-PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE Či l ATELJE PROLETAREC Official Organ Yu#o*lav Federation, S. I\--<»la*ilo Jugualovanske Socialistične /veze * — GLASILO — P R O S V E T N E MATICE J. S. Z. 4T. — NO. 1437. 101"••'•jLf* M«ll»r, llrrrmbrr «. HN»T. at tkr »fflr« • I I hlraK«. III.. uh.lrr it,r Ar« mt ( »Rirru mt Marrli »r4. INTI. CHICAGO, ILL., 27. MARCA (March 27), 1935. ••i* 1'uMlahrri weekl? at .m mignila zanj, ampak beda v Californiji ne bi bila odpravljena nefledi na njegove mikav-ne reforme. Dr. Tovvnsend obljublja pen-zijo $200 na mesec vsem, ki so nad 60 let stari. To je tako "lahko razumljivo" obetan je, da je Tovvnsendov načrt odobril celo reakcionarni californijski governer Merriam. Peticije za to penzijo so podpisali milijoni. Predsednik Roosevelt je obljubil odrešiti "pozabljenega človeka", izgnati menjavee iz templa, redistribucijo bctga-stev, priliko za delo in jelo vsa- mu jih bombastične obljube. . . . ., , , ' . , kemu, in zagotovil, da ne bo Huey Long obljuouje redi- nih. pn v fpi imtruti Ho- stribucijo bogastev", da bo vsakdo "kot kralj" in vsakdo dobi naimanj $5,000 imovine. Njegovo kritiziranje VVall Streeta in obljube so mu .pridobile ie milijone oboževalcev. Obljubiti vsakemu pet titoč je zelo enostavno, kajti to je jezik, ki ga nihče gladen v tej bogati deželi. Manjši politiki obljubujejo zmanjšanje davkov in počišče-i nje mest korupcije ter zločin-! cev. Obljube niso svojstvo samo ameriških politikov in demag >-1 . gov. Hitler je najorimer oblju-razume vsakdo, pa čeprav ni- bn moža vsaki Nemki, čeprav majiiti trohice pojma o eko- jih je par mi|ijonov vee kakor nomskih problemih, o gospo- mu«kih. Obljubil je blagosta- darskih uredbah in o gospodar- nje "redistribucijo" bogastev. skih zakonih, preko katerih n: f|cl() vsakemu—dal pa je Ncm- mogoče iti, i j I slabše življenske razmere Huey kajpada ne bo nikoli jn militarizem. razdelil bogastev tako, da b > Ako bi bilo ljudstvo v tej de- imel vsakdo vsaj $5,000, ker je j želi politično zrelejše, bi razu- gospodarsko to nemogoče in i melo, da v sedanji ureJbi nc brez smisla. Iluey Long je za more biti drugače kot je, in da ohranitev kapitalističnega si- obljube kapitalističnih piliti- Zastopniki "bratsko podporne" organizacije "Elk»" so odnesli iz Chicaga v VVashington nad milijon podpisov, ki so jih člani njih organizacije nabrali na peticijo, v kateri obsojajo "komunizem" in zahtevajo od kongresa sprejem zakonov proti "neameriškim aktivnostim" rdečkarjev in raznih drugih prevratnežev. To je seveda zelo lojalno, če hočemo verjeti "grand exalted rulerju" Michael F, Shannonu, ki je poglavar "EIksov" . in vsled tega mogočen potentat. Mr. Shannon in njegova organizacija bi storila pametnejše, če se bi poglobila v vzroke, radi katerih imamo "neameriške" aktivnosti, , pa bi potem kongresu rajše predlagala odpravo — vzrokov. . Ampak od kapitalističnih "patriotov" tega seveda ne moremo pričakovati. "Milijonska množice r Nemčiji »t, pospravile Hitlerjev ukrep ta oborožitev 'tretjega rajka'ne glede na varsaillsko pogodbo," »o osnanjale prošli teden vesti is Berlina svetovnemu tisku. Militaristični duh v tej veliki državi torej ni niti s daleč sainrl. Čitajte članek n« tej strani v sadnjima dvema kolona ma. "MAJSKI GLAS" IZIDE OKROG 20. APRILA "V ' "j Iz dosedanjih naročil sklepamo, da bo imel zelo veliko cirkulacijo Nekoliko pregleda vsebine slovenskega in angleškega dela dlje časa, Edino "Radničke Beogradu izhajajo nego naše, glasilo. Ni čuda. da se zanimanje za Novim-" v Brez te požrtvovalnosti in vere v naše gibanje bi taka publika-' cija v malem narodu, kot smo ameriški Slovenci, sploh ne bi stema, milijonarjev in izkoriščanja. Predlaga le, tla se naj milijonarjem odvzame toliko, da jim ostane le še nekaj milijonov vsakemu, drugo pa se razdeli. How simplef Socialisti pa se ukvarjajo z zamotanim tolmačenjem gospodarskih zakonov in argumentirajo o potrebi strmoglavljenja sedanje uredbe, kajti pod kapitalizmom je splošno blagostanje nemogoče, ga ni nikdar bilo in ^a v družbi izkoriščanja nikdar ne bo. Huey se s tem ne ukvarja. Obljubiti vsakemu pet tisočakov in zagotavljati "every man a king", je pri prost o in "lahko umljivo". Obljubi ne-mislečemu človeku socializem — ne razume! Obljubi mu pet tisočakov, pa postane hipoma pozoren in ti sledi. Piaktični "father" Cough-lin je prvotno trgoval z ma a-mi in odpustki. Ampak uvidei je, da v kr;zi ljudje samo z obljubami v srečno posmrtno življenje niso zadovoljni, pa je ustanovil družbo socialne pravičnosti, v kateri o»beta finančne reforme, biča menjavee v tenrplu in rohni nad VVall/Stree-tom, Nastopa magnetično in več milijonov ljudi mu verjame in ga obožuje. . Upton Sinclair je obljubil "odpravo bede v Californiji". Rila je utopična obljuba, ki je ne bi mogel v kapitalističnih v Argentini. kov in demagogov niso nič dru- "Majski Glas je revija, po gega kakor obljube. Zapopa-1 pečena mednarodnemu delav dlo bi, da je treba za blagosta- nje vseh in za odpravo socialnih nadlog odpraviti sistem, ki jih povzroča. Na mestu zavrženega kapitalizma bi jsaciaiisti- Očividno je, da se "Maj-ki glas" razvija v enako popularno publikacijo, kot je na primer A meri:ki družinski koledar, za katerega so se začeli I letošnji "Ma jski Glas" po na- i'» mogoča. Zato je nam toliko letos prvič zanimati tu li Sl i- selbinah veča. Ako-bodo naro- *><>U v ponos, krr je ne zmore venci v Južni Ameriki, posebno!čila zanj prihajala ta in pri- delavsko gibanje niti veliko! hodnji teden v enaki meri, ka- večjih narodov v tej deželi, kor prošle dni, bo njegova cir- Vsebina letošnjega "Majske- kulacija precej večja kakor Ka Glasa" bo izredno zanimi- lani. va, poučna in ob enem velike Ob tej omembi apeliramo n i **«» IvaM JonU,z' Louls He" nje, ne zaradi dobička, kaitijm*er' AnU,n ?labe, (iama mi bomo zadovoljni, če pokri- Sa,,*er (v Prevodu) »n vcc drugih. _____ Za jemo z rednimi dohodki te re-. vije tiskovne stroške. Drugo brezplačno. REVŠČINA DNINARJEV NA JUGU Napa«! na Tlioni «a v i \rk V državi Arkansas je tisoče, Norman Thomas, ki je govoril najemnih farmarjev, zvanih "sharecroppers", katerih delavnik je od 12 do 16 ur za plačo po par dolarjev na teden. Ko je Norman Thomas prvič prišel med te pozabljene, ukraj- do osem tisoč ljudi, no izkoriščane dninarje črnega in belega plemena, je zbral o-krog sebe skupino, in ji dejal, da bo izkoriščanje omiljeno, ako se dninarji organizirajo v unijo. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena in tisoče be- spoda in bogati plantažniki boje samo ako so organizirani. Norman Thomas je bil tudi pri arkansaškem governerju J. Marion Tutrellu, katerega jej urgiral, da naj uvede preiskavo o razmerah, v katerih žive na- na shodih dninarjev in drugih delavcev v mestih Little Ročk, Parkin, Marked Tree, Truman, Lepanto in Memphis. Teh shodov se je udeležilo med sed'?m Tedaj pa je šla reakcija plantažnikov vjjemniki in dninarji. Governer akcijo. Ko je pričel Thomas; mu je lakonično odgovoril: "4> govoriti na shodu v Birdsongu, hočeš preiskavo", čemu ne pla-je navalila nanj drhal po l vod- čaš zanjo?" stvom nekega deputi šerifa, ki, 0d kar j»« A A A zmanjšali je dva Ihomasova spremljeval- bombaž n<> nasade, se je stanje ca pretepla, nato vse tri p rimo- angleški did so spise do zadnje sobote postali Louis Jartz (Cleveland), Mary Jmgg (Chicago), John M. VVork, urednik dnevnika Milwaukee Leader, in Ii. (\ Vladeck, glavni upravnik velikega socialističnega dnevnika Jevvish Daily Forward.