IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 630824. Pošt. pred. (ca-3ella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
tednik
LIST
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA Letna 40.000 lir. Za inozemstvo:	letna naročnina 45.000
lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1795
TRST - ČETRTEK 8. AVGUSTA 1991
LET. XL.
PECUNIA NON OLE!
Pecunia nori olet, ali po naše, denar ne smrdi. Ta starodavni latinski rek mi je Prišel na misel ob zadnjih sklepih krajevnih uprav, ki se pobliže tičejo slovenske Manjšine. Z deželnim ukrepom in z denarjem, ki je določen z zakonom za obmejna področja, bo deželna uprava dode- J lila v treh letih nekaj milijard za potre- • ha naše skupnosti. Pa da si ne bi kdo mi- i slil, da bo to stalna postavka za slovensko manjšino. To je pač dotacija za triletje 91-93. Seveda, darovanemu konju ne pogledaš zob. Ostane seveda vprašanje, če je bil ta konj res darovan. Tolaži nas lahko seveda dejstvo, da se v tej državi skoraj vsi zakoni ponovno financirajo in da se nič ne odpravi, kar je bilo enkrat prikli-
Evropska trojka doživela neuspeh
Rafko Dolhar
cano k življenju. Saj še plačujemo dajatve za mesinski potres izpred osemdesetih let. Saj še živijo in dobivajo dotacijo ustano-ve iz časa prve svetovne vojne, med njimi ustanova za kolonije v Afriki, četudi so te ustanove že davno bile proglašene za Nepotrebne.
Tako bo torej naša manjšina dobila v Prihodnjih treh letih nekaj milijard za svojo kulturno dejavnost in svoje kulturne strukture, od Stalnega slovenskega gledališča, preko Glasbene matice in goriške dlasbene šole do raziskovalnega inštituta Slori. In glej čudo! Nekaj novega: predviden
je tudi prispevek za vzdrževanje dvojezičnega šolskega centra v Spetru. To je tudi edina prava novost v zadnjem dežel- j nem ukrepu. Pa še ta, če hočemo biti hu- j dohni, sodi med postavke za vzdrževanje; mnogih zasebnih šolskih ustanov v naši deželi. Samo da ne bi bilo treba državi te-9n slovensko-italijanskega šolskega centra v Benečiji (ki že tako prihrani italijanski državi nekaj državnih razredov in šolnikov), uradno priznati in seveda zato tudi financirati!
Ne glede na to moremo ugotoviti, da bodo slovenski šolarčki v Benečiji prvič deležni posredne podpore, ker bo njihovo °bvezno šolanje vsaj delno financirano.
Delno se bo ta javni denar uporabil za
lnfrastrukture, saj so nekatere (zlasti dvojne ) po novih gasilskovarnostnih predpi-Slh neuporabne, nekaj pa pojde za delovaje kulturnih ustanov. Seveda moramo bili tudi za to hvaležni, kajti drugače bi po dovo nastalem položaju v Sloveniji v kratkem ostalo brez dela in seveda brez kruha dekaj sto naših ljudi.
Kaj pa je z globalno zaščito naših Pravic?
Seveda o tej ni ne duha ne sluha! Se-datna komisija, ki je zadolžena za uskla-Kuanje ustreznega zakonskega osnutka,
dalje na 2. strani ■
»Evropski gostje so pri nas vedno dobrodošli, če prihajajo kot politiki, diplomati, poslovneži ali turisti. Niso pa dobrodošli, če prihajajo kot predstavniki tuje vojaške sile.« Ko je nizozemski zunanji minister Van den Broek zvedel za takšno modrovanje srbskega predsednika Miloševiča, je razumel, da je zadnje poslanstvo evropske trojke doživelo neuspeh in da se mora vrniti v Amsterdam praznih rok. Predstavniki Srbije, Vojvodine in Kosova se v nedeljo, 4. t.m., na zadnji dan obiska evropske trojke v Beogradu, niso niti udeležili seje zveznega predsedstva, češ da seja ni veljavna, ker da ni bila uradno sklicana. Predstavniki ostalih republik so o-menjene člane zaman čakali v sejni dvorani.
Srbija torej odklanja posredovanje Evropske skupnosti in se odločno protivi predlogu, naj bi prekinitev spopadov oziroma ognja na kriznih področjih Hrvaške nadzorovale enote, v katerih bi kakorkoh sodelovali oboroženi pripadniki države ali držav, članic Evropske skupnosti, ali pripadniki kake druge tuje države. Tembolj pa Srbija nasprotuje morebitni prisotnosti »modrih« ali »belih« čelad na kriznih območjih. To pomeni, da ie Srbija proti »internacionalizaciji« jugoslovanske krize in je zanimivo, da je enako ali vsaj podobno stališče razlagal Anteju Markoviču Mi-hail Gorbačov, ko je predsednik beograjske zvezne vlade bil pred dnevi na obisku v Moskvi.
Tudi predstavniki srbske skupnosti na Hrvaškem so pristali na prekinitev ognja, kot je bilo sklenilo jugoslovansko predsedstvo. Sklep je postal veljaven — je bilo rečeno — v sredo, 7. t.m., ob 6. uri. Medtem so bili sproženi vsi mednarodni mehanizmi, ki so predvideni ob kriznih situacijah v kaki državi. O stanju po neuspehu evropske trojke so že razpravljali zunanji ministri Evropske skupnosti, u-radno je bil obveščen Varnostni svet OZN, razprava pa je v teku v posebni komisiji Konference za varnost in sodelovanje v Evropi.
Hrvaški predsednik Tudjman, ki je tudi sam sodeloval na pogovorih z evropsko trojko v Beogradu, je ob povratku v Zagreb izjavil, da je »na Hrvaškem v teku vojna, ki jo je vsilila Srbija, ki jo podpirata del JA in del srbskega prebivalstva, živečega na ozemlju Hrvaške«. Tudjman je pristavil, da se bo še dalje zavzemal za mir, pri čemer bo še dalje računal na podporo Evrope in celotne mednarodne skupnosti, a si bo hkrati prizadeval za krepitev obrambnih sil.
Zvezni predsednik Mesič je naglasil, da je treba izvesti sklep o delu državne komisije za premirje. V tej zvezi pa je vztrajal na stališču, da taki komisiji ne more predsedovati Branko Kostič, pred-
dalje na 6. strmi ■
Zadeva tudi Slovenijo
Pred dnevi je bila na obisku v Beogradu delegacija italijanske misovske (novo-fašistične) stranke MSI, ki jo je vodil glavni tajnik Fini. Šlo je sicer za polemičen korak, ki naj bi pomenil odgovor na izjavo krščanskodemokratskega poslanca Pi1:-colija po povratku njegove poslanske komisije za zunanje zadeve z obiska v Jugoslaviji. Piccoli je dejal, da so državne meje Jugoslavije nedotakljive in da v Jugoslaviji nihče ni dovzeten za drugačen pogovor glede mej.
Misovec Fini pa je bil s svojo delegacijo gost srbskih politikov, ki da so pokazali »pripravljenost na pogovore o vr-j nitvi Istre in Dalmacije Italiji.« Podobna izjava je, kot vemo, že prišla iz ust srb-skega zunanjega ministra med njegovim j obiskom v Rimu, kjer se je srečal z mi-!
sovskimi predstavniki. Zdaj je Fini prejel potrdilo v Beogradu, kjer nekateri krogi baje pravijo, da se je stanje, kakršno je nastalo po drugi svetovni vojni, korenito spremenilo. Če bo Jugoslavija razpadla, bo treba — pravijo nekateri srbski politiki — ponovno proučiti pogodbe.
Srbski politiki, ki tako modrujejo, so očitno globoko prežeti s sovraštvom do Hrvatov, katerim bi radi odvzeli del njihovega nacionalnega ozemlja in ga dali Italiji. Zadeva vsekakor ni resna, a vendarle kaže na neko miselnost, ki postane patološko bolna, ko jo hudo načne narodnostna mržnja.
O omenjenih trditvah iz srbskih in mi-sovskih krogov velja razmisliti tudi v Sloveniji, saj se je modrovanje teh krogov prav tako neposredno tiče kot Hrvaške.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 11. avgusta, ob: 8.0 Jutranji radijski dnevnik: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Ro janu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10 00 Mladinski oder: »Fek.«, radijska igra (Zora Saksida); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Bc-ris Kobal in Sergej Verč: »Satirični kabaret 1991«;
16.00 Jubilejni koncert moškega zbora »Fantje izpod Grmade« ob 25-letnici; 17.00 Boris Pahor: »V labirintu«, roman; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 12. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 Otroški kotiček:	»Glasbeni vrtiljak«; 9.30 Anne
VVambrechtsamer: »Danes grofje celjski in nikdar več«, roman; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj; 13.00 Opoldanski radijski	dnevnik;	14.00 Poročila in	deželna
kronika; 18.00 Slovenski film v Gorici: povratek nazaj; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 13.	avgusta,	ob:	7.00	Jutranji	radijski
dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Anne VVambrechtsamer: »Danes grofje celjski in nikdar več«, roman; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zapiski Dušana Jelinčiča z odprave na Everest;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Stanko Vuk: »Ljubezenska pisma«; 19.00 Večerni radijski	dnevnik.
