Številka 166.
Izhaja vsaki dan '•B
:ui ob leaeljal in iiaaitl* oti 5. m. ot ponedelifcib oti 9. ari ijatra].
Posamične številke se prodajajo po 3 nvč (6 stotinki v mnogih tobabamah v Tr«tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju. Petru, Sežani, Nabrežini, S*-. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. Cene oglasov se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke 2*;t mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje ae izključno le upravi „Edinosti".
Trst v ponedeljek 18. junija 1906.
Tečaj XXXI.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Y edinosti je moč!
Naročnina znala
za vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 nesece ti K. — Na
□aročbe brez doposlane naročnine t>e uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list u
UREDNIŠTVO: UI. Giorgio Galattl IS. (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista .,Edinost-'. — Natisnila tiskarna konsorjija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18.
Poštno-hranilnični račun št. 841.652.
TELEFON ifcev. 1157.
Brzojavne vesti.
Shod socijalnih demokratov na Dunaju.
DUNAJ 17. Danes predpoludne seje v veliki dvorani mestne hiše vršil velik shod socijalnih demokratov. Na dnevnem redu je bila volilna reforma. Udeleženci, katerih je bilo na tisoče, so vsprejeli resolucijo, ki pravi, da delavstvo z nestrpnostjo čaka, da postane splošna volilna pravica zakon. Ako se bo z rešitvijo volilne reforme še zavlačevalo, tedaj odgovore delavci najprej s tridnevnim splošnim štrajkom.
Vsenemški ljudski shod.
MARIJINE VARI 17. Danes je bil tukaj vsenemški ljudski shod. Govorniki so se bavili z izletom, ki ga nameravajo Čehi iz Plzna prirediti v Marijine vari, potem z narodnimi razmerami Nemcev in z odnošaji do Ogrske. V stvari volilne reforme so zahtevali složnost glede nemških narodnih vprašanj. Konečno je bila vsprejeta resolucija proti nameravanemu izletu Cehov.
Ogrska delegacija.
DUNAJ 17. Vojni odsek ogrske delegacije je vsprejel vse naslove, ki so bili na razpravi. Prihodnja seja v torek. Na dnevnem redu je med drugim kredit 49 mil. kron-
Italijanski anarhist aretovan.
MARSILJA 17. Italijanski anarhist Marizno, ki se je za časa atentata na španskega kralja nahajal v Madridu, je bil tukaj aretovan ter bo izročen Italiji.
MOSKVA 17. Danes se je vršilo tukaj več shodov, na katerih so bili držani politični govori. Vdeleženci so prepevali revolucionarne pesmi, do resnih konfliktov ni prišlo. Iz pokrajin poročajo o številnih štrajkih.
Razstava v Bukareštu.
BUKAREŠTA 17. Otvoritev razstave
je odložena na 28. junija.
--<--—
VLAD1VOSTOK 17. Pri postaji Po-graničnaja je skočil s tira osebni vlak. Okolu sto oseb je bilo mrtvih oziroma ranjenih.
--— ------=--
LVOV 17. Kakor poročajo iz Odese, zapušča v vsej naglici mnogo židovskih rodbin Minsk, Proskurov in B?rdičev, ker se boje novega klanja.
RIGA 17. Med prtljago nekega potnika, ki je dospel semkaj včeraj s parni-kom, so naši 26 pušek in revolverjev ter 5000 patron. Potnik je zbežal.
VARŠAVA 17. Nadškof je prepovedal procesije Sv. Rešnjega telesa, ki so se imele vršiti danes.
Avstrijska delegacija.
(Proračunski odsek).
(Zvršetek).
DUNAJ 16. Del. Clam Martinic je zahteval pojasnil glede napredovanja del v pulski luki. Rekel je, daje od mnogih strani slišati, da ni položaj pristanišča posebno ugoden. Govornik je vprašal, ako se namerava za vojno mornarico graditi te kako novo pristanišče, koliko se je že porabilo izrednega kredita od 120 mil. kron in je li moč naše flote kakor defenzivne flote dovoljna, pri čemer je omenil naglega napredka italijanskega brodovja.
