Gospodarske stvari. O zastrupljenju škodljivih mrčesov. Strup, ki se imavtosvrbo porabiti, mora ali mrčeae zmočiti, jih prevleci. ko pride z njimi v dotiko. ali pa mora pline ali alapove okoli aebe razširjevati, ki so sposobni in pripravni mrčese umoriti. Mrčesi so prekoredno različni po svoji občutljivosti proti strupu; med tem ko se n. pr. gosenice, drevesne predice (Hypomeneuta) in listne uši že s prav slabo raztopljino poškropljene zastrupijo, da poginejo, je treba za krvne uši in kislobine črve doati močnejšega atrupa. Strup, ki je bil leta 1880 od dr. Nesslerja za kialobine črve priporoian. bi se mogel zoper vse mrčese s pridom rabiti, ko bi ne bil predrag. Strupi pa. ki se bočejo za poškropljenje ali pomazanje dreves porabiti, morajo biti zelo dober kup, pri tem pa doati močni, da mrčes pomorijo, vendar pa raatlinam ne delajo kvara, s katerimi dobajajo v dotiko. Ker ao mrčeai, kakor 8e je zgoraj povedalo, različne stanovitnosti za atrup, za to je treba posluževati 8e različnib strupov. 1. Krvna uš. Pri vaakem zaatrupovanjn mrčeaov s kako tekočino je, kakor je že bilo gori povedano, prvi pogoj, da ae mrčeai brž in gotovo z njo zmočijo. Tekočina mora nadalje lahko v razpoke in globeli v dreveani akorji vdirati. To pa je poaebno potrebno pri krvni uši, katera ae pogoato v teauih špranjah in globelib in pa pod dreveano akorjo nahaja. Tudi otežkoči prodiranje tekouine volna, a katero so krvneušipovite. Opetovano ae je opazilo, da ae je mijilna raztopljina, katera je drugi mrčea naglo zmočila. v podobi okroglih kapljah odvalila ali, če je bil mrčea v špranjali, mn je aamo volno nekoliko zlepila in tako aamo izatop zraka zabranila, v razpoke vdrla, mrčeaa pa veudar ni pomorila. Na drevesih, ki ao bila prav skrbno z apnenim nilekom poinazana, ae je večkrat opazilo, da so se krvue uši apomladi in poleti prav številno iz špranj in globeli razvijale in da je bil dozdev, kakor da bi na apnu aedele. Gotov dokaz, da apneno mleko ni zadostno vdiralo in tudi pristopa zraku ne v ti meri oviralo, da bi ae mrues zadušil. Med mnogimi atotinami priproatib in aoatavljenih pomočkov, kateri ao bili glede avoje porabnosti za zastrupIjenje mrčeaa preskuševani, zmočilo je le patočiio olje in njegove zmesi mreea najbolje. Patočno olje tukaj ninia toliko namena mri-eaa zaatrupiti, kolikor pa ga brž in zanealjivo zmočiti in v špranje in globeli v dreveani akorji vdirati. Ker imajo krvne uši zmožnoat ae ailno močno zarejati in ker ailno škodo narejajo in njihovo pokončevanje veliko dela in truda provzročuje, je treba v njihovo pokončevanje ae le takib aredatev poaluževati, od katerih ae da zanesljiv ueinek pričakovati. V aledečem naznanjena tekočina ae je doaedaj najbolje obneala: Vzeme se 30 gramov mazljivega mijila in 2 grama žveplenega kalija, ki ae v vodi raztopita. Temu ae prilije 32 gramov ali 40 kubičnib centimetrov čiatega patočnega olja, kar ae z vodo na 1 liter stanjša. Zveplovi kalij tudi žveplova jetra imenovana. mora pa aveže biti, kar se na tem apozna, da je zeleno in daje temnozeleno raztopljino. Ker ae zdaj v medicini le redko rabi in ker ae na zraku apreminja, je tedaj v kupčiji le težko dobiti in ne redkokrat v deloma v pokvarjenem atanu. Za mrčeani strup ae mora pa le sveže in dobro blago porabljevati. Strup aam pa ostaje v zaprti poaodi dolgo čaaa dober in ueinljiv. Hektoliter zgošeenega strupa, ki ae pa da na 5 hektolitrov atanjšati. bi okoli 20 goldinarjev atol. Na jedno drevo ae ga potrebuje '/4—l/2 litra. Tam kjer ae je krvna uš zaredila, ae morajo dreveaca v meaecih marcu in aprilu a šopkom akrbno tako pomagati, da atrup v vse špranje in globeli vdira. Poaebno previdno se morajo apodnji deli vej in pa koreninski vrat pomazati. Tudi pozneje je večkrat treba pogledati in dotične prostore zopet pomazati, ko ae krvna uš prikazovati začne. (Dalje prih.) Sejmovi Dne 9. septembra v Apačab, v Dobju, v Gomilici, v Gorenjem gradu in na Sp. Polskavi. Dne 11. aept. v Loki, v Rušah, pri av. Janžu, pri 8p. Dravberku in v Rušah. Dne 13. aeptembra v Ljutomeru, v Rogacn in v Kozjem. Dne 15. eeptembra v Pleterjih pri Brežicab.