■ SREDA, 14.	avgusta,	ob:	7.00	Jutranji	radijski
dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Anne VVambrechtsamer: »Danes grofje celjski in nikdar več«, roman; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Slovenski oktet; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Dvojezičnost in identiteta; 17.00 Poročila in kulturna krcn'-ka; 18.00 Jugoslavija po letu '45; 19.00 Večerni ra dijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 15. avgusta, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Ave Marija v lahki glasbi; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 10.00 »Na strmi poti«, radijska igra (Lučka Susič); 10.40 Zbor Con-sortium musicum iz Ljubljane; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Spomini Henrika Tu me; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 16 avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Anne VVambrechtsamer: »Danes grofje celjski in nikdar več«, roman; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Vokalna skupina Ave iz Ljubljane; 13 00 O-poldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Slovenski Ikar; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Ve černi radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 17. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 Tc- 1 ne Pavček: »Juri Muri v Afriki«; 9.25 Anne VVambrechtsamer: »Danes grofje celjski in nikdar več«, roman; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Simfonični orkester Slovenske filharmonije; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Drobtinice;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Boris Kobal in Sergej Verč: »Satirični kabaret 1991«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Solidarnost	evropskih
Solidarnost evropskih manjšin z osamosvojitvenimi težnjami Republike Slovenije je prišla do izraza tudi na nedavnem poletnem seminarju mladih Kataloncev, ki je potekal od srede, 31. julija, do nedelje, 4. avgusta, v španski vasici Planoles v Pirenejih, na meji med Francijo in Andorro. Tega srečanja so se udeležili tudi trije predstavniki Mladinske sekcije Slovenske skupnosti iz Trsta: Marjan Brecelj, Peter Rust-| ja in Marjana Oppelt. Seminar je organizirala mladinska sekcija katalonske manjšine v Španiji (Joventut Nationalista de Catalunya - JNC), ki deluje v okviru stranke Convergencia Demo-cratica. Po številu glasov je četrta stranka v vsedržavnem merilu, v Kataloniji pa je v vladi, saj ima absolutno večino glasov.
Na tem pomembnem manjšinskem srečanju so udeleženci na predlog predstavnikov Mladinske sekcije Ssk odobrili tudi resolucijo v podporo Sloveniji in slovenski manjšini. Povemo naj še, da se je seminarja udeležilo okrog 120 mladih, med temi 10 predstavnikov raznih evropskih narodnostnih skupnosti.
Na zasedanju so med drugimi spregovorili tudi generanli tajnik Convergencie Democrati-ce Miquel Roca, strankin evropski poslanec Car-les Gosolive in glavar Katalonije Jordi Pujol. Vsi trije so se v svojih posegih dotaknili tudi sodobnega dogajanja v Sloveniji in na Hrvaškem. Novima državama, ki sta se izrekli za sa-| mostojnost, so izrazili vso solidarnost, kritično pa so ocenili zadržanje španske vlade, češ da ni! zavzela pravilnega stališča. K temu je treba do-' J dati še podatek, da je v dneh napada JA na S Slovenijo katalonska stranka organizirala v Bar-, celoni tudi protestni shod pred rezidenco čast-1 nega veleposlanika Jugoslavije.
Trije predstavniki Mladinske sekcije Slovenske skupnosti so na tem seminarju predstavili udeležencem tudi slovensko manjšino v Italiji.! Govorili so o zgodovini, politiki in o težavah na- ’
še narodnostne skupnosti. Zanimanje je bilo res veliko, saj udeleženci kar niso nehali spraševati. Marjan Brecelj, Peter Rustja in Marjana Oppelt so na tem srečanju predstavili prisotnim še izsek iz zgodovine Slovenije, od avstroogrske monarhije do izoblikovanja današnje Jugoslavije, razložili pa so tudi vzroke mednacionalne napetosti v tej državi, ki je sedaj z vso silo bruhnila na dan.
Na poletnem seminarju v Planolesu je prišlo tudi do ustanovitve komisije »Evropa narodov«, ki se je med drugim ukvarjala tudi s problemi Slovenije in Hrvaške. Katalonci in sploh predstavniki ostalih evropskih manjšin so za probleme teh dveh novih držav pokazali veliko razumevanja in so obenem dokazali, da vedo o teh problemih več, kot pa predstavniki nekaterih večinskih narodov, ki mejijo s tema državama.
Za konec objavljamo najpomembnejše stavke iz resolucije, ki so jo člani Mladinske sekcije Ssk predstavili v Planolesu: »... Republika Slovenija je 25. junija 1991 proglasila svojo suverenost in neodvisnost na podlagi plebiscita 23. decembra 1990 in sklepov demokratično izvoljenega parlamenta. Takoj naslednjega dne se je začela agresija jugoslovanske vojske. Slovenija se je enotno uprla brutalnemu napadu in ubranila svojo neodvisnost. Mednarodna skupnost, ki je v dobršni meri podpirala jugoslovanske osrednje oblasti in nasprotovala slovenski osamosvojitvi, je končno spregledala nedemokratični in nasilni značaj beograjski oblasti in poskus ohranjanja stare ideologije in narodne zapostavljenosti z boljševističnimi metodami.
Udeleženci... izražamo vso solidarnost mladi slovenski državi in pozivamo vso mednarodno skupnost, naj uradno prizna Republiko Slovenijo. To bo trdno jamstvo proti nevarnosti novih agresij in za enakopravno dogovarjanje Z
dalje na 8. strani ^
PECUNIA NON OLET
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Ivo Jevnikar, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj.
Oglasi: Publiest d.z.z.; Trst, ul. Montecchi 6; tel. 040/7796611.
Tisk: Tiskarna Graphart, Trst, ulica Ros-setti 14, tel. 040/772151.
■ nadaljevanje iz 1. strani
sploh ni mogla začeti z delom, ker je bila nesklepčna. Seveda čisto slučajno, zaradi preobremenitve zadolženih senatorjev. Na obzorju pa so že tako nove volitve, in, kot vemo, bo iz njih nastal novi parlament, ki bo pričel s postopkom na novo, ali, kot pravijo naši južni bratje, ki so sicer sedaj nekoliko osovraženi: jovo na novo.
Toda, kakšno zvezo ima to vendar z nakazanim denarjem, poreče marsikdo?
Tudi statuti krajevnih uprav se sedaj v pokrajinskih svetih in v pokrajinskih glavnih mestih sramujejo svojih sodržavljanov slovenskega jezika. Včasih smo bili sploh samo »nosilci posebnih interesov«, kot razni homoseksualci. Sedaj pa, seveda, Bog ne daj, da bi bili izrecno omenjeni v statutih važnih krajevnih uprav. Niti v tistih, kjer smo že pred leti dobili, ne le via facti, temveč tudi s pravilnikom, pravico do svoje slovenske podobe, na občinskih poslopjih in pri delovanju rajonskih sosvetov ter seveda v stikih z občinskimi uslužbenci. Celo na tržaškem županstvu smo takrat dobili prevajalca za slovenščino. Morda samo za to, da bi občinski upravitelji zvedeli, kaj o njihovem delovanju pišejo slovenski časopisi.
Na Krasu, kjer so nam dobesedno ped zemljo zasadili svetlobni pospeševalnih slavnega imena, ki ga bo gradil in upravljal kar Nobelovec, bomo dobili — tako slišimo — protivrednost za nasilno odvzeto skupno narodnostno ozemlje in za vse, kal temu sledi. Dodelili naj bi za naša društva nekatere zgradbe, ki so itak bile zgrajeno na slovenskem razlaščenem ozemlju. Torej nam bodo sedaj milostno povrnili V' kradeno kravo. Prosto sklenjena kup0' prodajna pogodba med svobodnimi subjekti pa to še vedno ni.
Seveda, če se spominjamo na nasilje’ ki ga je v petdesetih letih zagrešila pne-fektura nad tedanjim nabrežinskim žvpa' nom, da je le zgradila ezulsko naselje v Sesljanu, na razlaščanje slovenske zemlje po zakonu 765 za javne potrebe, s katerih1 se je kmetom jemala zemlja s pretvezo iZ" gradnje ljudskih stanovanj, ali še slab§e’ javnih infrastruktur ter plačevalo po smes-ni ceni pa do sedanjega izplačanja pr oh' vrednosti in celo prispevkov za neke manjšinske strukture na obmejnem področju jc le nek napredek. Od uzakonjenega ropa u tatvine do nekakšne protidajatve in PT°' stovoljne podpore je le velik napredek! @ tem se bodo sicer lahko pisale doktorske disertacije. Grenak priokus pa le ostane-
k
»Gradiščanski Hrvati -tri države, en jezik«
POGOVOR Z DRŽAVNO POSLANKO TEREZIJO STOIŠIČ
Naš sodelavec Peter Rustja
Povsod po svetu še vedno pozorno spremljajo dogodke v Sloveniji. Med državami, ki se najbolj zanimajo za rešitev sedanjega stanja v sosednji republiki, a tudi na Hrvaškem, je nedvomno Avstrija. V prostorih avstrijskega parlamenta na Dunaju smo se o tem vprašanju pogovorili s poslanko stranke Zelenih, gradiščansko Hrvatico Terezijo Stoišič.
Kako iz dunajske perspektive ocenjujete dogodke v Sloveniji in na Hrvaškem?
