Zlobec: Vtisi s jezika - 22. lekcija. 16.10 Vstopnice v predprodaii v Crni gori. 16.00 Javm utrinki iz literature - Bianca knjigarni »Simona Jenka« n 2 ftrojnih' V****i*v, ključavni- ttt*£& 21 fV on nn an minut ve- Auanrini- v;Q „ari„„ 10 nn n___„„■ „„„,1___j ^ . . 111 * čaripu ^rp „„ \. _ n3 venec«. 21. II. do film »Ljubimca iz Verone«. 18. in 21. uri premiera nemškega 19. uri'. 13. II. ob 21. uri finski tehn ko Tn lino mehani t TI™ V živalskem ^rtu«. film »Poročni venec«. Kinoteka Kranju sirejm^ takof vec.troi ^ ^* "j* Kinoteka P^d- predvaja 13. II. ob 10. uri Ri- ShThnS iS tfhntot iP+T'&Z £ *5F£ 8 ^ fUm°v)' ^„„^..•u i—___i___ v .' OD 15- 17- ln 19- "ri finski Kino Naklo: 13. febr. franc. poti po v" ---- • 7- —j'o-mi »tjnuuiid j mina« in z » veseli večer. 20.00 60 minut ve- Avancini: Za vedno. 18.00 Okno uri pred predstavo pri blagajni. car?ev, elektro-monterjev, TT- 27. II. »Grof Monte Cristo« I in 19 febr franc film »Ustre-dre glasbe iz Radia Beograd. v svet: Nova Zelandija, članica Pripravlja se opereta Janka mehamk°v in orodjarjev. Plača del. Predstave dnevno ob 15. Pripravlja se opereta Janka 21.00 Kulturna kronika. manilskega pakta. 20.15 »Četrt- Gregorca »Njena pomlad« Va- Ponedeljek, 14. februarja: 6.35 kov večer«. bimo k sodelovanju tenoriste, ki Pohorski fantje pojo in igrajo. Petek, 18. februarja: — 6.35 so vajeni odra. 11 15 šolska ura za višjo stop- Slovenske narodne in umetne njo- 4.500 čevljev pod morjem, pesmi. 11.15 Cicibanom — dober MALI OGLASI 13 00 Nove Itnjige. 15.30 Šolska dan. 14.00 Za pionirje: Iz pesmi T^„. ura zTnfžjo stopnjo - Zvone Danila Gorinška. 15.15 Igra za- ^TS^^f^u^V KtSi&Tik- Krani - srce Go- bavni trio iz Žalca. 16.10 Utrin- L \ doP°ldanskih ali v KS^ek16K Utrinki iz liter.- ki iz literature - Prežihov^ urah pomaga v - Richard Wright: Crna rane: Listnica uredništva. 18.45 «™poamlstvu- Naslov v upravi 18.00 Radijska univerza. 13 minut z Avgustom Stankom J.OO Zunanje politični feljton. -—--- Torek, 15. februarja: 6.35 Pi- OBJAVI do tarifnem nraTriinib-,, 7Z" *'^-"-3""vt uucv™ uu i3., ljen ob zori«. Predstave ob pet- po tarifnem pravilniku. 17., 19. in 21 uri ? JU dQ ^ k[h ^ ^ jg Ugodno prodam dvostano- III. »Grof Monte Cristo« II. del. nedeljah ob 16 in 18 uri vanjsko hišo v Kranju. Lepa 27. II. premiera danskega filma V nedeljo 13. februarja ob 20. prometna točka, za vsako obrt. »Spet svati«. V glavni vlogi Patt uri v Zadruž. domu na Prim- Naslov v upravi lista. in Pattachon. 28. II. premiera skovem: »Vrtna ulica št 13«. Zobna ordinacija Mirko Stei- ner se je preselila na Partizansko cesto v nedograjeno stavbo nasproti starega pokopališča. Prodam plug obračalnik »sak< in apored slovenskih ""odmh Zadružna m]ekarna Kranj ob •a partizanskih pesmi. • vcšča vse pr0iZVajalce mleka, da rruuit,n P^g obracajnik »sak< clbanom — dober ksekut.1J!f; Videl sem, kako je možak potegnil širok meč in odvrgel ineei Plašč, kako J« odpel nuni obleko in razgalil beli vrat in i«?pa ramena in kako jo je prisilil, da je morala pokleknit' h Kiaai. (Dalje prihodnjič) /dik nilo Tedaj pa