___ ____i_ Poleg teh jr obljubil poslati primeren članek Norman Thomas, milvvauSki župan Hoan, (Nadaljevanje na 2. strani.) , .najemnikov še bolj poslabšalo. Itkožcev in črncev je pristopi-j rala v avto in jih pognala iz "Njihov položaj je težji kakor lo v njo. i Mississippi county. pa je bjIo stanje belgijskih be- Bogati plantažniki so se je Na shodu je bilo tisoč ljudi, guncev v času vojne," je med Zedinjenih državah nikdar iz-]Ustra ili in začeli s progoni. Iz- j ki na so'bili proti oboroženi dr- drugim poročala Mrs. Marv vršiti, ampak bila je enostavna, 'lahko razumljiva", pa so tiso- vršili so vpad in preiskavo vihali deputi šerifov brez močiJConner Myers, ki jo je poslal Commonwealth kolegiju v Me- ^i glasovali zanj in republikan- ni,. Ark. Aretirali so več organi ski kandidat za govemerja ga je le s težavo porazil. Sinclair bi bil zmagal, če bi Roosevel- zatorjev unije dninarjev, med njimi Ward Rodgersa. Na pomoč preganjani uniji je pr šel Njihova Smithern Tenant Far- v Arkansas in v druze države mers t nion je po tem nasilju poljedelski tajnik VVallace na postala "e bolj odločna za vz- posebno preiskovanje, toda trajanje, ker so dninarji in na- njene ugotovitve je vlada za-jemniki uvideli, drt se jih go- trla. Nazadovanje rojstev in naraščanje smrti otrok v New Yorku .» • *■ Odstotek rojstev v Nevv Yor-ku ni bil š(> nikoli tako nizek kakor lansko leto. Bilo jih je v vsi državi 1.001) manj kakor leto prej, ali samo 13.06 odstotkov na tisoč prebivalcev. Odstotek umrljivosti ntrnk izven mesta Nevv Y'»rk v prvem letu starosti se je tudi zmanjšal, toda v mestu se je zvi al s 56 na 59 odstotkov. Vzrok temu narastku je pomanjkanje v družinah brezposelnih in le deloma zaposlenih delavcev. Soc i a listič im gibanje v Avstriji noče "umreti". Socialistične unije so imele pred nasilno razpustitvijo februarja lansko leto nad 600,000 članov. Socialisti so nato ustanovili tajno "podzemsko" unijo, ki ima že 300,000 članov. Vladna policijska statistika pravi, da jih je 250,000. Mnogi delavci so v vladnih unijah, da si protektirajo svoje službe (na železnicah, v državnih monopolih itd.), toda tajno delujejo v podzemskih socialističnih organizacijah. Življenske potrebščine delavcev v Avstriji so se pod fašizmom poslabšale. Iz municipal-nih stanovanjskih hiiš na Dunaju je bilo izgnanih kakih 5000 družin zaradi prepričanja. Stanarina je v vseh municipalnih zgradbah najmanj 100 odstotkov višja kot pod socialistično mestno upravo. Tudi privatna stanovanja so zdaj dražja. V ječah je še kakih 100 socialistov, ki so obsojeni na dolge zaporne kazni, drugih pet sto pa je v policijskih zaporih za krajšo dobo. Okrog tisoč jih je v koncentracijskem taboru. L. 1934 je bilo v Avstriji aretiranih 38,141 oseb, med njimi 12.276 socialistov, 6,755 komunistov in 19,090 nacijev. Hišna preiskava je bila uvedena v 106,000 stanovanjih. To je nekaj številk iz poročila John Guntherja v čikalških I)aily Nevvs. V TKJ ŠTEVILKI Citajtc v tej številki n« prvi tirani članek n vplivu nkljuh v ameriški politiki. Dulje članek na isti strani o pripravljanju detel na novo klanje in rušenje. / Na prvi strani se pričenja opis "Majskega Glasa", ki ko letos posvečen 30-letnici "Proletarca". Fr. Zaits nadaljuje svojo ratpravo o bojih socialistične stranke skosi kriso na 2. strani. Ali je mofoče odpraviti profit v municijski ali katerikoli drugi industriji bres odprava privatnega lastništva? Na to vprašanje je odgovor v članku na drugi strani. Spis Simona Kavčiča in poročilo Chas. Pogorelca je nadaljevano v tej številki na 3. in S. atrani. Poleg teh ja v tej isdaji mnogo drugih člankov in dopisov. Prečita jte jih! Priporočite čitanja Proletarca tudi drugim. r PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Izdaj« Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba. Chicago. III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto fU.tM); za pol leta $1.7fi; tu četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $:i.50; za pol let* $2.00. Vai rokopisi in oglasi Morajo biti v našem uriu|u najpozneje do po mi oljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. Prerekanje v ohijski zbornici radi obdolžitev o graftu P t\ 6 LETA K i : C PubliMhed every Wedne«day hy the Yu»rfita mora biti," so argumentirali drugi, "kajti ga ne bo, bo trpela obramba te dežele." Nekateri so sugesti-rali, da naj se ravnateljem v municijski industriji plača le toliko, kot znaša plača generalov ali pa admiralov v armadi in mornarici. Glede dobička so večinoma priporočali, da se naj ga dovoli sest odstotkov, kar pa ga bo več, naj ga vzame država v obliki dohodninskega davka. Ampak čemu sploh treba, da ostane municijska ali katerikoli druga industrija v privatni posesti? Ako je kongresna komisija odkrila zlo, kakor zatrjuje, je to zlo v privatni svojini industrije. Odpravi naj se to, pa odpade tudi dobiček privatnikov. Proti tej sugestiji so se takoj oglasili predstavniki industrije in zatrjevali, da država ni sposobna upravljati in obratovati municijsko ali katerokoli drugo industrijo tako vzorno in poceni, kakor privatniki. Bogastva naj torej ostanejo v posesti posameznikov — v korist države! S temi in sličnimi argumenti slepe kapitalistični krogi ameriško javnost in ta verjame, ker zajema svojo "duševno hrano" le iz kapitalističnega časopisja. "MAJSKI GLAS" IZIDE V DRUGI POLOVICI MESECA APRILA , Zelo zanimiva vsebina in mnogo ilustracij (Nadaljevanje s 1. strani.) | lipčeva, Bartlova in veliko tajnik stranke Clarence Senlor JT>h. in ver drugih znanih sociali-! Uredništvo in upravni tvo *» stov. trudita, da dobe čitateljj v le- Opise iz zgodovine Proletar- toAnjl izdaji "Majskega Glasa" ca in bojev za podvig našega'f0* ki bo sam na sebf lelnvstva so poslalf Jo-eph na proslavitev 30-letnice "pf0. Jauch (Cleveland), Simon le tarča". Obsegal bo 100 stra-Kavčič (Virden), Nace Žlem- »U* ali 32 strani več, kakor lau-berjer (Pipey J<\)rk, O ), Mike j *ki "Majski Glas". Keber (Dixon. III.), Frank Dozdaj smo se vsako leto o-A les h (Chicago), Frank No- brnili na naročnike z apelom, >ak (Milvvaukee, WIs.), Kred (la naj kaj malega prispevajo A. Vider (Chicago), Frank v sklaJ za pokritje tiskovnih Barbich (Collinvvood), John stroškov "Majskega Gla-a". Petrich ( Voungstovvn). Joseph Letos tega nismo storili, pač pi Snoy (Bridgeport) itd. apeliramo nanje le, da naj ntu Vinko F. Ručigaj j:* poslal iz pridobe naročnin in oglasov. Pomita članek o Slovencih v a^fl so zelo važen vir kri- ka na i i. Anton Gardeji bo zastopan z tja stroškov Zato znova takih publikacij, apeliramo na vse brecobsirno udrihal po zvesni vladi, čet, da upravlja r M skrajno potratno in brez razumevanja potreb ti* • tih, katerim je namenjen. Uvedena je preiskava, ki pa interesantno 'indijo. Pokojni! prijatelje "Proletarca", da mu Jože Zavertnik bo v "Majskem nHklonijo pozdravno ofUuSfc Cena oglasu ene kolone, en pa- Na sliki so poslanci v ohijski zakonodaji, ki so se prosi« teden pričkali, večina v obrambo governerja Martin L. Da veyja, katerega je federalni administrator reltfa Harry L. Hopkins obdolžil, da izrablja sklad za podpiranje brezposelnih^ v^svoje politične namene. Oba »e pomeni drugega kakor boj med dvema strujama za '/ajllik u;»Jil\JI('ga odbora prva j na (o revijo, da bodo pomu' II sta demokrata. Governer Davey je po tej obdoUitvi korita in prestii. tl i leta, 1)0 V intervjllVU obraZ- i _ ._...'■ _ _ Gla«uM oživel s člankom "Prvi dve leti Proletarca". Anion Prešeren, tajnik-bla- lec globine je $1.50. Oglasi 00 potrebni vsled nizke naročnifie FRANK ZAITZ: SOCIALISTIČNA STRANKA BOJIH SKOZI 'KRIZO V IV. manever se je ponesrečil. Ko-1 kajti če bi bilo, bi ga tako epo V predsedniški kampanji I.j™unMl #o nato nominirali svo-1920 je socialistična stranka|Je*a kandidata, Wm. Z. Fo nominirala za predsedniškega! st5ria- ki i* dobil pod firmo kandidata Rugene V. Debsa, ki je bil vsled svojih protivoj-nih aktivnosti v ječi. Dobil je 919,7 glasov, ali 3.47 odstotkov od skupnega števila oddanih glasov, štiri leta prej jih je VVorkers Party 36,386 glasov, ali 12 stotink enega^ulstotka od skupnega -tevila Oddanih gla- sobna oratorja, kot ta dva. morala že davno pridobiti. Tako je končal poskus* konference za neodvisno pojitično akcijo. Zvečer |k> tej konvenciji sta se vrf-ili dve konferen- ložil svoje misli. Priobčeno kritične bo kriti tiskovne izdatke, in ob in druge enem vsi, ki oglašajo v tej re-. j vi j i, izkažejo svojo na k ion je-__ . f zanimivo pi- nost delavski publikaciji. i*ri ki jih ,e pisal, poln razočaranja, Si-; pPlgpevajo, ne prezro dejstva, monu Kavčiču I. 1906, in več da bo irne, .