Gradiščanski Hrvati in moja stranka so med prvimi v Avstriji na najvišji ravni odločno podprli slovensko in hrvaško zahtevo po samostojnosti in samoodločbi. 2e 14. marca smo kot poslanski klub predstavili avstrijskemu parlamentu zahtevo, naj podpre voljo obeh narodov, ki je bila izražena na referendumih, toda naša prošnja je obtičala v kakem predalu komisije, ki naj bi o tem razpravljala. Nato je prišlo do vojaške agresije na Slovenijo. V dneh okupacije sem bila v neposrednem stiku s tamkajšnjimi predstavniki Zelenih, ki so me sproti obveščali o tem. kar se je dogajalo. Napad JA smo v našem Poslanskem klubu najodločneje obsodili.
Pred kratkim ste se mudili v Sloveniji ...
Res, 15. in 16. julija sem se udeležila sestanka, ki so ga sklicali Zeleni Slovenije. Na to srečanje so poleg predstavnikov naše stranke prišli tudi zastopniki Žejnih iz Italije, Nemčije in Švedske. Povsem razumljivo je, da so naj večje zanikanje za dogodke v Sloveniji pokazali Predstavniki iz držav, ki neposredno mejijo s to republiko.
Kako spremljate te dogodke kot poslanka in kot predstavnica gradiščansko-hrvaške narodne skupnosti?
Dogodke v Sloveniji in na Hrvaškem sPremljam takorekoč neposredno. Poleg °sebnih zvez, ki so mi omogočile, da sem
znam, zato bi s tem v zvezi rada izrekla tudi nekaj lastnih kritik in pomislekov. Zdi se mi, da sta se Slovenija in Hrvaška premalo pripravili na mirno odcepitev. Slovenski in hrvaški politiki imajo v tem času veliko odgovornosti pred lastnima narodoma. Sama proglasitev samostojnosti ni dovolj, jasno pa je tudi, da sedaj poti nazaj ni.
Kako ocenjujete avstrijska stališča v '\ zvezi z dogodki v Sloveniji in na Hrvaškem?
Vse stranke v parlamentu so načelno na strani Slovenije in Hrvaške. Ko pa gre »zares«, se obotavljajo in se raje sklicujejo na odločitve drugih, predvsem na sta-| lišča dvanajsterice. Poleg že omenjene resolucije smo kot poslanski klub predstavili še resolucijo konec junija, parlament ! pa je teden kasneje odobril manj obvezujočo formulo, s katero je Avstrija pravzaprav sprejela odločitve ostalih držav. O tem vprašanju smo tudi večkrat razpravljali v parlamentu, rezultat pa ni bil najboljši.
AZi to dogajanje vpliva na življenje gradiščanskih Hrvatov?
Zaradi te krizne situacije je odpadla poletna šola hrvaškega jezika ob Jadranu, kar je velika kulturna škoda. Ta tečaj namreč nudi edinstveno priložnost za občevanje v materinem jeziku in za izobraževanje mlajših rodov. Nenazadnje so se tudi mnogi gradiščanski Hrvati odpovedali letovanju na Hrvaškem. Res škoda, saj bi lahko demokratični proces na Hrvaškem še povečal že obstoječe prehajanje ljudi v obe smeri. Naše upanje je, da bi nova hrvaška oblast odločneje zastopala interese gradiščanskih Hrvatov. Zal se, vsaj doslej, situacija ni spremenila.
Kako se lahko Hrvaška, po vašem mnenju, lahko reši iz te krizne situacije?
Predvsem mislim, da bi morali na Hrvaškem priznati srbski manjšini poleg kulturne avtonomije tudi dobršno mero politične samostojnosti. Treba bi bilo sprejeti tak zakon, ki bi jasno določal pristojnosti države na tem področju. Sedanja hrvaška ustava je glede tega vprašanja preveč splošna. Sprejetje tega zakona je, po mojem mnenju, prvi pogoj za nadaljnji razvoj in za ohranjanje miru. Iz evropskega stališča pa je pomembno tudi »videti vnaprej«, namreč iz vidika Evrope 1992. S tem v zvezi bi ob koncu še rada opozorila na naša prizadevanja za večje sodelovanje z ostalimi gradiščanskimi Hrvati na Madžarskem in Češkoslovaškem. V Gradišču se sedaj govori o ustanovitvi troje-zične, hrvaško-nemško-madžarske gimnazije, na kateri bi se šolali vsi gradiščanski Hrvati. Mislim, da je tudi to korak v Evropo narodov. Hrvatski akademski klub si je s tem v zvezi izmislil lepo geslo: »Gradiščanski Hrvati — tri države, en jezik!«
F. Bučar o aktualnih problemih
NOVI LIST OB POČITNICAH
Sodelavce, naročnike in bralce obveščamo, da bo prihodnja številka Novega lista redno izšla v četrtek, 15. avgusta. Zaradi poletnih počitnic bo nato nova številka lista izšla v četrtek, 12. septembra.
Uredništvo in uprava
tudi v najbolj kritičnih dneh vojaške agre-sije na Slovenijo dobila informacije iz pr-^ roke in s terena, prebiram dnevno tu-dnevnike in tednike iz Hrvaške, pa tu-časopise, ki jih izdajajo Slovenci na Kolškem.
Pred časom sem obiskala tudi hrvaški Sabor. Sprejem je bil res prisrčen. Reči m°ram, da vso situacijo precej dobro po-
Predsednik slovenskega parlamenta F. Bučar je imel zelo zanimiv pogovor z urednikom Slovenca, ki ga je ta objavil v pe-j tek, 2. t.m. »V naših prizadevanjih za sa-1 mostojnost — je dejal — še nismo dokonč-no uspeli. Zahod bo še izvajal močne priti-, ske, da bi nas spravil v Jugoslavijo. Naša1 dejanja in naši ukrepi bodo prav v naslednjih treh mesecih izjemno usodni. Če tu naredimo kakšno bistveno napako, lahko vse zapravimo.«
Težave zaradi meje v Istri
Dr. Bučar se je dotaknil tudi vprašanja Istre, in sicer v zvezi z italijansko manjšino. Dejal je, kako kaže, da bodo nastale težave. »Italijani zelo vztrajajo na tem, da naj v Istri ne bo meje. Od prihodnjega položaja pa je odvisno, kakšne sploh bodo meje. Naš pogled na Slovenijo in njene meje je tak, da naj bodo čimbolj prehodne. Realnost kaže, da bo morala biti meja vsaj v začetku nekoliko bolj utrjena. In to nas bo pripeljalo do določenih težav.«
Odnosi s Srbijo
Predsednik slovenskega parlamenta je' odgovoril tudi na vprašanje o odnosih med Slovenijo in Srbijo v prihodnosti. Med drugim je rekel: »V perspektivi bomo ime-1 li s Srbi čisto dobre odnose, zlasti ker je za nas zanimiv srbski trg. Za Srbe smo iz-j hodiščno mesto za Evropo. Ne strinjam pa' se, da bi bila srbska politika slaba. Njihova politika je pravzaprav zelo dolgoročno
. i
usmerjena. Igrajo na dve karti. Prva je problem srbstvo rešiti v Jugoslaviji, kjer igrajo oni prevladujočo vlogo, ali ustvariti Veliko Srbijo, kamor naj bi bili vključeni vsi Srbi, kjerkoli živijo. Politika gre predvsem na račun Hrvatov.«
»Imam vtis, da so prvo možnost nekako opustili, to je njihova realnost, zato so se odločili za drugo in del te druge različice je tudi umik vojske iz Slovenije. Leta ni rezultat našega vojaškega uspeha, tudi ni uspeh naše diplomacije, čeprav je tudi to. Gre predvsem za spoznanje Srbov, da s politiko velike Jugoslavije pod srbsko dominacijo ni mogoče več računati, pač pa z Veliko Srbijo.«
O stanju v koaliciji Demos
Dr. Bučar se v pogovoru tudi ni izognil vprašanju trenutnega stanja v večinski koaliciji Demos. Znano je n.pr., da je obrambni minister Janša, ki je tudi predsednik SDZ, predlagal spremembo sestave vlade. Predsednik naj bi bil Bavčar (sedanji notranji minister), Peterle naj bi postal predsednik parlamenta, Bučar pa u-stavnega sodišča. O teh kočljivih vprašanjih je dr. France Bučar dejal:
»Janša ne more nastopati v Demosu s svojim osebnim mnenjem. Z njim lahko nastopi v stranki, Demos pa je koalicija. S tega stališča je bil njegov nastop nelegitimen. Menim, da je razlog za njegov
dalje na 8. strani ■
Smrt dobre krščanske žene
V četrtek, 1. avgusta, je v Slivnem pri Nabrežini v Gospodu zaspala najstarejša vaščanka, dobra gospodinja, predvsem pa globoko verna krščanska mati Marjeta Terčon roj Kralj. Bila ie skrbna mati osmim otrokom, od katerih je sedem še živih. 17. februarja letos je v kropu svojih dragih slavila 92. rojstni dan Vse do zadnjega je ohranila miselno svežino in izredno dober spomin.
Njeni naj lepši lastnosti sta bili globoko razumevanje do bližnjega in pa srčna dobrota. Za vsakega je znala najti prijazno in lepo besedo, njeni bližnji in dalini sorodniki ter številni znanci so bili cb vsakem času deležni njenega gostoljubja. Zadnji dan svojega življenja, kn se ie poslavljala od tega sveta, ji je Bog dal to milost, da je lahko zbrala okrog sebe vseh sedem še živečih sinov in hčera in jim naročila, naj vsi skupaj z njo molijo, kajti prišla je njena ura. Med molitvijo je mirno izdihnila svojo blago dušo.