Del. dr. Sylvester se je pridružil izrazom simpatije za vojno mornarico del. Steinerja in Lecherja ter konstatoval, da je vojna mornarica najpopularneja institucija v Avstriji. Govornik je prosil poveljnika vojne mornarice, naj se sestavi sred-njemorska eskadra, ker utegne v slučaju avstrijska mornarica nastopiti v akcijo le v srednjezemskem morju. Konečno je vprašal poveljniku vojne mornarice o govoricah, ki krožijo o konstrukciji oklopnega križarja ><Karl VI«, isti se je v začetku baje nagibal na eno stran, kar kaže napačno konstrukcijo krmila.
Poveljnik mornarice grof Montecuc-coli se je zahvalil za besede priznanja mornarici od strani govornikov. Govornik je omenil, da je rusko japonska vojna pokazala, da je vrlina in pripravnost flote za boj odvisna od trajnega in marljivega vežbanja. Glavni nauk je, da odločitev v pomorskih bitkah pripada v prvi vrsti vlastim, ki imajo oklopne bojne ladije velike brzine. Anglija je v tem oziru bila prva. Slede jej Japonska, Francija, Nemčija, ki gradijo ladije od 18 do 20.000 to-nelat. Tudi oklopne križarje znatno povečujejo ; flotila torpedovk nima v zadnji vojni pokazati nikakih posebnih vspehov, vzlic temu jih je treba graditi še nadalje. Glede gradnje podmorskih čolnov je poveljnik mornarice dejal da so velike važnosti za lokalno obrežno obrambo. Bojna ; flota obstoja iz bojnih ladij od 14 do 20.000 tonelat, iz oklopnih križarjev od 10 do 16.000 tonelat in iz flotile torpedovk z rušilci torpedov, torpednih in podmorskih čolnov. Oklopni križarji so za
PODLISTEK.
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć.
Prevel K. C—6.
—	Kaj bo sedaj z Benkom in Iso ? je vprašala Jela Zivanova.
—	Delila bosta vsodo vseh nas ! — je odgovoril Zivan. Za Gričana ni več svetih zakramentov, on ima pravico samo do prokletstva.
—	To se menda neha enkrat ! je rekel Janko.
i ;. — Neha se, kadar se spokore naši kolovodje. Zaupajmo v Boga, da ne bomo dolgo čakali na to ! je rekel Živan in pogledal zaročenca, ki sta žalostnega obraza stala eden ob drugim.
—	Obžaljujem vaju, otroka ! je spregovoril blagim ganjenim glasom. Pojutr-šnjim na sveto nedeljo je imela biti poroka, a kaj st i doživela ! Ali ne obupavajta otroka — v^e to je izskušnja, vse to preide zopet! Prenašajta mirno svojo vsodo, saj vidv.i sta nedolžna na vsem tem. od vaju se Bog ne odvrne nikdar.
Benko je gledal nekako mračno predse, aočim se Isa ni mogla vzdržati solz. V dveh
dneh — se je nadejala — se okiti poročnim vencem, da postane žena svojega premilega Benka. A sedaj ? Blage iskrene besede Živanove je niso mogle potolažiti. Užaloščenega srca in objokana povrnila se je pod očetovsko streho.
A Gričani ? Kako je delovala nanje vest o strašnem prokletstvu pod katero so padli ?
Na Markovem se je zbrala velika gruča meščanov, ko so začeli zvoniti zvonovi po vseh cerkvah. Med njimi je bil tudi učitelj Kuzmič, lekarničar Gialimello, Roger, Florentinec in mesar Vasaš.
—	Uh, kako silno zvonijo ! se je rogal lekarničar Gialimello. Sam Bog si bo moral zamašiti usta.
—	Le rogaj se, le ! je pritrdil v istem smislu njegov rojak Roger — to je zadnjikrat, ko nam zvone.
Učitelj Kuzmič ni rad slišal razgovora o poslednjem zvonenju, zato se je otre sel na Rogerja : Jaz se nadejam, da bomo zopet slišali svoje zvonove.
—	Mari meni! — se je vplel v besedo mesar Vasaš. Vsaj ne bo treba plačati ne zvonilca, ne duhovnika. Naj gre na Kapitelj, ako raje posluša škofa, nego nas, od katerih živi.