«Majski G]as„ u,0. drugih pisem iz onih dni, ki še!če čitateljev, ki ne bodo revijo niso bila nikjer pnobčena. 0 pre,eteii z očmi. neR0 jo Poleg teh spisov, povesti in tudj prečitali. Marsikomu bo črtic bo nudil Majski Glas'd0l|?0 služila za boRat vir Čitateljem obiUvstat.stičnih po-|datkov iz na .^ zgodovinef Jar dat kov o prvih naporih za sov. Za LaFolletta se je izreklo I ci. Na eni so bili socialisti in na 4,826.471 volilcev, ali 16.59 odstotkov od skupnega števila zgraditev slovenskega delavskega tiska v tej deželi, in o uspehih ter polomih teh prizadevanj. Priobčene bodo slike pionirjev, ki bodo ob tej priliki prvič j objavljene, med njimi Prešernova. Pečetova, Kebrova, Pod- drugi ostali pristaši delavske ___________ _ # politične akcije. Slednji so u-jXI^ri',samo še ta in naslednji teden. dobil socialistični predsedniški 0(,damh glasov. stanovili novo stranko, kateri ' KeCetova' ^et>rova, Fod- pa2neje bo za objavo v letoš- kandidat Benson (ne bivši mil- Bratovščine železničarjev in Je načeljeval voditelj unije ma- njem "Majskem Glasu" prepo- wauški šerif) 585,113, ali 3.16 mnogi voditelji drugih unij. ki *infrtov Johnson. Živela je ne-|mar SV°J° Politično in strok6v- zn0. odstotkov. L. 1912 jih je bilo so agitirali za LaFolletta, so bi- kai mesecev in zginila s pozo- 110 organizacijo. Sele krah v Sodru.gi in drugi prijatelji oddanih za Debsa 897,011, ali li razočarani. Komaj so posegli risMfa. ker zanjo ni bilo zani- ,eseni ,eta jjh Je nekoli- delavskega tiska,' proslavimo 5.97 odstotkov o J skupnega | v volilui boj samostojno, že soi^anja. - I ko predramil, da so si začeli 30-letni jubilej "Proletarca^s števila oddanih glasov. 'Pri se čutili v manjšini in v naprej Dan pozneje so imčli sociali- "lencatl oči in premišljevati, | triumfalnim izdanjem "Maj-prejšnjih predsedni kih volit- poražene. Prej so vedno pois-istl izredno konvencijo. Mei|k,aj so Je prav za prav z^od,1°-1skega Glasa"! Ako mu pošlje-vah jih je dobil Debs vsakikrat kali "delavske prijatelje", ki1 zborovalci je prevladovala co- S° se o8Vestil1 0(1 ^kula- te vsaki vsaj po par naročnin, i un da se iz, cu^ke omoUce, so bili že globo- boste že s tem prispevali svoj ima vrednost za oglaševalce. Apeliramo na vse, ki na en ali drug način sodelujejo za uspeh te revije, da ji pridobe naročnikov, ako in kolikor mogoče, in oglase. Spise in slike sprejemamo Papež proti ^pohujšanju Sveti oče se huduje nad paganskim nagnenjem današnjega ljudstva, ki stremi le po uživanju. Z grozo ugotavlja, da se je v tej dobi greha pojavil kult nagcev, ki je zavrgel vsa pravila dostojnosti. "V starodavnih časih je bila golota umetnost", je dejal papež, "toda le v podobah in kipih, fcivi ljudje so se oblačili." blizu 3 odstotke od skupnega so imeli priliko "biti izvoljeni", parjenost, kajti Števila oddanih glasov. čemu bi se torej ukvarjali s LaFollettove kan Kult nagcev najbrž ni najbolj pametna reč. Da-li s tem po- bna Najvišji odstotek glasov so dobili socialisti 1. 1912 (skoro sest odstotkov). Nobenkrat v predvojni dobi ni bila socialistična stranka po- tem zbolel, po volitvah je odšel litična sila. klj katerega so Posamezni člani so sku ali na- temu, da jej zdraviti se v Florido, in podle- tem polomu sklenili, da je tre-ogočna pro- gel bolezni. Tako so socialisti ba nadaljevat) po starem potu. mer izgovarjajo na divjake, med katerimi je veliko manj po-hujšljivosti. kakor pa med od peta do vratu oblečenimi kristjani. Papeževe pridige za poboljšanje sveta bodo malo izdale. Loti naj se odpravljanja vzrokov, pa bo več dosegel. Ampak tega on ne more, ker je branitelj sistema kakršen je in nasprotnik socializma. "New deal največji polom" Republikanski kongresnik Hamilton Fish je nedavno izjavil, da je Rooseveltov demokratski "nevv deal" največji polom v ameriški zgodovini. Prezrl pa je dodati, da je nevv deal le nadaljevanje poloma Hoovrovega starega deala. Se bolj po pravici pa bi bilo, Če bi dejal, da to, kar je v polomu, ni ne stari ne novi deal, atnpak kapitalizem. Ampak Hamilton Fish tega ne bo priznal, ker mu je kapitalizem "najsvetejša institucija". tod njena važnost, kajti danske stranke in meščanski politiki so jemali iz njenega programa zdaj drobec, potem drugega, tretjega, samo da so maso volilcev držali v območju republikanske in demokratske stranke. me- se mislili opreti v svojem prizadevanju, ustanoviti masno stranko delovnega 1 ljudstva, kakrno je pred volitvami v principu odobril tudi LaFollet-te. Konvencija zastopnikov linij, soc. stranke in drugih organizacij, ki so delovale v kon- Vsled medvojnega in povoj-j brenči za neodvisno politično nega navala reakcije na socia- akcijo, se je januarja 1. 1925 Nesloga slabi v* rusi Iistično stranko in njeno časopisje, in zaradi razkolov, je po-litičn o toliko oslabela, da so začeli mnogi njeni vodilni člani, n jim na čelu Morris Hilkjuit,: vsaka zastopana vseeno vršila. Socialisti in druge delavske organizacije so bile na nji v veliki večini, toda bile so brez zaledja, dočim je unija želez- vzoče navdušiti za delo in jim vliti vero v neizogibnost socializma. kar je precej izdalo. Ne pa navduševanje in o^ljubova-nje, da postane socialistična stranka v dogledni dobi spet močna vsaj za propagandisti-čno delo. Starejši člani so se preželi z detitizmom. Ameriško ljudstvo ni se zrelo za delavsko politiko — vsake volitve nam t > dokazujejo.. Kljrub temu, mi moramo dalje s svojim delom, so odgovarjali drugi. L. 1928 je socialistična stran- ko v krizi. (Dalje prihodnjič). de| k temu cilju. (phoLdaMc pred tridesetimi leti tevilka XIII. Ko je bila izdana 3. "Proletarca" meseca 1906, je bil odziv za naročnino med delavci v naselbinah še vedno zelo slab. čeprav je bila samo 50c na leto. Vsled tega je 2zšeI v omenjeni izdaji sledeči apel: in upravni.sk; M [a siaoi m Netiti spore in razdore v organizaciji je veliko lažje delo, kakor pa jo graditi. Iskati napake na drugih in zvračati krivdo le nanje je zelo enostavno, ampak ni pametno in ne koristno.) Odrekati priznanje onim, ki so ga vredni in ga dajati ljudem, ki bi v resnici zaslužili obsojanje, je znak mentalne korupcije. Ljudje, ki ne morejo pošteno misliti o drugih, so sami nepošteni. Takih škodljivih tipov je na žalost mnogo tudi v delavskih strankah, v unijah in v drugih organizacijah, katerih namen je služiti .splošnim ljudskim koristim, pa se morajo ukvarjati z notranjimi boji. American Guardian flirta s 'progresivci' American Guardian je nedavno objavil odlomek L. Adamičevega intervjuva z governerjem LaFollettom, v številki z dne 15. marca pa ima Guardian dolg članek organizatorja La ^ollettove stranke, ki je pisan tendenciozno in ob enem nasprotno socialistični stranki. To imajo za plačilo tisti sodrugi, ki agitirajo za časopise posameznikov, namesto da se bi trudili razširiti socialistične Časopise in revije, ki so posest socialističnih organizacij. Čudna pravica in davčna oblast h I se Zvezna vlada je stroga, pravijo davčni uradniki. O tem je prepričal tudi Jake Guzik v Chicagu. Ima vfTik business — večinoma bordele, in velike dohodke. Ko so jih davčna uradniki izvohali in začeli računati, so zahtevali, da mora plačati $832,-ftOO dohodninskega davka. Končno so mu ga znišHtli na 378 tisoč dolarjev. ♦ # iskati pota v novo politično orientacijo. Oprijeli so se konference za neodvisno delavsko politično akcijo, katero so zgradile bratovščine železničarjev. V področju in na pobudo te konference se je 1. 