Dobra pokojnica na ni inHa te sreče, da bi za svojega življenja izvedela za grob ljubljene hčere Marte, ki je bila med vojno od komunistične OZNE odoebana in menda 27. maja 1944 v Vrabčah nri Sežani ustreljena. Vse to se ie zgodilo zaradi nekega domnevnega »izdajstva«, ki ga na seveda v resnici nikoli ni bilo Povp^ti je še treba, da so Terčonovi po vojni šli 17 Vrabče iskat posmrtne ostanke svoje 20-letne hčere. Našli pa so prazen grob, Per da so nesrečno dekle svoici že odkopa1 i m odpeljali v rojstno vas. Tako je namreč trdila neka tovarišica v vasi Vrabče ...
Še danes, po 47 letih, po raznih spremembah in spravah se ne ve, kje je pokopano to ubogo dekle. Tudi zato smo se v soboto, 3. avgusta, v velikem številu po slovili od te plemenite matere, prepričani, da ie končno našla zaslužena nebesa in tam tudi svoio ljubljeno hčerko Marto.
Pogreb ie bil v soboto 3. t m., in se ga je udeležila velika množica. Pogrebni o-bred je opravil župnik Švara ob asistenci župnikov Markuže in Prinčiča Sodeloval je zbor Fantje izpod Grmade. Ob odprtem grobu sta se od pokojnice poslovila predsednica SSO Ferletičeva in predsednik SPN Udovič.
I. K.
FINANČNA PODPORA TUDI
PRIMORSKEMU DNEVNIKU
Primorski dnevnik bo v prihodnjih treh letih prejel po 2 milijardi lir letne državne podpore. Pred dnevi je odobrila ustrezni zakon (podpora žalozniški dejavnosti) tudi komisija za kulturo pri poslanski zbornici. V senatni komisiji za ustavna vprašanja pa je bil zakon izglasovan še prej. Novi zakon v bistvu dopolnjuje stare predpise o založništvu in predvideva podporo dnevnikom, ki so glasila političnih strank in imajo zato manjše dohodke od oglasov. Za takšen zakon so se zanimale domala vse stranke.
Izredno važen je bil v zvezi s tem zakonom nastop senatorja Stojana Spetiča, ki mu je uspelo v zakonsko besedilo vklju- i čiti obvezo za financiranje Primorskega dnevnika, s čimer se bo znatno omilila njegova finančna kriza. Kot se spominja-i mo, je svoj čas dnevniku grozilo najhujše, i
Slovenska skupnost o hudi krizi v tržaški občini in pokrajini
Tržaška občina in pokrajina sta že dobri dve leti v popolnem razsulu. Koalicijske stranke sploh ne morejo najti sporazuma za uresničevanje programa, ki je že tako zelo šibak. Vrstijo se krize v koaliciji z dolgotrajnimi pogajanji, ki prinašajo le nove probleme. Po preosnovi na občini, ki pa ni prinesla sloge, se kriza nadaljuje na pokrajini, kjer koalicija sploh ne razpolaga z večino. Prišlo je namreč, kot so bralci lahko že izvedeli iz drugih občil, do hudega spora med krščanskimi demokrati in socialističnim predsednikom.
Slovenska skupnost je od vsega začetka v opoziciji. Brezpredmetnih pogajanj v večini se je udeleževala vse do junija, vendar pa ne namerava vstopiti v pokrajinski odbor brez programskega dogovora tudi na občinski ravni, ki naj upošteva potrebe in zahteve manjšine, še zlasti v zvezi s statutom v obeh upravah. Obenem Ssk zahteva tudi jamstva resnosti celotnega programa, kar pa vodstva uprav in tajniki strank koalicije, vsaj po dosedanjih izkušnjah sodeč, ne morejo zagotoviti. S tem pa neodgovorno zapravljajo izredne možnosti, ki jih ima Trst v novem evropskem okviru.
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je označil trenutno politično dogajanje za zelo zaskrbljujoče.
Večina ne obstaja več in to bi morale stranke že pred časom upoštevati. Trst pa potrebuje stabilno upravo, še posebno v tem trenutku gospodarske krize, ki so jo zaostrili dogodki v Sloveniji in na Hrvaškem, pa tudi zaradi dodatnih težav, kot je na primer predlog Evropske gospodarske skupnosti za brezcarinski center off-shore. V tem kaosu, zaključuje Brezigar, pa žal ni prišlo niti do potrditve edinega slovenskega predstavnika v upravi Tržaške hranilnice in to prav sedaj, ko želi ta kreditni zavod razširiti svojo dejavnost tudi v Sloveniji.
NOVI PREFEKTI
Rimska vlada je odobrila odlok o premestitvi in zamenjavi številnih prefektov po državi. Tako prihaja do sprememb tudi v Trstu, Gorici in Vidmu. Dosedanji tržaški prefekt Eustachio De Felice in dosedanji goriški prefekt Giovanni Rosa bosta odslej v službi na notranjem ministrstvu v Rimu. Prvega so imenovali za glavnega inšpektorja, drugega pa za inšpektorja. Novi tržaški prefekt bo dosedanji prefekt iz Firenc Sergio Vitiello, novi goriški prefekt pa dosedanji prefekt v Comu Mario Palmiero. Videmskega prefekta Roberta Sorgheja so premestili v Catanzaro. Njegovo mesto bo prevzel Luigi Damiano.
Deželna Ssk o novem zakonu
»Novi deželni zakon, ki uresničuje določila 14. člena vsedržavnega zakona o obmejnih področjih glede finančnih prispevkov za kulturne in umetniške potrebe Slovencev v Italiji, je izredno pomemben prispevek k ohranjanju in krepitvi predolgo zanemarjenih in zapostavljenih izrazov slovenske kulturne in prosvetne prisotnosti v Furlaniji - Julijski krajini,« piše v tiskovnem poročilu, ki ga je deželno tajništvo Slovenske skupnosti izdalo takoj po odobritvi zakona. Deželna Ssk pa k temu pristavlja, da ta ukrep le delno nadomešča trajnejše oblike zaščitnih določil, zato je nujno, da parlament čimprej oblikuje in odobri pravičen zaščitni zakon. Na deželni in krajevni ravni pa stranka pričakuje doslednost tudi glede ukrepov za razvoj Krasa in zavarovanje slovenskih interesov pri sprejemanju pokrajinskih in občinskih statutov.
Besedilo bi se dalo v več točkah do-
polniti in izboljšati, piše še v tiskovnem poročilu, a zavlačevanj je bilo že dovolj in je bilo zaradi tega treba zakon sprejeti pred poletnim premorom deželnega sveta. »Zahvala za zakon gre vsem, ki so si prizadevali za vključitev postavke za slovensko manjšino v državni proračun in nato v zakon za obmejna področja. Nedvomno zaslugo za hitro odobritev besedila pa imata poročevalec, svetovalec Ssk Bojan Brezigar, in pa predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti s sodelavci.«
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti še poudarja, da je velikega političnega pomena podpora, ki je bo deležno zasebno šolsko središče v Spetru, saj to pomeni neposredno priznanje obstoja slovenske manjšine v videmski pokrajini. Tiskovna nota Ssk zaključuje z mislijo, da morajo biti naše osrednje kulturne ustanove izraz celotne zamejske skupnosti in njene pluralistične podobe.
ZAHVALA
Globoko ganjeni za množično sočustvovanje ob odhodu v večnost naše
drage mame
Marjete Kralj vd. Terčon
se srčno zahvaljujemo vsem, še posebno gospodu župniku, duhovnikom soma-ševalcem, zboru »Fantje izpod Grmade«, govornikom in vsem, ki so jo na katerikoli način počastili.
Slivno, 7.8.1991
TERČONOVI
»Slovenec« v demokratični Sloveniji
POGOVOR Z ODGOVORNIM UREDNIKOM ANDREJEM ROTOM
Andrej Rot
Na dan proglasitve slovenske slovesne osa Posvojitve, 26. junija, je v Ljubljani izšla Prva številka novega dnevnika »Slovenec«, časo-P'sa, ki naj bi zapolnil praznino, do katere je Prišlo tudi ali predvsem na področju informacije v pol stoletja trajajočem enopartijskem si-stemu. Novi dnevnik naj bi odmeril več prostega kot ostali slovenski časopisi tudi Slovencem Po svetu, tako v zamejstvu kot v izseljenstvu, 2ato je nedvomno zanimiv tudi za nas. Seveda Pa je z izhajanjem novega časopisa povezana cela vrsta težav, za katere bralci navadno sploh Pe vedo. Z izvozom »Slovenca« v tujino, konkretno na Tržaško, Goriško in Koroško, je v tem Prvem mesecu prišlo do zapletov, ki so jih zakrivili tudi dramatični dogodki v Sloveniji, za-1° je novi časopis prihajal k nam z enodnevno 2amudo. Vse pa kaže, da je sedaj problem dokončno rešen in da bomo tudi v zamejstvu od-sle.i dobivali časopis redno, vsak dan.	j
O vsem tem smo se pogovorili z glavnim in Zgovornim urednikom »Slovenca« Andrejem Ro-torn, ki prihaja iz Argentine in ima zaradi tega yeliko več posluha za »razseljene« rojake, iste-1 časno pa je od vedno dosledno in z zanimanjem skdil dogodkom v matici in torej tudi dobro pc-, 2Pa Slovenijo ...