—	Cernu nam bo cerkev ! je pripomnil Roger nekako nesigurno. Mari ne.
vojno mornarico neobhodno potrebni le v večib pomorskih bitkah. Pri gradnji brzih križarjev vojna mornarica upotrebi motorje na turbine, ki dosežejo 36 vozalov brzine, kar je lep vspeh. Za podmorske čolne obstoja že flotni načrt, in z gradnjo se prične takoj, ko se zato dobi izredne kredite.
Z gmotnim položajem arzenalskih delavcev se bavi uprava mornarice že dlje časa in že leta 1907 utegne delavcem povišati plačo za 30 od sto. Poveljnik mornarice je omenil nemalih koristi, ki jih imajo arzenalski delavci nasproti drugim delavcem, kakor n. pr. zdrava in cena stanovanja ter poprečno osemurno delo.
Telefonične zveze s Pulo še ni sicer sedaj, akoravno bi jo bilo želeti s stališčni vojne mornarice V tem pogledu pa ne odločuje vojna mornarica, ampak drugi faktorji. Kar se tiče gradnje torpedovske flotile, je rekel govornik, da je polovica naročena pri tržaškem tehniškem zavodu druga polovica je pa prepuščena ogrski industriji, ker ustanovi letos ogrska družba za gradbo ladij, »Danubia« svojo ladjedelnico na Reki.
Poveljnik vojne mornarice je vzel na znanje Želje, ki so jih izrazili govorniki. Potem je pa primerjal moč naše flote s flotami drugih velevlasti. Kar se tiče želje, da bi se veče ladije odpošiljale na misijska prekomorska potovanja, je pripomnil govornik, da dovoljuje stanje naše flote odpošiljati na misije le stareje ladije, ki so manje sposobne za boj, da se ne oslabi flote, namenjene za obrežno obrambo. Svoje-časno so se imeli za prekomorske misije ukrcavali tudi trgovski poročevalci, ki so imeli beležiti tudi nekaj vspehov, vendar je poveljnik vojne mornarice mnenja, da bi trgovski in industrijski krogi pošiljali svoje ljudi v svet na lastne stroške. Zizred-nim kreditom 12omilijonov kron se ne bo gradilo novih ladij. Ta kredit je le potreben, da se povspeši gradnja treh že dovoljenih ladij razreda »Nadvojvoda Korol« in da se deloma nadomesti zastarana flotila torpedov ter se zgradi šest podmorskih čolnov. Od novih torpedovk in torpednih čolnov sta »Huszar* in »Kaiman« kakor vzorca zgradjena na Angležkem. Nadalje gradijo v Trstu 5 torpedovk in 13 torpednih čolnov, dočim zgradijo na Reki 6 torpedovk in 10 torpednih čolnov. O gradnji podmorskih čolnov se odloči v bodočem času, ko bodo za to dovoljena sredstva.
Iz proračuna 1906. ni za gradnjo novih ladij ničesar določeno, vendar bo
učitelj, mi dva bova hodila odslej v krčmo, ko nas ne puste več v cerkev ?
Množica se je zasmejala.
—	Da, da ! — se je oglasil učitelj in je vbral poznano pot proti Tomaževi krčmi — ko že ne moremo v cerkev, potem bo najbolje, da gremo v krčmo.
—	Tudi tam je svetega duha ! je za-klical mesar Vasaš odhajajočemu.
Množica se je zopet spustila v smeh, ali videlo se je vendar, da jej ta smeh ne gre prav od srca. Zvonovi so zvonili neprestano, a njihov tajinstveni sveti glas je nadglasoval silno glas razuzdanosti v srcu Gričanov. Nehali so, izbijati šale, nehali slednjič tudi govoriti. Ko so se oddaljili glavni kričači, razšla se je tudi ostala družba. Vsakdo je odnesel domov čuden vtis v svojem srcu, iz katerega so prihajali smeh, objest in upor. Iz prva so Gričani kakor nikdar poprej zahajali v krčme ter gledali, da bi udušili v sebi vsako nadaljnje čutstvo, vsako resnejo misel. Slednjič so omahovali tudi v tem. Nehali so zahajati v krčme in vsakdo — izvzeniši poznane pijance in pohajače — se je umaknil v svojo hišo in lotil svojega dela. Počasi jim je to stanje postajalo bolj in bolj neznosno. Ne ob zori, ne o poludne, ne na večer niso čuli zvona, ki jih je budil na pozdrav Mariji devici, kijih je po starem
uprava vojne mornarice že v bodočem letu zahtevala, da se namesto treh popolnoma zastarelih bojnih laiij „Prestolonaslednik Rudolf", ,,Prestolonaslednica Štefanija" in .,Tegetthof", ki so iz operativne flote že izločene, zgradijo nove ladije.