1924 pričela tudi kampanja za neodvisnega predsedniškega kandidata proti republikanskemu in demokratskemu. Nominacijska k on venci ja se je vršila v Cle-VHandu, na kateri je bil nomi-niran za predsedniškega aspi-ranta delavcev ih farmarjev vviseonsinski senator pokojni Robert M. La Follette. Njegovo kandidaturo je odobrila tudi socialistična stranka, ker ji je La Follette zagotovil, da je njegova ločitev od meščanskih strank popolna, in da je po volitvah pripravljen pomagati k ustanovitvi nove stranke delavcev in farmarjev, ki bo v opoziciji kapitalizmu in za socialni program. Kampanja je bila živahna. Komunistična stranka je skušala to konferenco železničar-1 skih bratovščin zmanevrirati s svojo skupno farmarsko-delav-sko konvencijo v St. Paulu, in nominirali so tudi svojega predsednrskcizn kandidata, toda konvencija je bila fiasko in; nicarjev sama reprezentirala večjo silo, kot pa množica de- j segla v volilni boj s svojim legatov, ki so takoj hoteli novo! kandidatom. Predsedni-ko no- CENJENIM SOMIŠLJENIKOM IN ČITATELJEM | (Proletarec, ni«na 1906.) i Dima.šnjo številko Prole tarča ^rnvo ka po enem presledku spet. po-j T^dah v/adnjir vsem tistim, ki »e S? niso odločili vposlatl 50c kot niroč-nino. Prihodnjo Atrvilko torej d;>»>e le je, ako dela uredniški odbor breiplačnol, Komur je torej socialistični marca i svet, da Ka prpozna za pravega, ta naj vposlje tistih malenkostnih 50 centov in s tem stvari priskoči na po-jl.rtc. Kdor hitro da, dvakrat da. V.Hh stični kampanji živahnost in zamah. Tudi JSZ je bila izredno aktivna v nji. Ampak po volitvah so našteli za Thomasa le 262,805 glasov, ali 71 stotink odstotka od skupnega števila jajo na upravnistvo in tudi na -uredništvo, »e naglasa p<> večji obliki lista. o«irc'ma večkratnem izdajanju te^a. Tac i h uprašanj pa upravni niti uredniški odbor ne more re.vovati v zadovoljstvo posameznikov; kajti ves razvoj lista je odv^en od zahtev splošnih slovenskih delavcev v Ameriki in KONCERT "SAvir v nedeljo 14. aprila v dvorani SNPJ. oddanih glasov. Komunist Fo- I šele, ako je zadostna množina" naroČ-ster jih je dobil 48.2f2"8, ali 13 j "^v, se — po razpolaganju gmotnih stotink odstotka. Torej oba i sro upravni I kanska stranka ie zatrjevala. Q J »\1 irliiiln I ,1 a 1 ! „„ t X!______• • t uspeSnim , w*dniikl •dbor "Prelatara*" Stranka je zatrjevala,'sam gledal, da list či obliki ali s večkratnim izdajanjem. Dosedaj *mo omejeni le na tako obliko in z mrsečnim izdajanjem lista. V naših rojakih je fflede prtd-pone v takih slučajih pri-pisati sWbo lastnost v .tem, da hočejo list čitati a naročnine ne v poslati. Na podlagi takih "free TuneharjeV* pa se ne moro vzdržati nobeno Časopisje! "Slovenska socialistična zveza v Ameriki" ni zasebno podjetje; vsled te*a tudi ni taaehnega kapitala, ki hi gA kdo mesto čitateljev zalaftnl. Huma zveza, s čikaškimi sodrugi pa tudi ni dolžna prevzeti nič več rizike na *vo- . , , . .... J*8*« ko rtruRi — vnanji rojaki, ki rekli delavci, pa SO pustili V ne- imajo od lista enake interese. Dovolj da je ne bo nikdar več konec. Socialistična stranka je sklicevala shode, razdajala letake, | klicala delavstvu, da se ji naj pridruži, ponujala mu v naroči-tev svoje liste, toda vse brez !posebnega uspeha. Ljudje so delali, razmeroma dobro služili, špekulirali in premišljevali, kako bi s kakimi novimi sredstvi in načini z*boljšali svoj položaj. Kupili so na upanje kar so hoteli. Ni slabo, so GLASOVI BRATSKIH LISTOV V DOMOVINI. (Proletarec, marca HNMl.f "Rdeči Prapor", glasilo jugoslovanske socialnodemokratične .st;anke na Kranjskem, in "Naprej", list okrajne organizacije v Idriji, sta prinesla povodom iziAlega "Proletarca" sledeč« naznanila: — "Rdeči Prapor" se je izrazil približno takole: "Pro-ietarec, tako je ime novemu listu, ki smo prejeli iz Chkage in ki je v resnici socialističen list. Dosedaj je veljal "C,la< Svobode" kot glasilo slov. socialistev, katerega lastnik je neki g. Martin Konda. ki je pa socialistom le tako doljjo v' listu več prostora — objavljati. Danes pa že nanjo opozarjamo." E. ZOLA s RIM KTBIM UUSTAJt (Nadaljevanje.) 44Moj Bog, oče, kaj pa Vam je? Zdkaj ne jokate?" In planil mu je pred noge, ga klečeč prijel z* roke in ga gledal strastno, s takim oboževanjem, kakor da mu ponuja vso svojo srčno kri, da bi mu prihranil najmanj <> bolest. "Oh. smrt u*boge žene," je Orismlo žalosten odgovoril. "Dejal sem gospodu Fromen-tu, da sem neutolažen in sem dodal, da moram šele razumeti, kaj se je zgodilo. Časopisi govore o nenadni smrti. To je tako izredno! Prada je vstal sila bledega obraza. Duhovnik če ni bil govoril. Toda kako strašen je bil ta trenotek! če bi bil odgovoril, če bi bil pripovedoval ! "Bili ste navzoči, kajneda?" j« nadaljeval starec. 44Vse ste videli.. . Povejte mi vendar, kako se je zgodilo." Prada je pogledal Pierra. Trdo sta se srečala njiju pogleda in se zabodla drug v drugega. Se enkrat se je odigralo vse med njima. Tu je bila zopet korakajoča u*oda, tu je bil Saniobono, katerega sta srečala na obnožju frascatskih hribov z njegovo košarico; ponovila se je vožnja po otožni Kampanji, pogovor o strupu, medtem ko se je mala košara peljala na župnikovih kolenih in se nalahko zibala; tu je bila predvsem v samoti dremajoča osterija, mala nenadoma mrtva črna kokoš z višnjevkastim curkom krvi ob kljunu. Potem je prišel še tisto noč bleščeči ples v palači Buongiovanrci, poln ženske vonjave, pravo zmagoslavje ljubezni. Naposled je stal pred palačo Boccanera, ki se je črna dvigala v srebrni mesečini, mož, ki si je prižgal smod-ko in počasi odšel, ne da bi se obrnil z glavo, prepuščajoč temni usodi, da izvrši svoje smrtno delo. Oba sta poznala to povest; še enkrat sta jo preživela in ni jima je bilo treba glasno ponavljati, če sta hotela biti prepričana, da sta pogledala drug drugemu na dno srca. Pierre ni takoj odgovoril starcu. "O, godile so se strašne reči," je naposled zamrmral, "strašne reči. . ." "Gotovo, to sem slutil," je nadaljeval Or-lando. "Nama lahko poveste vse... Vpričo smrti je moj sin vse odpustil." Grofov pogled je zopet iskal Pierrovega in legel nanj s tako težo, s tako vdano prošnjo, da je bii duhovnik globoko ginjen. Spomnil se je na srčni trepet tega moža na plesu, na strašne muke ljubosumnosti, ki jih je pač moral pretrpeti, preden je prepustil usodi brigo za svcjje maščevanje. Domišljal si je, kaj se je moralo goditi v njem potem, po strašni rešitvi; najprej začudenje ob tej naglici usode, ob tej osveti, ki je bila okrutnejša nego jo je bil želel; potem ledeni pokoj mirnega igralca, ki čaka na doigodke, čita časopise in ne čuti pekoče vesti drugače kakor vojskovodja, ki je žrtvoval preveč ljudi za zmago. Takoj je razumel, da pokoplje kardinal vso reč zaradi ugleda cerkve. Le na srcu mu je ostal težak kamen — nemara je bilo hrepenenje po oni vroče zaželjeni ženi, katere ni nikdar imel in je nikoli ne bo imel — nemara tudi strašna zadnja ljubosumnost, katere si ni priznal in olb kateri bo večno trpel, vedoč, da je v grobu za večne čase v naročju drugega. In zdaj vstaja iz tega zmagovitega napora, s katerim je ohranil svoj mir, iz tega hladnega neskesanega čakanja kazen, strah, da se z zastrupljenimi smokvami korakajoča usoda še enkrat ustavi in da zadene z drugim udarcem rVjegovega očeta. Se ena strela, še ena žrtev, najbolj nepričakovana, najbolj oboževana. Vsa njegova odporna sila se je skrhala v eni minuti; slabotnejši in bolj trepetajoč od deteta je stal pred strahoto usode. 'Toda", je Pierre gočasi začel, kakor da iš^e besede, "iz časopisov ste pač izvedeli, da je najprej knez umrl, kontesino pa je umorila bolest, ko ga je zadnjikrat objela. Vzroki »mrti... moj Bog, saj veste, da se zdravniki »ami navadno ne upajo točno izražati —" Ustavil je besedo; nenadoma je zaslišal v ušesih glas umirajoče Benedete, ki mu je bil izrekal strašno povelje: "Videli boste njegovega očeta. Povejte mu — to Vam nalagam — da sem preklela njegovega sina. Hočem, da zve to. Vedeti mora to zaradi resnice in pravice." Veliki Bog, naj li uboga? Ali je to tak svet ukaz, kakršni se morajo izpolniti, pa če tečejo solze in kri v potokih? Nekoliko trenotkov je divjal v njem najbesnej&i, srce trgaijoč.i boj; omahoval je med resnico, med to pravico, na katero se je bila sklicevala rajna, pa njed svojo osebno potrebo odpuščanja, med gioto, ki bi jo čutil sam pred sabo, bi umoril tega starca z izpolnitvijo svoje nespravljive naloge, ki ne more nikomur koristiti. In gotovo je razumel tudi sin, da je v njegovi duši boj,.od katerega je odvisna usoda njegovega očeta; zakaj njegov pogled je še bolj prosil, še bolj rotil. "Najprej so mislili na moteno prebavo", je Pierre nadaljeval.