»Slovenec« je bil naslov najbolj razširjene-Phr slovenskemu dnevniku, ki je izhajal od leta do maja 1945 in je bil po vojni ukinjen. ^ čem se novi »Slovenec« razlikuje od prejšnje-oziroma v čem mu je podoben?
Ko smo se odločili za naslov »Slovenec«, smo v haglici iskali tudi zgodovinske podatke o nje-8°Vem nastanku. Tako smo prišli do leta 1849. ^edaj je začel izhajati prvi »Slovenec«; urednik bil Franc Malavašič, založnik pa Janez Gion-Jjbi- Izhajal je samo dve leti in ni bil dnevnik.
ek leta 1873 začne izhajati dnevnik »Slovenec« | 111 Preneha maja 1945. Današnji »Slovenec« ne1 Prevzema vloge nekdanjega, ampak gradi dalje t stopnje, ki bi jo dosegel, če ne bi bil tedaj Prisiljen k molku. Prav gotovo bi v tem času ■"Pio napredoval, vendar pa napredka, ki bi ga I P°vi »Slovenec« izpuščal ali preprosto preske-ni.
| Katera je vodilna ideja tega novega sloven -cksga časopisa?
V prvi številki sem zapisal vodilne misli »S’0-vcnca«. Osrednje vrednote so: človečanstvo. slovenstvo in krščanski etos. To pomeni, da gre za dnevnik, ki naj bi bil strpen, human do vseh, ki bi govoril resnico. Bil naj bi časopis, ki bi prispeval k premostitvi med vojno ustvarjenega sovraštva in povojnih razrednih bojev. Njegovo poročanje naj bi bilo nepristransko; odprt je vsem, ki pišejo v skladu s krščanskim etosom in demokratičnimi in pluralističnimi idejami. Takšna opredelitev nikakor ni bleda, pač pa je mnogo bolj zahtevna in težavna kot je lahko zavzemanje kakih ekstremnih pozicij.
Izdajanje novega časopisa predstavlja nedvomno veliko težav kar zadeva kader, organizacijo, finančno kritje in še marsikaj drugega. Katere so največje težave in kako jih nameravate, oz. kako ste jih premostili?
Začetnih težav še nismo premostili. Se vedno je zelo pereče kadrovsko vprašanje, saj je težko priti do izkušenih in poštenih časnikarjev. 2e dalj časa jih iščemo doma in v zamejstvu. Vzroki za takšno stanje so globlji. Slovenci imamo danes prav gotovo zelo visoko stopnjo samozavedanja in neponovljivo možnost, da dosežemo lastno državo. Skoraj polstoletni dosedanji režim pa je privedel do nevarnega pomanjkanja osebne samozavesti. Ljudje niso pripravljeni tvegati, ne sprejemajo izzivov, pač pa le od daleč kritizirajo in se prepuščajo vplivu potrošništva. To	je	sicer značilno za ves	zahodni	svet, vendar
pa	so	tudi pri »Slovencu«	opazne	posledice desetletij totalitarizma:	ljudje	skoraj refleksno
reagirajo na nekatera pogojena »pravila«. Katoličan sem in tega me ni sram priznati. 2e sama beseda krščanstvo pa vzbuja pri večini intelektualcev slutnjo klerikalizma To velja za katoličane, ki se bojijo očitkov, in za nekatoličane, ki	še	vedno nekritično podlegajo	predsodkom.
Se	konkretnejši primer je	zadeva	Drobnič. Ob-
javili smo zahteve po njegovem odstopu, vendar smo pri tem iskali tudi protiutež tem zahtevam in zavzeli naše stališče: neutemeljeno je zahtevati odstop človeka zaradi njegovih osebnih prepričanj, še manj pa zato, ker je bil domobranec. Vprašanja pomanjkljive samozavesti ni mogoče rešiti v nekaj mesecih; za to so potrebna leta.
Kakšen odziv bralcev ste zabeležili v tem prvem mesecu izhajanja?
Okoliščine so nedvomno bistveno in pomembno vplivale na začetek našega dela. Na vojno seveda nismo računali, pač pa smo se takrat, 26. junija, znašli v osamosvojitveni evforiji, pod novo slovensko zastavo. Čeprav smo imeli za seboj kar nekaj poskusnih izdaj, smo se, ko smo se odločili za praznično in esejistično zasnovo prvih treh številk časopisa, odločili napak. 2e s tretjo številko smo to popravili in se začeli obnašati dnevniško. Odzivi bralcev so sila različni. Veseli smo utemeljenih pohval, nekonstruktivne in zlonamerne prezremo, zelo pa upošte-
in vprašanjem, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji pa tudi v Avstriji.
Čeprav smo to že večkrat izrazili, ljudje težko dojemajo naš predlog, ki pa je zelo preprost. Imamo nekaj rednih rubrik in sicer: slovenska politika, mednarodna politika, kultura, šport, kronika itd.. Vse, kar se dogaja med Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu, dobi svoj prostor na ustreznem področju. Zamejska problematika torej ne dobi prostora na predzadnji strani, ampak jo uvrščamo na prvo, drugo, ali katerokoli stran, odvisno pač od vsebine in teže dogodka. Slovenci v zamejstvu niso drugorazredna kategorija, pač pa so del slovenskega sveta. Ce to velja za Slovence v Ameriki in drugod po svetu, velja to tudi za Italijo in Avstrijo. Naši dopisniki v zamejstvu morajo še toliko več delati, mi pa moramo čimprej in redno razširiti časopis med Slovence v zamejstvu.
Pogovor je zapisala Helena Jovanovič
MLADINSKI TABOR SLOVENSKI DIOGEN PO EVROPSKEM BABILONU
MLADINSKI ODBOR V OKVIRU SLOVENSKE PROSVETE - TRST,
28., 29., 30. AVGUSTA PARK FIN2GARJEVEGA DOMA OPČINE, NARODNA ULICA 89 Sreda, 28. avgusta 1991 Ob 17.30: zbiranje Ob 21.00: družabnost Četrtek, 29. avgusta 1991 Ob 9.30: pričevanje javnih delavcev Osebnosti pod drobnogledom: JANA HOSTA, psihologinja; ANDREJ ROT, časnikar; IVO 2AJDE-LA, časnikar in raziskovalec slovenske preteklosti.
Ob 15.30: dr. VELJKO RUS: Dinamika in mehanizmi demokracije Ob 18.00: kulturna točka: komedija Dragotina Dobričanina Skupno stanovanje, v izvedbi igralske skupine KD »Igo Gruden« iz Nabrežine.
Ob 21.00: družabnost s plesom Petek, 30. avgusta 1991 Ob 9.15: dr. IVAN ŠTUHEC: Politični in socialni problemi Evrope ob propadu sta
rih ideologij.
Ker je število udeležencev omejeno, se je treba čimprej vpisati. Vpisnina znaša
40.000	lir. Kdor se vpiše, ima prenočišče in hrano preskrbljeno. Prijave zbira za Goriško skupina IZVIR, za Trst pa SLOVENSKA PROSVETA, ulica Donizetti 3 -TRST.
varno dobre nasvete.
Katerim vprašanjem posvečate največ pozornosti?
Vsem, a večjo težo dajemo tistim, ki brez predsodkov in z določeno pragmatičnostjo povedo, kar mislijo.
Nenazadnje nas zanima, koliko prostora namerava »Slovenec« v bodoče odmeriti dogodkom
NOVI MOST V PODBONESCU
Predsednik deželne vlade Biasutti se je v soboto, 3. t.m., udeležil v Podbonescu slovesnosti, med katero so odprli za promet nov most čez Nedižo. Župan Specogna je pri tem poudaril, da gre za izredno pomembno delo, ki po več kot 30 letih ponovno omogoča redne prometne zveze med levim in desnim bregom Nediže.
Novi most je dala zgraditi občina ob finančni podpori dežele Furlanije Julijske krajine in vsedržavne cestne družbe A-NAS. Dolg je 38 metrov, širok 10 in visok 8,6 metra. Zgrajen je v jeklu in ima en sam obok. Po slovesnem odprtju je bila na sporedu bogata kulturna prireditev, ki so jo oblikovali domači kulturni delavci in zbor Nediški puobi.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Pred filmskim festivalom v Benetkah
Spet je leto okrog in pred nami imamo katalog, ki nam prinaša spored letošnjega beneškega festivala filma. Letošnja Mostra Interna-zionale delPArte cinematografica je že osemin štirideseta po vrsti in je že na samem začetku zbudila veliko odpora in polemik. Seveda te nikdar ne manjkajo na nobenem filmskem fe-
na veliko daje intervjuje na desno in levo in trdi, da je najmanj šest, sedem filmov takih,
I pa je na festival povabil same petdesetletnike, kot so Godard, De Oliveira, Scabo, Ošima, Reg-gio, Herzog, Monicelli, Boorman, Nichols, Ma-selli, Ackerman, Mihalkov, Skolimovski in še bi jih lahko naštevali. Vsi ti režiserji so režiserji tako imenovanega avtorskega filma, kot so take vrste filmov poimenovali Francozi pred tr; desetimi leti. Seveda so to ljudje, ki so svoje stvari že dali, od njih ni ostalo skorajda ničesar
ki bi lahko dobili zlatega leva, se pravi, prvo večj saj se nenehno ponavljajo, svojo bero na-nagrado, ki pa v svetu zadnje čase zelo malo gracj pa so tudi že pobrali in bi lahko pustili pomeni, saj je bližnji canneski festival baje do-! mest0 tudi mlajšim.