Na to je poročevalec dr. Baernreithcr prešel na drugi del svoga poročila, na svoto proračuna in na način razdelitve. Najprej je pojasnil, da so v rednem proračunu vojne mornarice veči stroški, ker se je povišalo število moštva. Izredni proračun je isti kakor v minolem letu.
Del. Kramar je vprašal, ako je s sredstvi, ki jih ima na razpolago vojna mornarica, možno v razvoju mornarice tekmovati z drugimi državami. Del. Sere nyi je zahteval, naj bi se potom mednarodnega sporazumljenja za časa vojne omejila uporaba podmorskih min.

Divbue politične vesti.
Prepoved grškemu Škofu. Iz Sofije poročajo: Na ukaz bolgarske vlade je pristaniška oblastnija v Varni no-voimenovanemu grškemu škofu Teoftlu zabranila izkrcanje, češ, da ni grški patrijarh prijavil njegovega imenovanja bolgarski vladi in izposloval nje privoljenja.
Švedski kralj nevarno bolan. Iz Stokholma poročajo, jda je švedski kralj Oskar nevarno bolan in da nimajo zdravniki več upanja da ozdravi.
Nemški cesar pri kralju Ha-k o n u. Kakor javljajo iz Kristijanije, obišče dne 8. julija nemški cesar Viljem norveškega kralja Hakona v Drontjenu. Obisk bo imel oticijelen značaj.
Papež ne pojde v Castel Gandolfo. Z ozirom na vest, da zapusti meseca julija pipež Vatikan, piše rimski list .,Messaggero", da je ta vest neosnovana in da ostane Pij X. v Vatikanu.
Romunsko-grški spor. Z Dunaja poročajo, da je tamošnji grški odposlanec v soboto obvestil ministerstvo unanjih stvari, da so diplomatične zveze med Grško in Romunsko pretrgane in da je Rusija vsprejela varstvo grških podanikov v Romuniji. »N. Fr. Presse« piše, da je glasom informacij iz dobrooveščene strani dunajska vlada na strani Romunske.
Kakor javljajo iz Rima, je italijanska vlada obvestila grško vlado, da je na prošnjo Romunske vprejela zaščito nad romunskimi podaniki na Grškem.
običaju klical, jutraj na vstajenje, potem na obedovanje, in na počitek nočni. Jedino zvonec loterščak, ta napovedovalec nesreče, se je smelo čuti in se je čulo na Griču. En dan je bil kakor drugi, ni bilo razlike med delavnikom in praznikom. Cerkve so bile zaprte, orgije utihnile in izginili so pastirji, ki so se trudili za svojo čredo. Ljudje so klonili duhom in začeli obupavati. Edina tolažba jim je bila še v rrolitvi. Molili so Boga in solze točili o tem. Saj so vedeli, da molitev prokletega ne seza do Boga. Mnogi so na skrivnem zahajali v cerkve na kapiteljski strani, ali so celo hodili v bližnje župne cerkve po vaseh, samo da so mogii klečati v božjem hramu, da morejo videti službo božjo in čuti besedo njegovo. Podobno tatu in zlikovcu so se vti'notapljali v hiše Vseviš-njega tja, kamor so sicer vrata širom odprta vsakomur. Srečni, blaženi so bili, dokler so se mogli tam muditi ; ali breme prokletstva so občutili v hipu, ko so prišli iz cerkve. Poprej so utalaženim srcem, z blagim mirom v duVi zapuščali hišo božjo. Sedaj jih je vsakokrat nadvladala žalost in obupanje : prokletnika ne pozna Bog v svojem hramu, ne čuje molitve njegove — razmišljali so nesrečniki sami pri sebi in jokedi na grenki vsodi svoji.
(Pride še)
\/ boja za rodno grudo!