^'Ali prihajalo je tako hitro slabše, da so se ustrašili ih poslali po zdravnika." Oh, grofove oči, grofove oči! Postale sO tako obupne, in v njih so se slikale tako gin-Ijive, tako težke reči ,da Je čital duhovnik iz njih vse odločujoče razloge, ki so imele preprečiti njegove besede. Ne, ne, tako ne zadene nedolžnega starca! Saj ni ničesar obljubil; če bi se vdal zadnjemu izbruhu njenega sovraštva, bi obremenil z zločinom njen spomin. Prada sam je preživel v teh kratkih strahu polnih minutah celo življenje takih groznih bolečin, da je bilo vkljub vsemu pravičnosti nekoliko zadoščeno. "Ko je potem prišel zdravnik, je spoznal, da gre za nalezljivo mrzlico," je zaključil Pierre. "Nobenega dvoma ni... Danes dopoldne sem bil na pogrebu; bil je zelo lep in ginljiv." Orlando ni več silil vanj; le s kretnjo je označil, da so bile tudi njegove misli vse dopoldne pri tem pogrebu. Ko se je potom obrnil in jel spravljati časopise na mizi s svojimi trepetajočimi rokami v red, je Prada še enkrat pogledal Pierru ravno v oči, medtem ko fta, je oblival smrten pot in se je omahujoč oprl na stol, tla ni padel; ali pogled je bil čudovito blag, poln prekipevajoče hvaležnosti, in izrekal je: Hvala Vam! "Nocoj odpotujem." je ponavljal Pierre; bil je ves izmučen in hotel je končati pogovor. "Pri el sem, da se poslovim... Ali mi nimate ničesar nalagati za Pariz?" "Ne, ničesar," je odgovorit Orlando. Ali potem se je domislil. "Ej, vendarle. Imel bi nalog za Vas. Gotovo se spominjate na knjigo mojega starega bojnega tovariša Teofila Morina, enega izmed Garibaldijevih tisoč — na ročno knjigo o baccalaureatu, ki jo je hotel prevesti in prirediti za Italijo. Zelo me to veseli, ker so mi obljubili, da jo sprejmejo v naših šolah; ali pogoj je, da izpremeni nekatere reči. . .buigi, daj mi zvezek, ki je tam na polici." In ko mu je sin podal knjigo, je pokazal Pierru beležke, ki jih je bil napravil s svinčnikom na robu, pa mu je razložil izpremembe, ki jih pričakujejo od pisatelja glede na splošni načrt dela. "Bodite torej tako prijazni, pa odnesite Morinu, čigar naslov imate tu na platnicah, sami to knjigo. S tem mi prihranite dolgo pismo, poveste pa mu v desetih minutah več in bolj določeno in popolno, nego bi mogel jaz storiti na desetih straneh. Pa objemite Morina v mojem imenu; recite mu, da ga še vedno ljubim — od vsega srca, kakor nekdaj, ko sem imel če svoje noge in ko sva se oba pretepala v svinčenem dežju kakor dvoje vragov!" Nastal je kratek molk — tišina, ginjena neprostost ločilnega trenotka. (Dalje prihodnjič.) CIVILNA VOJNA NA KUBI Kuba je domena ameriškega kapitaliima. Tudi ako se ljudstvo oivo-bodi domačega diktator ja—teša ameriškega kapitalizma nad Kubo ostane, dokler bodo Zed. države s svojo armado in mornarico kapitalistična velesila. V prodih par tednih je bilo na Kubi v bojih med delavci in vladnimi četami veliko ubitih in ranjenih. Na ulicah so vladni vojaki preiskali vsakega, da ugotove, ako n* nosi s sabo revolverja ali bomb. Kljub tej vladni pasnosti se je nekaterim revolucionar jem posrečilo pobegniti v aeroplanih v Florido. Preoblekli in maskirali so se v stare šenske, par ismed njih pa v častnike, ki so te ienice (očividno svoje "matere") spremljali na nevarni poti. Simon Kavčič: POGLED SKOZI PROŠLOST AGITATORJI NA DELU Izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji "Proletarca V»e naročnin«, ki jih poiljejoizoatopniki in drugi agi-tntorji Proletarca, *o »tete na hati polletnih naročnin. Namreč agitator, ki poilje eno celoletno, je zabeležen v tem eeznamu z dvema polletnima. III. IZKAZ. Chas. Pogorelec, na agitaciji po zapadu 86 \>A John Terčelj, na agitaciji v Detroitu 49 Anton Jankovich, Cleveland, O. 25 Anton Zornik, Herminie, Pa..... 151/* Frances Zakovsek, No. Chicago, III. 10 Jakob Rožič, Milwaukee, Wis. 6 James Dekleva, Gowanda, N. Y. ... 6 John Zornik, Detroit, Mich. 5 Bartol Yerant, W. Aliquippa, Pa. 5 Andrew Vidrich, Johnatovvn, Pa. 5 Frank Bizjak, Chicago, III. 4»;t Andrew Lekšan, San Francisco, Calif. 4 Frank Stih, Sheboygan, Wis. ...... ..... 4 Frank Podboy, Parkhill, Pa. 4 John Rak, Chicago, III. .4 Anton Zidansek, Sharon, Pa. ........ 31 2 Joseph Snoy, Bridgeport, O. 3 Mary Smoltz, Chisholm, Minn. 3 John Jereb, Ročk Springs, Wyo. 3 Anton Sular, Arma, Kans. .... 3 John Langerholc, Johnstown, Pa...... 3 Peter Bemik, Chicago, III. ... 2 Anton Vehar, Powhatan Point, O. ... 2 Joseph Jež, VVarren, O...... . ..... 2 Caroline Macerl, Chicago, III. ... 2 Frank Zaitz, Chicago, III«................2 Anton Jeram, Burgettstown„ Pa..... 2 Mike Krultz, Willard, Wis............1 John Krebel, Cleveland, O. 1 Joseph Korsich, Detroit, Mich. 1 Skupaj v tem izkazu (4 tedne) 268 polletnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 205. A ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami Jl \ XV vy naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečita j te to številko Proletarca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. (Nadaljevanje.) Sledeče je drugo pismo Ale-ksand ra Tomana. ki mi ga je pisal 1. 1905 iz Penne. Pittsburg, Pa., 27. julija, 1905. — Cenjeni sodrug! Prejel sem Vaš list z dne 23. julija. Pred tednom sem zopet zapustil Schlandra in njegovega "Del. Prij." Jaz sem bil tam le senca urednika — ker osličeV SchJander mi ni dal proste roke. Ko pa je pri zadnji številki iz moje i demokratska stranka v tej državi delala v pomoč brezposelnim in njihovih družin, jim njeni koruptni politiki na visokih mestih podporo odjedajo s kolektanjem prispevkov pri kompaujjah, ki prodajajo potrebščine relifne-mu odboru. Seveda te družbe prodajajo isto blago relif u potem toliko dražje, reveži pa dot>e toliko manj, kolikor •znašajo politikom prispevane vsote. Slovenski delavci, koliko Časa boste še sledili ljudem, o katerih je morala celo »vezna vlada izjaviti, da so nepoAteni? Joteph Snoy. stalno o*rečava4i s svojo staro- Z obiska V Chicagu. 'lonvale je dal celo stran oglasa lje, ako pride v Ohio. Nekateri Vsi delavci ho vabljeni, da se: v "Majski glas". Ker je dosti poslanci groze z odpoklicom, udeleže tega shoda.—Odbor. | člane v zadruge v Piney Forku ako se izkaže, da so Hopkinso- SHODI V ZAPADNI PENNSVLVANIjl ki jih sklicuje Konferenca klubov J. S. Z. in društev Prosvetne matice mtj\% v četrtek 28. marca IIIBIKAItV. v petek 29. inarra IIMIIGOVILLE, v soboto 30. marca t i%I!¥OXSBlTRliif v nedeljo 31. marca WILUM K, v pondeljek 1. aprila Kampanja Konference JSZ in Prosvetne matice v zapadni Pennsylvaniji je pričela z zborovanjem zastopnikov iz vseh naselbin, ki »e je vršila v nedeljo 24. marca na Imperialu. Glavni govornik na teh shodih pod pokroviteljstvom konferenčne organizacije klubov JSZ in društev Prosvetne matice je JOŠKO OVEN. Klubi in društva, agitirajte, da bo udeležba na shodih v vseh teh nasel- „ binah čim večja. Sodelujte v agitaciji za Urjenje Proletarca! Nabirajte naročnike in oglase nasi prvomajski reviji "Majski glas", ki bo ob enem posvečena 30-lethici Proletarca TO IN ONO Milwaukee, Wis. — Zadnja krajsko purgarsko inteligenco. Pred dvema letoma se je "Zvon" reorganiziral. Nekaj starih članov se je zavzelo za to težko delo; pridobili so zboru vač dobrih moči ia u^paU v svojih naporih. "Zvon" je danes drugačen kot pred leti; to priča že dejstvo, da so se člani tako krepko branili, ko so jim naši "rodoljubi" tudi pri reor-< ganizatoričnem delovanju me-j tali polena pod noge; trudili so .