sti bolj pomemben in tudi boljši. Oba festivala pa nočeta priznati, da sta le evropska revčka,
I Seveda se je Biraghi dobro zavedal svoje izbire, saj bi danes v poplavi raznih bolj ali manj
stivalu, kot tudi na vsakem drugem ne. Izbira ki ne moreta tekmovati z ameriškim filmom,1 fj]mskih festivalov težko našli kakšnega, ki bi filmov, ki potem pridejo v tekmovalni del, je ki danes kroji tržišče, kot ga je sicer vedno, j pogojena sicer res tudi z voljo žirije, ki odloča, j Francozi se sicer širokoustijo, da oni Američa-
dobesedno povozijo in jim to sicer deloma uspeva, ker vlada daje težke denarce za včasih zelo
kdo bo na festivalu tekmoval za zlatega leva nom ne bodo dovolili, da jih s svojim filmom in kdo ne, vse prevečkrat pa ni samo to pogoj, saj so pritiski nekaterih producentov veliki, filmi so namreč predvsem velik posel in šele na-1 povprečne filme. Potem pa vidimo, da je obisk to umetnost. Po drugi strani pa imate še neka- j v kinematografih tisti, ki določa, kdo je kdo na tere, predvsem ameriške in sicer že uveljavlje- Olimpu. Tam pa žanjejo uspehe samo Američane režiserje, ki nočejo tekmovati, ker se s tem ni z raznimi modernimi kolosali, ki s svojimi
izognejo največkrat mučnemu zagovarjanju, ko njihov film ni dopadljiv.
Seveda bomo tudi letos na beneškem filmskem festivalu videli dobre in slabe filme, kot vedno pač, zasluga ali kritike za to, kakor pač vzamete, gre direktorju »mostre« Guglielmu Bi-raghiju, ki že nekaj let bolj ali manj uspešno vodi beneški festival filma. Biraghi v teh dneh
EVROPSKA TROJKA DOŽIVELA NEUSPEH H nadaljevanje iz 1. otrani
stavnik Črne gore, o katerem je znano, da ni nepristranski in ga je tudi zavrnil h?-
spektakularnimi efekti pač presegajo evropsko povprečnost eksistencialnega težačenja.
Tako vsaj mislijo ljudje, ki hodijo filme gle-1 dat, tisti torej, ki plačujejo vstopnice in s tem odločajo, kdo bo uspel in kdo ne. Kritiki pa imajo itak vedno neke svoje poglede na film, kate-j rih nihče ne posluša ali skoraj. To so dejstva, ostalo je govorjenje, največkrat prazno. O av-! torskih filmih in podobnih oslarijah, ki jih je
bil tako tradicionalen, kot bo ta beneški. Direktor Biraghi se je torej odpovedal tekanju za Ju-lio Roberts, ki je po njenem trenutnem uspehu in lepem nasmehu sedaj tako v modi povsod po svetu, isto bi lahko trdili tudi za Madonno, ki je v Cannesu lahko pokazala samo nekaj svojih telesnih delov, ker pač drugega ni mogla, najbrž pa tudi znala ne. Kako mu bo to uspelo, ne vemo, ker so prve kritike že tu.
Med tekmovalnimi filmi ni niti enega jugoslovanskega, to je seveda precej tipično za sedanje razmere, ko Evropa pozablja na svojo sosedo v težavah, res pa je tudi, da je jugoslovanski film v težavah, o slovenskem pa raje ne bi zgubljali besed, saj se ne ve, če sploh še obstaja.
Italijani imajo v tekmovalnem delu štiri a-dute in si od njih veliko obetajo. To so Moni-
danes tisk poln, televizija pa tudi, govorijo itak ce]ij s svojim filmom »Rossini, Rossini«, ki ni v samo oni.	: tekmovalni gneči, Fabio Carpi, ki je poslal svoj
Biraghi se je vsega tega zavedal, ko je po- film »L’Amore necessario«, Emidia Greco s fil-stavljal na noge letošnji festival v Benetkah,! mom »Una storia semplice«, italijansko tekmo-in prve kritike so že tu. Baje, da je preveč sno- valno ekipo pa zaključi Marco Risi s filmom »R bovški, ker je iz tako imenovanega tretjega sve- muro di gomma«.
Jurij Paljk
I
Freske iz starodavnih Pompejev
vaški parlament. Položaj se tako silno za-	ta P°vabil sam0 akademske	filmarje, predvsem
pleta in se glede na naj novejši razplet do godkov upravičeno govori o možnosti »M banonizacije« razmer v sosedni državi.
Kot kaže, je ponovno stopil v akcijo nemški zunanji minister Genscher in zah-| Avgusta leta 79. po Kristusu je lava prekrila je bilo vse v trenutku končano tistega avgustov-teval sklicanje nujne seje zunanjih mini-	takrat precej veliko mesto Pompeji. Mesto je o-	skega	dne	pred	dobrimi	devetnajstimi	stoletji-
strov Evropske skupnosti in seje komisi-:	stalo dolga stoletja prekrito,	ko pa so ga arheo- \	Kdor	še	ni	bil	v	Pompejih	in	tudi	vsi	ostali,
je za krize v okviru konference o varno-: i0gi začeli v prejšnjem stoletju izkopavati, je'si lahko na novo odkrite freske ogledajo na raz-sti in sodelovanju v Evropi. Sef nemške prišlo na dan v vsej svoji lepoti. Morda je izko- stavi v Firencah, kamor so pripeljali vse sten-diplomacije je očitno prepričan, da ima Ev-	pano mesto ena redkih prič	iz davnine, ki nam
ropa še veliko manevrskega prostora in	tako jasno kaže, kakšno je	bilo življenje v ta-
da more še uspešno posredovati za odpra- kratni čudoviti dobi starega Rima. vo krize v Jugoslaviji. Nekateri komenta- Tisti, ki smo obiskali to staro in lepo mesto
ske slike, ki so bile odkrite v stranskih spodnjih prostorih vile Fabia Rufa Stefano de Caro. Razstava je na ogled v muzeju Palazzo Vecchio, kjor je predstavljen samo delček eksponatov, ki bodo na ogled na jesenski razstavi v Rimu. Ze
torji se zadnje dni sklicujejo na Helsinško | vemo, kako čudovito se je sprehajati po njem.
listino, pri čemer poudarjajo zlasti na ti- j Posebno zanimive so hiše, kjer so prebivali dolgo namreč pripravljajo razstavo »Riscoprite ste njene člene, ki prepovedujejo spremi-; ljudje, ki so imeli podobne skrbi, kot jih sedaj Pompei«, ali »Odkrijte znova Pompeje«, ki naj nJanje državnih meja (notranjih in zuna- imamo mi, a malce drugačne običaje. Kot je bi bila v vladni palači Kvirinala jeseni letošnjih), k spreminjanju meja pa očitno teži danes, tako je bilo tudi takrat, največje in naj-j Samo dejstvu, da so bile vse stenske slike re-
velikosrbska politika. V nasprotju s to li- bolj razkošne hiše so imeli mogočneži, bogata-stino je tudi politika, ki teži po razkosa- J gi, ki so jih seveda lepo opremljali, nju Republike Bosne in Hercegovine (o i Posebno mesto v hiši so imele stenske posli-čemer sta se baje pred kratkim pogovar- j kave, ki so nekaj izrednega za nas, ki tega ni-jala predsednika Miloševič in Tudjman). smo več vajeni, saj je za nas že sila pomembna Naj bo že kakorkoli, o slednjem mora- sicer kaj malo vredna grafika nekega povpreč-mo ugotoviti, da žanje v zadnjem času neža iz Ljubljane, ki se gre akademskega sli-vrsto osebnih neuspehov. Zaradi naravnost, karja.
katastrofalnega stanja v vzhodni Slavoni-1 Te freske so izredno lepe, saj so živobarvne ji, na Baniji in v Krajini, kjer hrvaško in običajno prikazujejo enostavno življenje ta-prebivalstvo množično zapušča svoje do- kratnega časa. Brezskrbnost znamenitega, za move in sta hrvaška policija in garda de- j Rimljane tako značilnega, »otiuma« se meša s
stavrirane v znanem florentinskem centru, se lahko zahvalimo za to razstavo, katere sponzor je znana računalniška tvrdka Ibm.