Pod tem naslovom prinašajo zadnje »Slovenske pravice« daljši članek, namenjen našim slovenskim kmetom. Članek razpravlja o težkem boju, ki ga mora biti naš kmet. da se vzdržuje na svoji rodni grudi. Med drugim se člankar peča tudi z vprašanjem, kdo more najvspešneje zastopati interese našega kmeta v zakonodajnih zastopih. In tu je napisal nekoliko zelo resnih besed, o katerih bi želeli, da si jih naši kmetje vzeli k srcu. Piše namreč:
Resnica je, da edino kmet, ki živi vedno med svojimi sosedi in se muči in trudi tudi sam na svoji domačiji, da edino tak človek pozna težnje, pozna potrebe kmečkega ljudstva. Toda tukaj prihajajo zopet in pravijo razni poklicani in nepoklicani ljudje, češ, kje imamo tako izobraženih kmetov, ki bi ob vseh vprašanjih, ki prihajajo bodisi v državnem, bodisi v deželnem zboru na dnevni red, mogli tudi nekaj govoriti, mogli povedati svoje mnenje o vseh javnih stvareh, ki pretresajo dostikrat državo in deželo.
Slovenski kmetje! Tukaj nekoliko postojmo in potrkajmo se na prsi in recimo : morda se najde med nami kaki slovenski kmet, ki bi imel ta svojstva, a našteli bi jih bore malo. Ni dovolj, da poznam potrebe kmečkega ljudstva. Dostikrat prihajajo na dnevni red v državnem ali deželnem zboru vprašanja, ob katerih vprašanjih treba vsaj nekoliko poznati zakone, treba poznati razmere po širokem svetu, treba imeti jasen pogled čez ves politični položaj in tudi imeti obenem ponosa in samozavesti dovolj, kateri dve svojstvi pa sta le posledici široke in polne izobrazbe, — samozavesti torej, da vsakemu v lice in odkrito povemo svoje mnenje. In, slovenski kmetje ! Roko na srce in prašajmo se: ali storimo mi splošno za svojo izobrazbo toliko, da bi sploh mogli priti tako daleč ?
Bratje mi, kmetje slovenski! Vedno nam bodi poleg vseh težav v boju za rodno grudo pred očmi ena velika in važna misel : nikdar se ne moreš boriti za obstanek v tako polni meri in s sigurnostjo, če nimaš v svoji duši pogojev, da vršiš svoje dolžnosti kakor slovenski kmet-delavec na polju, ampak tudi kakor slovenski kmet-državljan v občinskem za-stopu, v deželnem in državnem zboru. Izobrazba, to nam bodi prvo in sveto geslo. Slovenski mi kmetje ! Knjige in časopise v roke! Četudi si prišel od dnevnega dela še tako izmučen, pol ure vsak večer vsaj lahko žrtvuješ še tudi knjigi in časopisu, in če ne vsak večer vsaj vsak teden po nekaj uric. In zanima naj te vse 1 Kar prinašajo časopisi, kaj se godi po slovenskem svetu, kaj se godi v državnem in deželnem zboru kaj se godi v drugih državah, — vse to te naj zanima, vse skušaj proučiti po možnosti, — le tako, prijatelji kmetje, pride vsak slovenski kmet do tiste višine naobrazbe, da bo mogel reči: no, toliko vpogleda v javno življenje in v politike imam že tudi, da si ne bom dajal v vsaki stvari komandirati od te in one gospode, ampak bom s svojimi brati-kmeti odločeval tudi sam po svoji volji o svoji usodi. Kadar pride tako daleč, slovenski kmetje, takrat bo možno, da odpošljemo več, magari same slovenske kmete, polne izobrazbe in polne neomahljive volje za delo, v državni ali deželni zbor, in takrat bodo ti naši kmečki zastopniki imeli polno prilike, tudi tam zastaviti vse svoje moči. da pripomorejo slovenskemu kmetu do boljših časov na rodni grudi. Da k temu pridemo, slovenski kmetje, delajmo, kakor sem vam to sporočil.
Domače vesti.
C. kr. trgovinska in nautična akademija.
Vpisovanje v drugi pripravljavni razred in v prvi tehniški tečaj nautičnega oddelka se bo vršilo dne g. in 10. julija od 9. do 12. ure. Vsprejemni izpit se bo vršil pa meseca septembra.