-ve, dobiti pevce pod SVOj na-zadnjaški vpliv, ali pa klub razbiti. Toda bas to ruvarenje je pomagalo, da je "Zvon" napredoval ter se razvil tako daleč, da zasluži podporo nas vseh. * a . V petek 15. marca je umrl v bolnišnici, kamor je bil prepeljan baš na volilni dan, sodrug Rlmer H. Bauman, član vodstva ljudskih aol, izvrševalnega odbora strokovne organizacije pivovarniških delavcev in dolgoletni član socialistične stranke, v kateri je zavzemal več let vodilno mesto. Pri zadnjih primarnih šolskih volitvah je bas Bauman dobil največ glasov, kar je zagotavljalo njegovo ponovno izvolitev pri glavnih volitvah meseca aprila. Pokojni i ** h i I Vabilo v La Salle La Salle, III. — V nedeljo 10. marca zjutraj je bilo vreme deževno in kazalo je, da ostane ves dan čmerikavo. Nisem ic mogel od ločit i, da-li naj grem v Chicago na slavje 30-letnice Proletarca ali ne. Iz objavljenega sporeda je bilo razvidno, da je bogato izbran in da bo nudil ljudem obilo užitka. Z ženo sva se odločila, da odpotujeva, neglede na vreme, ker bi bilo škoda zamuditi to impo-zantno prireditev. Ko sva dospela v Chicago, se je nebo zjasnilo. Razveselila sva se, ko sva videla, da je tudi narava naklonjena tej delavski proslavi. Pri nas je navada, da se prireditve prično ob 2. popoldne. V Chicagu je v tem oziru razlika, najbrž zato, ker so Slovenci nastanjeni po vsem mestu. Oglašali so, da se prične spored ob 3., toda ob tej uri je bila dvorana še skoro prazna. Ugajala jim je toliko, da jo pridejo pogledati tudi v L* Salle. T«udi v naši naselbini in-b se je potrebi organizacije, strokovne j udeiežilo bazarja v štirih dneh. m politične ter navajal, zakaj Lansko ieto je znašalo število je baš sedaj tako potrebno, da obiskovalcev nekaj nad 80,000 se delavstvo organizira. Po go-L;eb Vodstvo stranke je dolo-voru se je razvila zanimiva di- fi{o da se ^ prjredilo tak ba-skuzija, ki je trajala nad eno 2a|. vsako ieto> __ Fr. Novak uro. Pripomniti je treba, da bi bila taka razprava koristnejša, če bi se vodila v našem jeziku, ker marsikateri ni dovolj pod-| Hrvatsko komunistično gla-kovan v angleškem jeziku, da "Radnik" vodi kampanjo \bi mogel poseči r tazpravo. Za-1 z* pridobivanje novih naročni-! enkrat se je morala vrMti dis- kov« razpečavanje brošur in za | kuzija na ta način, prihodnjič zbiranje, prostovoljnih dones-f pa se bo vršila tudi v sloven- kov- Na vsakih $5,000 nabra- nega denarja za naročnine in «[: Prihodnja kiul>ova seja, ki'drugo v tej kampanji obljubu-§!bo tudi "odprta", se bo vršila'J* P^1«1« ene«a delegata v so-5iv četrtek večer 28. marca. Na- vjetsko Unijo. Od 1. februarja ^ i stopil .bo Kari Minkley, kateri do 20. marca so dobili v tej Kampanja za 'Radnik' m i £ bo govoril o položaju v Nemčiji. Sodrug Minkley je obdr-žaval zadnje čase že več takih predavanj, ki vzbujajo povsod veliko zanimanje.- S proučava-nji in s pomočjo pose-bnih informacij je Minkley zbral ma-terijal glede položaja v Nemčiji pred in po nacijski revoluciji, kateri omogoča globokejše razumevanje težko zapopad-Ijivih nemških problemov. Razumljivo je, da bo sledila temu govoru nalega starega sodru- ga zelo zanimiva razprava. ♦ * • V nedeljo 21. aprila se bo vršila v S. S. Turn dvorani tri-desetletniea obstanka pevske-ga kluba "Zvon". Redka slav-nost, menda prva te vrste v a-nieriki, za katero se Zvon tudi z veliko vnemo pripravlja. "Zvon" ima za seboj jako pestro zgodovino. Bil je zelo priljubljen in v prvih letih obstanka je združeval vse najboljše pevske moči v naselbini ter dosegel lepe uspehe. Da ni 'Zvon' kampanji 258 novih in 642 obnovljenih naročnin in prodali so za $271 literature. Skupno s prispevki v "Radnikov" fond so dohodki kampanje znašali do 20. marca $3,280.85. "Radnik" se zelo pritožuje zaradi te počasnosti, kajti v svojih kvotah je predvideval veliko večje dohodke. "Radnik" ima zdaj svojo tiskarno, ki je neunijska. Peruiek na Farrellu S baron. Pa. — Tu se je 17. marca ustavil nekaj časa znani slovenski slikar H. G. Perušek. Nekateri so ob tej priliki »zopet sugestirali, da bi se v tukajšnjem Slovenskem domu priredijo razstavo PeruŠkovih slik. Odvrnil je, da je to ležeče na naselbini in 'upravi Slovenskega doma. Kar se njega tiče, je pripravljen ustreči, je dejal. Ako .«e razstavo priredi, je treba skrbeti, da bo vsaj toliko dohodkov, da se pokrijejo stro- ški. Upam, da bosta konccm postal izrecno delavski pevskijkonca tudi tukajšnji naselbini zbor, ni bila krivda Članstva, Sharon-Farrell imeli umetniško Trajal je skoro tri ure, toda bil sem tako zamaknjen vanj, da se mi je zdelo kot da traja le f"? 15 minut. Po končanem programu se je razvila plesna in prosta zabava v zgornji in spodnji dvorani, kjer sem se sestal z nekdanjimi znanci in prijatelji, s katerimi sem se naj prvo seznanil v Minnesoti, z drugimi v južnem Illinoisu, in z ostalimi v La Sallu, od kjer so se izselili v Chicago. Zelo sem bil vesel teh srečanj, ker jih nisem pričakoval. Vsi so mi obljubili, da pridejo v La Salle na našo majsko prireditev, ki se bo vršila v nedeljo 5. maja ob 2. popoldne. In v I>a Sallu pomeni oh 2. res "točno ob 2." Tega dne vprizori v tukajšnjem Slovenskem domu dramski odsek kluba št. 1 dramo "Rdeče rože"; to je ena najmočnejših socialnih iger, kar jih je bilo napisanih v prošlih nekaj letih. Povsod, kjer je bila vprizorjena, je napravila mogočen vtis. Pevski zbor "Sava" iz Chicaga pa bo predvajal koncertni del sporeda. Nekateri so pravili, da so dramo "Rdeče rože" že videli v Chicagu. ne samo med nami Slovenci, ampak tudi med drugimi "civiliziranimi" narodi. In mnenje o "škricarjih" in škricariji med kmeti in drugimi bolj preprostimi ljudmi tudi reflektira prepad, ki zija med mestom in deželo. O tem kulturnem prepadu med kmetom in meščanom se suče na:a opereta ali spevoigra "Kmeta ali gospoda", ki bo uprizorjena na Savinem koncertu v nedeljo popoldne 14. aprila v dvorani SNPJ. Kre-šeta se dva tipa, tipično škri-carski, ki ni na njem nič naravnega razen zafrkavanje nosa, in tipično kmečki. Med obema je stena predsodkov, ki se opravičujejo v okosteneli tradiciji. Zaključek je ta, ko imata kmet in meščan priliko spoznati drug drugega, se ta stena predsodkov poruši. In to ne brez zanimivih incidentov, ki se izražajo v dialogu in petju. Kot je bilo že zadnjič omenjeno, bodo prvi del tvorile zborove skladbe, -dtteti m ^olo-^ spevi. Pa o vsem skupaj več prihodnjič. Za enkrat vas urgi-ramo, da si nabavite vstopnice v predprodaji, sigurno pa rezervirajte drugo nedeljo popoldan v aprilu za Savin koncert, kjer se boste sestali tudi z mnogimi prijatelji. Pub. odbor. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOUR£,: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:80 Dsily T«l. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily T«l. Csnal 9695 W«dn*sday and Sunday by sppointments' only R.tid.nc. Tel.t Crawford §440 If a« miwer — Call Auttin 5700 PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK 66 A 99 Stan« u calo lato $6.00, pol leta /3.00 Ustanavljajte nova drufctra. Deset članov (ic) je treba ca novo društvo. Naslov za list i** za tajništvo je« 2657 S. Lawndal« Ave. CHICAGO, ILL. med katerim je bilo mnogo napredno mislečih mož, temveč gotovih ljudi, kateri so nas razstavo slik, kakršna se je vršila že v mnogih drugih naselbinah, — Poročevalec. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. Charles Pogorelec: Z AGITACIJE PO ZAPADU (Nadaljevanje.) V San Franci, ^u so svoječa-«no Imeli tudi socialistični klub, ki pa je razpadel pora i 1 protonov v vojnem času. K temu je pomagala tudi cerkev. Pravili so ml, kako je duhovnik nagovarjal ženske, da ni treba pripraviti možem večerje, dokler ne puste socialističnega kluba itd. Sel je celo sam po hiAah s svojo agitacijo proti klubu. V mnogih slučajih je uspel v svojem namenu, a ne povsod. Ko je nekoč pri e! k neki zavedni delavski ženi, mu je zalučila v obraz, da bi bila raj- V K ic h m on d u smo se s Toni-! oja papirja kisik (acid) in žve-aieem. Slah.vjem in Lek^nomiplo. To se zelo pozna na Iju-u de leži l| tudi seje društva R. N.jdeh. Organizirani so v uniji P. J.,% kjer sem imel priliko izdelovalcev papirja (Interna- spregovoriti par besedi. Tam so v večini Hrvati. Posebno eden jim dela precej preglavice radi podpore do katere baje ni tional Sulphide & Paper VVork-era Union), toda ne 100%, ker je še precej takih, ki ne vidijo potrebe delavske organizacije, KLUB ST. 1 JSZ O govoru sodružice Toriy Sender ri i j m v ♦ l 1 Chi£a«°- — Klub t. Tje na- Cleveland, O. \ petek 15. ročil 250 iztisov "Majskeira marca srtio čuli kar dva govor- gUaa". Kazpečavanje bo v nika.dci sta ubežnika u Hitler-, področju odbora za literaturo, jeve Nemčije Prva je bila so-, ki Ka ima allK,eAki (,-lMek k|u; družica Tony Sender. drug, pa ba. Dalje je klub sklenil dat, v (»erhardt Seger. Oba sta bila|to revijo (udi oglas upravičen. Dobil jo bo, je re- zato je tudi delo težko in plače kel, ako drugače ne, pa potom'nizke. Nekaj rojakov je upo-"civilnog suda". Videti je pre- sljenih tudi v tovarni . volne, kjer izdelujejo blago za o »leke cej navihan, in kot izgleda, bodo imeli še precej sitnosti z I in tudi obleke. Tudi ti nis > za-njim. Tam sem se sestal tudi zjdostno organizirani, da bi mo-Antonom Shukletom, delega-lgla biti unija efektivna, tom na zadnji konvenciji SNPJ ! Vsem, ki.so mi šli na roko pri in njegov3 prijaznQ družino.' agitaciji, posebno pa Franku Ker naših rojakov tu ni, tudi na Strovašniku, moje priznanje in I isti v*pe k hi koT if f a r j i bil? pa.