Razstava nas preseneti z izrednimi barvarni, ki jih imajo stenske slike, predvsem rdeča, ki je sicer prav po Pompejih dobila tudi ime. Ne' kateri bodo občudovali predvsem okraske listov in geometrijskih likov, drugi bodo raje gledali podobe bratov in sestra lastnika vile v PomPe' jih, ki je znana tudi po tem, da so v njej pred leti našli zapestnico iz zlata, ki je tehtala nič manj kot kilogram in pol in je bila iz čistega
jansko nemočni pred teroristi, je Tudjman podobami raznovrstnih ptic, ki krasijo stene rim- zlata. Drugačni časi, drugačne navade, moral pristati na sestavo vlade narodne skih vil v Pompejih. Ko jih gledamo, se nam Za ljubitelje restavriranja naj še povemo, da enotnosti, v kateri so predstavniki vseh zdi, da se je čas ustavil, saj se vedno spomnimo je restavratorska dela opravila znana Medna-strank. Ključna ministrstva (zunanje, no- na dejstvo, da je bilo mesto pokrito s strupeno rodn univerza umetnosti pod vodstvom Umberta tranje in obrambno) so prevzeli novi lju- lavo v trenutku največjega razcveta. Sveže in Baldinija, isti ljudje torej, ki so nam pred ča-dje. Sprejetih je bilo več izrednih ukre- žive barve ljudi, ki brezskrbno pijejo vino ležeč som vrnili v vsej svoji lepoti znano Brancaccr pov, kar pomeni, da se oblasti pripravlja- na triklinijih, nasmejani obrazi nam s sten pri- jevo kapelo v cerkvi Svete Marije del Carniine’ jo na najliujše.	čajo o razposajenem življenju in o dejstvu, da ki jo je poslikal fantastični Masaccio.
Naša društva
PD »IGO GRUDEN« iz Nabrežine
nabrežinskega kamnoloma so pripravili člani tega društva) in še marsikaj zanimivega. Naj večje težave ima društvo, ko! nam je povedal mladi tajnik Mitja Terčon, s prostori. Sedež v Nabrežini številka 89 je zelo star, razpadajoč in tudi pre-
V Nabrežini že od konca druge svetov- ko žensko odbojko in balincanje. V pre- majhen da bi ’lahko služil svojemu
trrunn r^lr + iTm/i J ni 111 n	nnn	nroruntnn	tov	meti	O	t~\	tromrn l +11H1	i-»~»	1	<-w	1 fnnin ir>	*'	0
ne vojne aktivno deluje domače prosvetno teklosti so trenirali tudi namizni tenis in
na-
društvo »Igo Gruden«. Sprva se je imeno valo samo Prosvetno društvo »Nabreži
menu. Med drugim prostori niso niti ogrevani. Marsikdo, je dejal Terčon, že dve desetletji obljublja nov sedež; zemljišče je sicer že na razpolago in tudi načrt novega poslopja je že odobren, vendar pa za gradnjo primanjkuje finančnih sredstev. Kaže, da vsaj v kratkem roku pro-
je telovadnica. V Nabrežini deluje namreč več športnih društev, zato ena sama telo-
dalje na 8. strani ■
moško odbojko. »Sokol« je požel velike u-spehe tudi v vsedržavnem merilu; z žen-na«, po smrti velikega domačega Desnika sko odbojkarsko ekipo je bil na primer vr-Pa so domačini sklenili, da posvetijo svo- sto let v vsedržavni B ligi, z namiznim te-je bodoče delovanje njegovemu spominu, nisom pa celo v prvi ligi. »Sokol« aktivno Trenutno šteje društvo okrog 200 članov; sodeluje tudi z ostalimi športnimi društvi.
°d teh je velika večina mladih, kar je ne- Treba je še povedati, da se bo letos bali-	,	rešen
dvomno dobro jamstvo tudi za bodočnost narska sekcija tega društva udeležila dr-
Treba je povedati, da je v Nabrežini žavnega finalnega tekmovanja.	!	S^dfrnJi	Predsednik PD »Igo Gruden«
že pred prvo svetovno vojno delovalo dc- Poleg doslej omenjenih dejavnosti or- \ , Vld°m se Jj2 Prav tako pritožil, da mače društvo, ki je bilo zelo dobro organi-	ganizira PD »Igo Gruden« še celo vrsto je delovanje	društva	zaradi	neustreznega
Mrano. Lahko rečemo, da je predstavljalo	družabnih in kulturnih prireditev, od o-1	eza ze	0	okrnjeno,	rugi lesni	prob	em
eno najpomembnejših slovenskih kultur- kroglih miz in predavanj o raznih aktualnih centrov na Krasu. Vihra svetovne voj-	nih vprašanjih, do zborovskih koncertov,;
ne pa je tudi tu nasilno prekinila to ži-	»šager«, razstav (razstavo ob 2000-letnici |
vahno kulturno vrenje.
2e od samega začetka je imelo domače habrežinsko društvo svojo dramsko skupijo, ki obstaja še danes, čeprav deluje občasno. Kot zadnje so njeni člani letos postavili na oder zabavno delo srbskega avtorja D. Dobričanina »Skupno stanovanje« v režiji Maje Lapornik. Delo je poželo veliko uspeha; z njim so člani dramske skupine gostovali po raznih slovenskih vaseh, jeseni pa bodo nastopili v Sloveniji.
Za društveno dejavnost sta pomembna tndi moški in ženski zbor »Igo Gruden«.
Moški zbor je od svojega nastanka dal:e deloval neprekinjeno, ženski pa je nred nekaj leti zašel v krizo in za približne tri leta prenehal s svojim delovanjem, potem ko je pod vodstvom dirigenta Matjaža Ščeka dosegel svoj višek. Sedaj je zenska pevska skupina začela ponovno redno vaditi in je imela že nekaj uspešnih Nastopov. Zbora »Igo Gruden« sta gostovala v raznih krajih Slovenije, Jugosla-vije in Avstrije in sta se v vseh teh letih redno udeleževala raznih revij, pela na Proslavah, praznikih itd. ...
Nepogrešljivi sestavni del PD »Igo Gruden« je tudi športno društvo »Sokol«, ki je bilo ustanovljeno leta 196fi. Trenut-110 gojijo tri športne panoge: moško košar-
Gledaiiška skupina PD »Igo Gruden« po premieri igre »Skupno stanovanje«
Jurij Pouk Neprenehno tekanje okrog
V poletnih dneh hočemo mladi imeti P°čitnice, od katerih »bi čimveč dobili in ?dnesli«. To je že moda in ne več neka nu-ia> kar naj bi počitnice bile. Zato tekamo P° svetu gor in dol in sem in tja, ustavijo10 pa se le malokrat. Mislim, da je prodnem današnjega človeka prav v tem, da Se nikjer ne ustavi in da nikjer nima mi-rP- Zaradi tega tudi nikjer ni doma, če pa kje, potem je tam samo za nekaj časa, j|e počuti se preveč mirnega, nemir ga si-l> da gre vedno naprej, vedno nekaj išče, Nezadovoljen je.
Tu mi pride na misel veliki Francoz *Maise Pascal, ki je nekje v svojih čudo-v'hh »Mislih« zapisal, da vse težave na ?vetu nastajajo zato, ker ljudje ne ostaja-j° doma. Imeniten posmeh velikega uma 'Pia veliko resnico v sebi, kot vedno.
Pred dnevi sem se vrnil iz Pariza, za katerega pravijo, da naj bi bil srčika evropske in s tem svetovne kulture, a jaz v to ne verjamem, ker je bil in je francoski narod vedno preveč pozerski, nastopaški in vase zagledan, da bi kar naenkrat lahko vodil celo evropsko kulturo. Da so Francozi rasisti sem vedel že prej, zato se nisem zelo čudil, kot se je neka italijanska gospa na vlaku, ko ji je kontrolor nič kaj vljudno povedal, kaj si misli o Italijanih. Vprašala ga je samo to, če ji lahko pove, kje so še prosti sedeži na vlaku, ker pač ni hotela prebiti dvanajst ur pri nemogoče smrdečih Arabcih. Na koncu jo je še ozmerjal z rasistko.
Pariz ni nič kaj kulturno mesto, kulturo zganjajo samo v velikih palačah, kamor smrtniki skorajda ne morejo. Tako
naj povem recimo podatek, da srečneži odštejejo za vstopnico v novo, operno hišo pri Bastiliji, okrog petdeset tisoč lir, državo pa stane čez stopetdeset ... Pravijo, da je to mogoče samo zato, ker predsednik demokratične Francije zelo ljubi opero in komorno glasbo. Vstopnic pa vi seveda ne dobite, ker spada Francija tudi med tiste države, kjer se že prej dogovorijo, kdo je kdo in kdo kam spada, vi pa običajno ne spadate nikamor, kot večina ne.
Stvar, ki vam najprej pade v oči, je dejstvo, da vidite na cesti vse mogoče zvrsti ljudi, ko pa greste v podzemno železnico, metro, vidite, predvsem črno in rjavo, a to ne zato, ker ne bi bilo luči. ampak zato, ker je pač veliko črncev. Takoj vam pade v oči, da črnci niso enaki belcem, enako ne Arabci in vsi ostali priseljenci. Ko sem gledal vse to, sem videl v tem dejstvu samo tempirano bombo, ki bo prej ali slej eksplodirala. To dejstvo so mi potrjevale trume policajev, ki ne hodijo okrog tako kot pri nas, največ po trije sku-
NAŠA DRUŠTVA
PD »IGO GRUDEN« IZ NABREŽINE
■ nadaljevanje s 7. strani
vadnica sploh ni dovolj za vse potrebe. Že dalj časa se govori, da bi podoben športni objekt zgradili pri športnem igrišču v Vižovljah, vendar je ta načrt stopil nekoliko v ozadje, ker naj bi v Nabrežini v kratkem času postavili prav tako potreben novi Kulturni dom.
Društvo »Igo Gruden«, je še povedal Pavel Vidoni, ki je predsednik že četrto leto, ima svoj občni zbor vsako leto. V kratkem pa bo odbor odobril nov statut, ki bo med drugim podaljšal mandatno do-j bo odbornikov na dve leti. Odbor sestavljajo v glavnem mladi člani, kar je ne-1 dvomno pozitivno, vendar je Vidoni poudaril, da bi si v bodoče želel večjo pove-1 zavo med starejšo in mlajšo generacijo' pri vodenju društva.