Ustrelil dečka mesto lisice. Poljski čuvaj v Korminu Anton Russian je v četrtek ustrelil iz puške na 14 letnega dečka Ivana Padovana ter ga zadel v obraz. Padovan je namreč pobiral nekje takozvano divje grozdje. Dečka so prepeljali v bolnišnico, kjer se nahaja v smrtni nevarnosti. Poljski
čuvaj se izgovarja s tem, da je namenil dečka z — lisico.
Močan potresni sunek so čutili v Ljubljani včeraj ob 1. uri popoludne. Potresni sunek ni provzročil škode, pač pa mnogo strahu. Okna se ropotala, v zidovih je pokalo. Potres je spremljalo bobnenje.
Padla s tramvaya. 24 letna Ana Ba-rikla je prišla včeraj v jutro iz Dalmacije v Trst. Namen njenega potovanja je bil čin pijetete. Njen oče je namreč umrl v tukajšnji bolnišnici, a ona je prinesla obleko, v kateri naj bi zakopali njenega očeta. Malo po 8. uri je v ulici Conti sela v tramvay, a ko je isti prišel do hiše št. 16 v isti ulici, je Ana pala s tra\vaja, in obležala nezavestna na tleh. Bil je pozvan! njej na pomoč zdravnik se zdravniške po- J staje, ki je konstatoval, da nima nesreč- J niča sicer nikake vidne rane, a da so ji vsled padca zavreli možgani, in jo je vsled tega dal nemudoma prenesti v 1 mestno bolnišnico.
Razne vesti.
Spomenik Mihovilu Pavlinoviću. »N. Jedinstvo« javlja da je po prizadevanju mons. Frana Buliča hrvatski umetnik Rendić dovršil spomenik za grofa Mihovila Pavlino-viča, bivšega dalmatinskega državnega poslanca.
Povodom atentata v Madridu je bilo
ubitih 34 oseb, 9 ranjenih oseb je še v smrtni nevarnosti.
+ Podmorski tunel iz Sibirije u Aljaško.
Sedaj se v Petrogradu vršijo podrobne razprave in pogajanja v ogromnem načrtu za gradnjo tunela izpod Behringovo cestt), ki loči Sibirijo od Aljaške. Pogajanja vodi predsednik ameriške inženirske družbe Loique de Lobel. O teku teh razprav poročajo nastopno : Treba je le raz-prestrti zemljevid ter napraviti črto izmed Irkutska in Vjerščnikotimskega, glavnega mesta na iztočni strani Beringhove ceste, ter do Nome na nasprotni strani na poluotoku Aljaška. To mesto je že zvezano z železnico z ameriškim kontinentom. To 5000 kilometrov dolgo progo mislimo si preko visokih gor, pragozdov, rek, velikih močvirij in pustih step, ki so devet mesecev pokrite snegom. Ako se vsaki kilometer računa 250.000 frankov, to bi železnica za celo progo stala prav eno milijardo in 250 milijonov frankov. In vrhu tega še najveće težkoče : spojiti oba dela dežele, ki sta eden od drugega oddaljena po morski ožini, 61 kilometrov dolgi in 50 metrov široki. To je v velikih potezah načrt ameriških inženirjev, s katerim se sedaj bavi ruska vlada.
Ameriška družba inženirjev in najvećih kapitalistov ne zahteva, da se glavnica, obrestuje — obrestovanje bi zahtevalo na leto 50 milijonov frankov — marveč omenjena družba se še obvezuje, da naroči pri ruskih tovarnah, ki izdelujejo kovine, za 3000 milijonov frankov blaga in da bo na gradnji tunela uporabljala samo ruske delavce. Sindikat zahteva zato koncesijo za go let. Razun tega se obvezuje sindikat, da napravi brzojavne zveze na lastne stroške. V Pe-trogranu podpirajo ta načrt ugledne o .ebe, na čelu jim bivši minister za javna dela, knez Hilkov, generalni nadzornik"; železnic Gorozakov in bivši minister poljedelstva, Jermolov.
pričel šele vršiti po vzgledu češk. Sokol-stva določeno mu nalogo in dosegel svoj vrhunec pod vodstvom našega Vanička, neumorno delavnega načelnika br. Dr. M u r n i k a. Kmalu po ustanovitvi „Sokola" v Ljubljani so vsklila enaka društva tudi v drugih krajih med Slovenci: ker jih je pa rodila ponajveč le trenutna navdušenost, so skroz nehala delovati.