*em "hval«, istotako družini Oman v nebesih. Toda tako pogumnihU^h o! Tk P««trežbo. delavskih žen je tam malo. Pra-^^r^ c \ ^ , "T' r Clt/ '7™, °d* vili so mi dalje, da se župnik 2V £a do. cela; peljal v Portland. Obiskal sem opiaviti bi v\elo najmanj me-: rojaka John Stružnika. kjer sec dni. Ker tega časa ni bilo, ne zanima za politik:), čemu neki, saj nima v naselbini nobene resne opozicije. Kakor hi-~ tro bi se pa začelo delavstvo zanimati še za kaj drugega in organizirat i socialistične aktivnosti ter širiti soc. časopisje, bi se kaj hitro tudi on začel zanimati za politiko. Dokazi za to so drugi kraji in dokaz je bila zadnja volilna kampanja, pri kateri se je tudi župnik "zanimal" za politiko. Rojaki na "hribu" v San Franciscu imajo prilično lep dom, majhen sicer, ampak za silo odgovarja potrebam naselbine. Računaj o tudi s povečanjem doma, ki bi jim služil za večje priredbe. Ali dom, se mi zdi, nima pomena, pa naj bo v tej ali drugih naselbinah, ako ne služi delavski izobrazbi, delavskemu kulturnemu in političnemu udejstvovanju. Tudi v San Franciscu je nekaj rojakov, ki bi lahko ustanovili socialističen klub. Treba bi bilo le resne volje in pa pravega pojmovanja o namenu socialistične organizacije in pa agil-nih ljudi, ki se ne bi strašili začetnih poteškoč. Poleg vseh drugih poteškoč pomagajo širiti konftržijo-razni novi "odreseniki'V Sinclair s svojim Epic planom, Townsend s svojim starostnim zavarovanjem, ki je v kapitalističnem sistemu neizvedljiv, UtopianSo-ciety, Inc., ki bo rešila delavstvo z molitvijo, da omehča srca kapitalistov, ako drugače ne bo šlo. Vsaj tako se je izrazil eden njihovih govornikov v Los Angelesu na javnem shodu, katerega je baje poslušalo 10,000 ljudi, Z •vsem takim ii> podobnim blufom ti reformatorji in raketirji zavajajo ljudi, in delavska masa na vse to naseda! Obiskal sem tudi nekaj rojakov v Richmondu in Oaklandu, predvsem Antona Tom-iča, ki je pravi veseljak in zaveden delavec. Pomagal mi je pri agi-Jj»gji in obljubil, da prevzame tudi zastopništvo Proletarca in da bo agitiral zanj kjer mu bo nanesla prilika. On je bil svoje-časno aktiven v našem gibanju v Kansasu. Je še veliko drugih naselbin v Californiji, ki sem jih nameraval obiskati, ali radi kratko odmerjenega časa mi kfa ni bilo mogoče storiti. Tone Tomšič mi je obljubil, da enkrat obišče naselbino Grass Valley, kjer bo skiušal dobiti nekaj naročnikov Proletarcu. Upam, da bo to storil ob priliki, ker je poln humorja in na harmoniko igra, da ga je veselje Poslušati. Itgral je tudi že na lokalni radio postaji, dokler niso rekli: dolar na minuto! Temu 8e je pa naš Tone uprl, kajti zabavati ljudi, zraven pa še Plačati po vrhu, to pa spet ne gre. sem jo naslednji dan mahnil proti Orc.gon Cityju, Ore. Tam sem se ustavil pri gostoljubni Omanovi družini. kjer sem imel tudi svoj "kvartir". Oregon City je prijazna slovenska naselbina. Pri agitaciji mi je pomagal največ Frank Stro-va nik, ki me je vodil po naselbini in tudi sam pomagal agfti-rati. Uspeh v tej naselbini je bil povoljen. Dobili smo 7 naročnikov, kar je precej lepo število za malo naselbino. Prej ni bilo tam nobenega naročnika. — RazpeČali smo tudi precej koledarja. Na splošno so rojaki tu zelo prijazni in postrežljivi. Imel sem priliko prisostvovati pogrebu rojaka in somišljenika Joseph Setinata, ki je umrl na posledicah operacije na želodcu. Bil je naprednega mišljenja in priljubljen v mestu, kar je pričala udeležba v sprevodu. V bolnici je bil teden dni. Tu zapu "ča brata in sestro ter več vnukov in nečakinj. Predno je šel v bolnišnico, sta se še pogovarjala s Strovašni-kom o mojem prihodu in dejal, -in C gotovih stvareh e bolj na-i zm'Jt?' Peiitt;r in uverjen zadnjaška kot druga leta. Po Meni' 1)0 udeležencem res v večkratnih poskusih se je zagovornikom smrtne kazni posrečilo poriniti predlogo hkozi, tako, da je v Kansasu zopet u-veljav Ijena. Preklicana je bila eta 1907, dasi smrtna kazen v zadnjih 65. letih ni bila noben- ra z ved rilo in zabavo. Sodružice so za to priliko izdelale lepo posteljno odejo in jo poklonile "Zarji", da ji prinese nekaj dohodkov. Oddana bo na koncertu 14. aprila. Po koncertu bo plesna in pro- no vojaško vežbanje v vseh državnih kolegijih. Sledeče predloge pa so bile poražene kljub Velikermi pritisku raznih-na-! zadnja kov in fanatikov: Pred-1 loga za d rjavil) policijo, "šale! tax" predloga in predloga su-lačev, da m* prepove sedanje 'tri-dva" pivo. Nekolik nu P< ki prep iveduje otroško delo v industriji, toda predloga je bi^ la poražena. Pri tem so se čuli zelo "duhoviti" argumenti, čti, da bi potem 17-letni farmarski konferenci, ki ima v področju I,ant rebeliral in ne hotel krmi-pripravljanje za prvomajsko živino, hči pa ne bi hotela ig-nira kot tajnik, in za vzrok je navedel govorice, kakršne vodijo v sumničenje, in pa pomanjkanje kooperacije. V svoji izjavi ni imenoval, nobenega posameznika. Izvoljen je bil izdelovati ali prodajati. Ampak suhačem je bilo tudi to preveč in tako ni bilo zaključeno ničesar. Tudi tisti, ki so pričakovali starostno pokojnino in druge take socialne reforme, so potegnjeni za nos. Sprejeto ni nič takega. Pričakuj? se izredno zasedanje še 'to pomlad, največ zaradi opojnih pijač in odbor, ki bo o upravičenosti ali pa starostne pokojnine. PRIltEDBi: KLUBOV •J« S. š^m neupravičenosti Bernikovih izvajanj, ali pa kritik proti njemu, poročal na prihodnji seji. V tem odboru so Frank Alesh, Anton Garden in Angela Zaitz. * » » Odbor "Save" je poročal o Kronikar. KONCERT "ZARJE" Cleveland, O. — Akoravno smo že v šestem letu depresije, poguma za delo na kulturnem pripravah za njen koncert, ki P°lju nismo izgubili. Zdaj, bo 14. aprila, in apeliral na čla- ko Je tu pomlad, se hočemo ne in članice za razpečavanje! ftPet poživeti in pokazati jav- vstopnic. * ♦ # Klub št. 1 je poslal na mero-dajna mesta izjavo v prilog da najeli nizko dvorano v Me-1 Lun(!eenove Podloge, tal Trades Bldg., v kateri je!. Bl!o J'e naznanjeno v prej- SAMUEL INSULI, ,1K. vladni obtožbi oproščen, pg-tem v drugi in tretji, enako niegov brat. akustika slaba in se govornice ni sli alo povsod tako dobro, kot se bi jo v primernejši dvorani. Na shodu je bilo kakih 700 ljudi, večinoma socialisti in pa Nemci, ki so prišli, da čujejo njeno mnenje. Avdijenci je pojasnila, da ne prihaja v javnoat niti polovkn> terorističnih dejanj, ki se dogajajo v Nemčiji. Zaradi stroge cenzure in vladne kontrole se nikoli ne izve, koliko je pomor-jenih v jetniških tal>orih, koliko poškodovanih in kaj so druge brutalnosti, ki jih počenjajo šnjem Proletarcu, da bo na seji 22. marca s. Fr. Zaitz referiral nosti, da je naša volja za napredek, kulturo in izobrazbo krepka, kakor je bila. V nedeljo 14. a/prila priredi namreč pevski zbor "Zarja", odsek kluba št. 27 JSZ, svoj pomladanski koncert. Vršil se bo v Slov. nar. domu na St. Clair o frakcijah v soc. stranki, kako Ave. Prične se ob 3. pop. so nastale in kam vodijo. Za-1 V prvem delu sporeda bodo radi obilice drugih poslov je predvajane koncertne pesmi, v bila razprava na tej seji o tem drugem pa bo vprizorjena spe-predmetu zelo kratka. S. Zaitz voigra "It Can't Be Done". V poda svoj referat na prihodnji i nji imajo vloge naši tu rojeni seji. — P. O. TISKOVNI FOND PROLETARCA pevci in pevke: Josephine in Jcnnie Turk, Frank Jelersich in Andy Turkman. Vsebina igre: življenje na farmi, na katero so prišli kme-tovati za poljedelstKo neizvež- Ali se čitatelji e spominja- današnji oblastniki nad ljudmi, jo, ko je "Proletarec" takoj po ki se nočejo ponižati v priliz-pobegu Insullov zatrjeval, da CENE ZA "MAJSKI GLAS 9? Cene za letošnji "Majski glas", ki izide sredi aprila, so sledeče: Poaamezen isvod $ .30 10 izvodov 2.75 18 izvodov . 