Kar zadeva delovne načrte za bližnjo bodočnost, bo PD »Igo Gruden« konec te- . ga meseca priredil v Nabrežini ob 25-let-! nici ŠD »Sokol« praznik in vrsto športnih turnirjev, ki bodo trajali do konca septembra. Glede na uspeh, ki so ga imeli z delom »Skupno stanovanje«, pa bodo v prihodnji sezoni člani dramske skupine društva postavili na oder še eno igro. !
(hj)
SOLIDARNOST EVROPSKIH MANJŠIN
S SLOVENIJO
■ nadaljevanje z 2. strani
ostalimi republikami nekdanje skupne države Jugoslavije.
Ob tem se udeleženci... zavzemajo za pravice obeh manjšin v Republiki Sloveniji — italijanske in madžarske — ter za pravice slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Glede položaja Slovencev v Italiji smo imeli priložnost poslušati poročilo svojih kolegov, soudeležencev te pobude JNC, zato odločno zahte-| vajo, naj Italija izpolni ustavne in mednarodne obveznosti ter končno odobri pravičen zaščitni zakon za Slovence, ki živijo v pokrajinah Trst, Gorica in Videm v avtonomni deželi Furlaniji -Julijski krajini.«
SREČANJE NA SV. VIŠARJIH
Slovenci od vsepovsod so se v nedeljo,; 4. avgusta, zbrali na 3. Višarskem sreča-1 nju, ki ga je priredila Zveza slovenskih katoliških izseljencev v Evropi. Predavala sta zgodovinarja Janko Prunk in Boris Mlakar, slovesno mašo pa je daroval ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Med uglednimi gosti sta se srečanja udeležila I tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in minister za Slovence po svetu Ja-; nez Dular.
Predavanja so potekala v hiši, ki jo je odkupila skupina Slovencev pod vod- j stvom duhovnika Vinka Žaklja, dušnega j pastirja v Belgiji. Poslopje se imenuje l »Dom srečanj« in je namenjeno raznim) slovenskim prireditvam in srečanjem na Sv. Višarjih.
Na nedeljski slovesnosti je prvi spregovoril dr. Janko Prunk, ki je obnovil zgodovino Jugoslavije. Med drugim je dejal, da smo bili Slovenci v preteklosti primorani iskati rešitev v zveznem okviru, tudi zato, ker zaradi naraščajočega imperialističnega pritiska Italije ni bilo drugega izhoda. Slovenci in Hrvati pa niso pričakovali, da bodo v Jugoslaviji prevladale centralistične težnje, ki so danes povzročile razpad države. Zgodovina je dokazala, je zaključil dr. Prunk, da skupno življenje ni mogoče, zato se je slovenski narod odločil za samostojnost.
Predavatelj Boris Mlakar pa je v svojem govoru z zgodovinskimi podatki utemeljil, da je na Slovenskem med drugo svetovno vojno divjala prava državljanska vojna. Po predavanju se je razvila nadvse živahna razprava, v katero so mnogi posegli in izrazili svoja, večkrat nasprotujoča si mnenja. Nekateri so med drugim trdili, da partizanske vojske ne moremo imenovati za narodnoosvobodilno, ko pa tudi kasneje njenim članom ni šlo za usodo in hotenja posameznih narodov,
Članek naj zaključimo z mislijo, ki jo! je v homiliji izrekel ljubljanski nadškof' in slovenski metropolit Alojzij Šuštar: človek mora biti zvest svojemu narodu in domovini, pri tem pa mora upoštevati pravice, potrebe in zahteve sosedov ...
F. BUČAR o aktualnih
PROBLEMIH
H nadaljevanje s 3. strani
predlog o rekonstrukciji vlade pravzaprav strukturne narave. Pomeni, da je vlada po svoji sestavi in načinu delovanja prilagojena bivšemu sistemu.«
»Vlada, ki ima 25 ministrov in poleg tega kopico strokovnjakov, je parlament in ne vlada kot operativni organ. Ni genija, ki bi lahko tak mini parlament u-strezno vodil in koordiniral, zato sem predlagal, da vzpostavimo vlado s klasičnimi resorji z okrog deset člani, skupaj s predsednikom.«
»Posamezni ministri naj bi bili odgovorni za svoje področje, npr. minister za gospodarstvo naj bi obvladoval celotno področje gospodarstva s posameznimi sektorji in predlagal kandidate, za katere meni, da bodo kot strokovnjaki uspešni-S tem smo večino tega, kar je danes na udaru kritike, iz političnega horizonta prestavili na področje strokovnosti. To je popolnoma drugačna koncepcija vlade.«
Kopalcem tudi letos povzročajo velike težave alge. Strokovnjaki so trdili, da te nadloge letos ne bo, ker da jo je pregnal hudi mraz pozimi. V resnici pa je letos alg še več kot prejšnja leta.
—o—
Za krizo v Jugoslaviji se je začel zelo aktivno zanimati Vatikan. V Zagrebu se je v torek, 6. t.m., mudil papežev oclpcslr-nec msgr. Tauran, ki se je srečal z jugoslovansko škofovsko konferenco. Njen predsednik je zagrebški nadškof, kardinal Kuhanič, podpredsednik pa je ljubljanski nadškof Šuštar. Naslednji dan se je msgr-Tauran v Beogradu sestal s patriarhom srbske pravoslavne Cerkve in z zveznim zunanjim ministrom.
SOŽALJE Ob smrti gospe Marjete Kralj vd. Terčon izrekata občuteno sožalje prizadeli družini uredništvo in uprava Novega lista-
paj. Okrog jih hodi po petnajst, deset najmanj in vsi imajo dolge pendreke, katere so pred centrom Pompidou kar pridno u-porabljali, ko so morali utišati preglasne črne raggae glasbenike po deseti uri zvečer.
Ko sem se potikal po mestu, ki v sedanji vročini neznosno smrdi po vseh mogočih iztrebkih, sem videl vse mogoče ljudi, miru pa nisem videl na njihovih obrazih, tega res ne. Sicer pa tega ne vidim niti doma. Neko neprenehno tekanje okrog in potem večno nezadovoljstvo, ko se u-staviš. Videl sem na tisoče mladih, ki trumoma oblegajo mesta v teh avgustovskih dneh, a zelo malo sem jih videl, ki bi v muzeju obstali dalj kot par sekund pred kako sliko, ki ni vsesplošno znana in hvaljena ter zato »tako pomembna«. Vedno neko tekanje naprej, samo da ne misliš, samo zato, da ni preveč vprašanj, na katere je treba odgovoriti, samo zato, da u-bijaš nezadovoljstvo v sebi, ki se vedno oglaša.
Kot vedno sem šel tudi med knjige, kot
| temu pravim sam, saj zelo rad preživim jure in ure v knjigarnah, če le morem ) Tako domače se počutim med pisatelji in pesniki, zdi se mi, da smo prijatelji že od davnih dni, a sem nekatere spoznal šele pred kratkim. Pomikal sem se v centru Les Halles, v Fnacovi knjigarni sem iskal kako knjigo, ki bi jo nesel potem domov, nekaj sem iskal tudi za prijatelja, ki mu je všeč »nemogoče slikarstvo«, tako pravi njegova mama moderni umetnosti.
Ustavil sem se pri vodnikih po svetu, se zabaval z oslarijami, ki sem jih našel v nekem vodniku, ki je pisal, da je Bled vinorodno področje na Slovenskem. Tedaj pa sem prisluhnil pogovoru v nabito polni velikanski knjigarni, kjer nas je bilo za dobri Babilon. Neki ameriški mlajši moški srednje rasti je iskal knjigo, ki bi govorila o nekem arhitektu, zdelo se mi je, da je izrekel ime Plečnik. Prodajalka, ki je govorila z njim, arhitektovega imena ni poznala. Tedaj sem se vmešal jaz in ga vprašal, če res išče Plečnika. Zelo vesel je bil, ker sem arhitekta poznal, njemu, da je ze-
lo všeč, je še povedal. Ko je odhajal iz ; kniigarne, je imel kar zajetno zalogo knjig, saj se je našlo precej stvari o tem velikem Slovencu, predvsem posredno, v družbi drugih velikanov je bil večkrat o-u.enien in predstavljen.
Za slovo mi je Američan veselo rekel, da je vedel, da smo Slovaki res prijetno ljudstvo, a da ni mislil, da smo tako pri"
I jazni. Seveda sem se samo nasmehnil io | ga na tihem nekam poslal z vsem srcem, posebno pa še njegovo površno poznavanje Evrope. Rekel mi je, naj ga pridem obiskati v Los Angeles. In takrat si nisem mogel kaj, da ga ne bi vprašal, če je to mogoče v Argentini. Zelo je bil začuden, ker nisem vedel, da je Los Angeles v ZDA.
Zena mi je pozneje rekla, da se tako ne dela in da sem nesramen. Jaz pa vem. se tako dela. Sit sem namreč večnih razlag, ki jih moram imeti vedno pri rolo. ko moram Italijanom razlagati, da nisem babau, ampak Slovenec. In prav všeč m1 je, ko se morajo tudi drugi malce potruditi z možgani, in ne samo jaz.