V Trstu je bil ustanovljen 3Sokol« 1. 1882. Živel je, a do viška, ki bi ga smeli pričakovati ravno v Trstu, se ni dvignil. V »Slovenskem Sokolu« izza leta 1904. sem čital sledeče: »Tržaški Sokol«, ustanovljen leta 1882., se je kljub žalostnim razmeram vzdržal, a je danes šibek. Morda se povzdigne, ko zadobi novo telovadnico v Narodnem domu, ki se ravnokar gradi. Da, bila so to prijetna pričakovanja, ki se pa žal, niso uresničila v zadostni meri.
Vendar moremo gledati z zadovoljstvom tudi mi Slovenci na polet našega Sokolstva in to sosebno v zadnjem času. Priča temu je v csokolska zveza, ki obsega danes 22 društev s svojim glasilom -Slo venski Sokol«.
Mislim, da nam daje že ta tako kratek podatek zadcst.n dokaz, o zdravi podlagi in eminentnem pom?nu Sokolstva«. Kar ni zdravo dobro, to pada to razjeda zob časa, a pri Sokolstvu ni to slučaj ! Dan za dnevom postaja močnejši, dan za dnevom se množe slovanske sile pod sok. praporom. Minuli so časi, ko se je morda smatralo telovadca za [komedijanta a nastopajočega v kroju fantastičnega harle-kina. Sokolska ideja je prodrla, kakor zmagovalka nas kliče, zahteva od vsacega Slovana, da stopi pod njeni prapor. Prepričan o vzvišenosti iste, stopa »Tržaški Sokol« zopet pred tržaške Slovence s pozivom da mu pomorejo do viška. Obrača se do tržaške mladine, da prične povečati telovadne vaje, obrača se posebno do slovenskih trgovcev, da bi pošiljali svoje pomočnike k telovadbi, ker ne samo isti, ampak tudi Vi boste imeli korist od tega da boste imeli zdravo in krepko mladino v svojih službah. Dvignite se, da dosežemo to, kar smo zamudili tekom časa. H.
Tujci v hotelu „BALKAN".
Na novo so došli :
Bebič, posestnik, MAKARSKA; Stanek, fran ciškan, AMNIK ; Greinpovčau, frančiškan, BREZJE Peters, akad. slikar, BAVARSKO; Hirschfeld.potnik DAISAJ ; Faltin, vodja, TRNOVO , Zucan, privat PULA; Kramer, trgovec, DUNAJ; Mekota, trgovec, OSTIGL1A; W*ld, zasebnica, BOMBA J ; Helman, privat, BOMBA J ; PolUvein, zasebnik, MONAKOVO; Baumgartner. zasebaica, PULA; Simeoni, zasebnica, BENFTKE.I
mikU OGLASI.

Mali ogltsi rr.čunajo se po 3 stot. besedo; mastnotifikane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. - Plača se takoj. --

Kdor izven Trsta pismeno naroči kak ..MALI OGLAS", naj pošlje denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen, £e ni oseba poznana Upravi lista.
Tarifa je naiisnjcna na čelu „MALIH OGLASOV" In vsakdo ahko preračuni, koliko mu je plačati s tem. da prešteje besede. Oglase traba nasioviti na „INSERATNI ODDELEK" „Edinosti", ■a vprašarja potom pisem bo dajal „INSERATNI ODDELEK". I»formaoije edino le, če bo pismu priložena znamka za odgovor
MilIfl stanovanje v bližini Glavne Pošte iščem, m<11U Ponudbe na ,,Iusera1ni urad Edin .sti" pod Versalovič._(750)
Družina 8eatoječa iz moža, žene in otroka, išče Lil U£ll!d. za poletje meblirano sobo v Miljah ali pri sv. Roku, in sicer s kuhinjo ali prosto vporabo kuhinje, ako možno ziualim vrtom, bodisi tudi pri kmečki družini. Ustmene ponudbe ali pismene pod „Kopeli" „Inseratni urad Edinost".
flvnrPP krasen, na najlepšem in najzdravejem U V UI GU griču pri Trstu, proti jugu, obkrožen lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vprašati, v ,Inseratnem uradu Edinosti"'.	0(30
Rlpilioli jflko v dobrem stanu je na prodaj. DI|#ll\Clj Informacije v Tiskarni Edinost. 661
= ALBERT BROSCH
Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na razstavi v Trstu leta 18*2.
Velika zaloga kožuhom in kap za vojake iu civiliste
Izvršuje poprave hitro in za nizke cene ; sprejema v shrambo zimske kožuhoviae ter jamči za škodo provzročeno po moljih in po požaru.
gjSŽT" Najfinejše
namizno in jedilno olje
se vdobi pri
- narodni zalogi olja
trg Barriera ste?. 3. ivan jvinionig, lastnik
ANTON SKERL
mehanik, zepriaaženl zvedenec.
Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst.
Zastopnik tovarne koles in motokolts „M'
Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljuči in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokolc-s itd.
Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFOM štev. 1734.
F.PestOturar
r« trst - al. Poste nuove št. g priporoča velik" izbor ur: Omega, M Schaffhause, Longines, Tavanes itd. p^- kakor tudi zlate, srebrne m kovinske v; ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
Ivanka Doreghini
TRST. - Ul. Madonnina štv. 8.
VELIKA ZALOGA pohištva, manufaktur, ur, slik, zrcal in tapetarij.
Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CEN K. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke.
Gostilne „Alla Costanza"
št 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraški teran. Priporoča ae si. občinstvu Henrik K o s i č.
Vvioiom 8e oc*da v Koprivi na Krasu posestvo ndjtSm z hišo, hlevami, knietiškirn orodjem in živino. Nadalje se poizve pri J. Žega v Koprivi
Tr-
..k
- I o ' ' C ■ • > I : O ; - : ! '» " ° ' Ci n O 11 O | O

D
Črtica o Sokolstvu',
Tržaškim Slovencem!
(Po „.
Slov. Sokolu".) II.
Sokolska ideja je zadobila odmeva tudi na našem jugu. Kakor v Pragi, tako se je hotelo ustanoviti tudi v Ljubljani zavod, kjer naj bi telovadili združeni obe narodnosti; a kakor tam, se je ponesrečil ta poskus tudi tu. Posledica je bila ustanovitev nemškega Turnvereina, a ob enem i slovenskega, ali kakor se je tedaj imenoval „Južnega Sokola".
„Sokol" se je porodil tudi pri nas v času, ko je vstajal naš narod k življenju, v času silne narodne navdušenosti. Tedaj vidimo „Ljublj. Sokola" v krčeviti delavnosti vršečega sto narodnih del. Roko v roki s čitalnico, je bil tedaj torišče tamkajšnjega narodnega življenja. Vspeh je bil nepričakovan, a Sokol je zašel daleč iz začrtane mu poti. Razbremenjen po ustanovitvi drugih narodnih društev, je
Nada 1 j
p. Dutovlje.___04«
Toro na I vreto in Prav dobrega črneea
I C" dlld I- VI OlG in belega vina po 28-36 kron — franko kolodvor Motovun ili Pazin — proda (ne izpod 5 hekt.) Uprava Cerkve u Rakotolah (Istra).__619
Mnrana ' Je najboljše sredstvo za pokon-^IflUrdllCl čanje stenic; dobiva se v mirodil-nici S k r i n j a r, ulica Farneto 33.	637
mj" Tovarna pohištva
filmn aaisr žm jCtnzi
ulica Tesa £tv. 52. H (lastna hi5a).
ZALOGA:
PfflZZR ROSRFrJC ("so: .ko ooslopje). Cone, da 3® ni t>2l; r.oiJi r.t> lonkuronot. Sprejemajo 99 vsakovrstna dela tudi po
scosscoc^occ^ postbaih načrtih. ^ H«fltrov&B cotiLk brszplftfino in ftraak©
o o o o
loiioiioi.oi; o*« ■ o' ijC ne-; iQ.iQi
^	IS™
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl R1SPARMI0 5.
KATALOGI BREZPLAČNO.
Vsled likvidacije se bodo od danes pa do 24. avgusta t. 1. I-
prodajala
po tovarniških cenah vsa fina obuvala =
ki se nahajajo v trgovini obuval M A D R I Z ul- S- Antonio 2 (Palača Treves)
Izdelovalnica obuval gori rečene trgovine, ki se nahaja v ulici sv. Katarine 5t 6, bo nadaljevala svojo delavnost kakor doslej, ter bo vsprejemala naročila obuval po meri.