4.00 25 izvodov ______________ 6.50 35 izvodov 50 izvodov 100 izvodov 250 izvodov $ 8.75 12.00 22.00 . 50.00 Vta naročila pošljite ko hitro mogoče, vsekakor najpozneje do 15. aprila, na sledeči naslov; PROLETAREC, **** W. 2flth St., Chicago, III. sč jim na'ameriških sodiščih ne dogodi nič hudega, kajti-gre se za stotine milijonov, ne ,pa zh kak dvajeetak? Na sliki je mladi Insull, ko je pred letom dni reporterjem pokazal zijala, ko so ga vprašali, ako misli, da bo njegov oče obsojen v zapor. 9hod v Clevelandu proti vojni in fašizmu Cleveland, O. — V dvorani Komenski na 131. cesti se bo vršil v petek 12. aprila shod proti fašizmu in vojni. Sklicujejo ga soc. stranka in druge organizacije, ki so zainteresirane v mir. Akcija za prvomajsko proslavo je tudi v teku. Kot izgleda, bo ena najboljših po vojni. V pripravah delujejo s socialistično stranko tuJT razne unije. J. Krebel. njene pse. Ona je mnenja, da ako bi Nemci danes dobili priliko svobodno glasovati, bi der fuehrer izginil in z njim vsa vladna na-cijska banda. Ker te svobode nimajo, se pripravljajo in organizirajo v podzemskih skri-vi:čih za boj, ki gotovo pride. Po tej njeni uigotovitvi se je oglasil nekdo — očividno komunist — in jo vpraAal, kdo vodi socialiste v Nemčiji na teh podzemskih sestankih. Predsednik shoda s. Dabring-haus mu je pojasnil, da na taka vprašanja ni mogoče odgovarjati, ker vendar nočemo izpostavljati nikogar v Nemčiji per-sekucijam za njegovo ali njeno socialistično delo. Iz Collinvvooda sva bila na tem shodu kar dva, s St. CTatr.fr pa okrog dvajset sodrugov. Ampak bilo je vredno iti. — Frank Barbič. KLUB ŠT. 118 JSZ CANONSBURG, PA. — Klub it. 118 JSZ obdržuje ivojt redne «eje vsako četrto soboto v mesecu zvečer v dvoran'* društva Postojnska Jama SNPJ. Rojaki delavci, pridružite se temu klubu! JOHN CESNIK. tajnik. II. IZKAZ. Detroit, Mich. Thomas' Petrirh $2; Milan Kokanovivh $1; po 50c: Frank C1 »lak jn Paul OcejM?k. Skupaj $4.00. (Poslal John Terčelj.) | Arm«, Kans. Nrbrano na šefi kan-1 •Aške federacije SNPJ: p • ,r>0e: M. Stofančtf in M. OI>or*!»n; M. Ulepich 10c; po 2 Tre: A. Vič ffTfiFnae T Trie, A. Sular, J. Sular, A. Poto- nik, J. Hrt>- j tovmr, J. Strah in J. M.klav -; po 1 Oc: Fiirfrl in .F. .? k i; F. Kraj/'! f»c. V sledečem seznamu so priredbe klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pevskih zborov. Ako priredba vasefa kluba ni vključena, nam sporočite. MAREC. CHICAGO.—Predavanje o porodni kontroli v petek 29. marca v dvorani SNPJ. Spo nsira ženski odsek kluba st. 1 JSZ. APRIL. CHICAGO, ILL.—Telovadni odsek ''Rdeča zvezda" priredi v soboto 6. aprila v Smithovi dvorani, 2975 Cly-bourn Ave., pod pokroviteljstvom kluba st. 20 JSZ vesePco in predstavo. DETROIT, MICH. — Vprizoritev 0'Neilove igre "Hairjr Ape" v nedeljo 7. aprila. Spopsorira angleški odsek klub st. 114. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 14. aprila koncert Save v dvorani SNPJ. CLEVELAND, O. — Koncert soc. pevskega sbora ''Zarja" v nedeljo 14. aprila v SND. CLEVELAND, O. — Veselica klu-ba it. 49 JSZ v Slov. del. domu, v nedeljo 21. aprila. MAJ MILWAUKEE, WIS. — V ^e^o 1. maja prvomajski shod in cabiva kluba it. 37 JSZ v S. S. Turn Hali. GIRARD, O. — Klub it. 222 JSZ priredi v soboto 4. maja v Slov. domu slavje 30-letnice "Proletarca''. JOHNSTOWN, PA.—Majska slav-nost kluba it. 5 v soboto 4. maja. BRIDGEPORT, O. — Klub it. 11 JSZ priredi veselico z dramskim sporedom v soboto 11. maja v društveni dvorani na Bojrdsvillu. SPRINGFIELD, ILL. — Prvomajska slavnost kluba it. 47 JSZ in vprizoritev drame "Razvalina življenja'*. W A U K E G A N. ILJL — Konferenca druitev Prosvetne matice in klubov JSZ v nedeljo 19. maja v Slov. nar. domu. WAUKEGAN, ILL.—V nedeljo 19. maja pop., po konferenci JSZ, vpri-zori dramski odsek kluba it. 1 Mo-ikričevo soc dramo "Rdeče rože". JUNIJ. BRIDGEPORT, O. — Konferenca klubov JSZ in druitev Prosvetne matice v nedeljo 30. junija. BRIDGEPORT, O. — Piknik kluba it. 11 in konferenčne organizacije JSZ v nedeljo 30. junija. JULIJ. CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 in odsekov v nedeljo 21. julija n« Pintarjevi farmi. Socialisti, ki govore, kar uga< Ali »te ti 'Majski glas" za ia nasprotnikom, so kvarni svo- 11. 1935 ie naročili? ji stranki. Skupaj $rt.r»r>. (Nabrala Anna Bral-kovich.) Detroit, Mich. Josrph I/lpp $.'1.00. (Poslal John Zornik.) Chicago, III. K hrt) št. 224 JSZ $2. Wauk#gan. III. Po $1: Frank Mi hevc in John Mahnioh. Skupaj $2.00. No. Chicago, III. NVtnrnnvan $1..'?0. . Polnt Marion, Pa. Ivanka Pečjak 7Br; Ton.v Ztipanč'č 2 5c: Tonv Ko-lenc lOc, Škripaj $1.10. Duluth, Mirn. John Kohi $1.00. Cleveland. O. Frank Raibič $1.00. Sjrgan, P». Po 25?: l^r nz Kaunc. Mr». NVirant, Mrs. Kramžcr in Mr*. Dolinar. Skupaj $1.0o. (Poslal Lo-ronz Ktučič.) Brntlr^villr, Pa. I.oui1« Krmar 50 ; Vinko IVtci nfl u Skupaj Tja:. -'a! An'on JSrkiv!ch.l Lomin O. John S'ainar 70v. Waukefan. III. Anfon T>0c. Letrobe. Pa. M«ry Fradel 25c. Chicago. III. i/ouis Zefmil 2tc. SkilpsJ v tem ixka*u $2.1.10. Pr «j-| An ji iskan $09.V4. Skupaj $«.».'1.04. Grandsons' \ novrl ahout tliree «;ran(ls(iim of a Slovene norkrr li\ LOUIS ADAMIČ I Vire $2.50 Onlrr froin PROLETAREC BOOK STOHE nc.19 WBST 26TH ST".iCKT, CHICAGO, TLLItfOIS L A Yukos1uv Weekly Devoted to the ln te res t of the VVorkers OPFICIAL OKtiA^OF Vugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUOATION, ORGANl/ATION CO-OPEKATIVK OOMMONVVKALTH NO. 1437. Publiahed W«ekly at 3S39 W. 2Sth St. CHICAGO, ILL., March 27, 1935. VOL. XXX. THE CONFUSED 'ECONOMISTS'WILL SSS VVHEN INDUSTRY IS RIPE FOR A NOT DESTROV CAPITALISM 2™S$Ss= SOCIALIST FORM OF S0CIETY Krmii turna out to be a moilbkl Hutb-- ntitute for relief, making eertain that By Norman Thomas There is one lesson that the ■ vide up? Yes, but here are the! Long takes property of million- Huey Long and Father Cough-lin apeeches cry out in trum pel toneš loud enough to awaken the deafest Socialist and labor man. It is this: vve have not ed lica te d the American massesUt $5,000 or an alleged V>,<)00 to think of themselves as vvork- [n stocks and bonds, an l g) ers or to or^anize as vvorkers,,r0|(| rtnd hungry. You and I catches in his plan: _ j aires vvith more than 5 million What we have to live on is! dollars and splits it up on income, not capital. Iluey homesteads and college educa-hopelessly confuses the tvvo. tion he'll destroy capital by You can have land appraise t using it in non-productive ways or as income. Of course Huey vvill never do this, any moro than Hitler kept his promise to destroy "interesi slavery" an I big department Stores. And even that isn't ali that must be said. Capitalism and thereforeLong aiidCough-| want income, income, annual-lin appeal to them not as ex- |v. We ought to have on an pjoited vvorkers againsj, an average for each American fa-ovvning class but as little own- mily novv. vvith our present ers against big. This is pre- povver and machinery, the vvorks for profit. Huey claim* cisely vvhat Mussolini and Hit- e^uivalent of from $4,000 to he vvants to keep capitalism ler did until they got povver, $5,000 in income. We vvill not i and the profit motive. Hi* vvhen concentration of vvealth and cannot get it under capital-1 crude plan for shariug wealth vvent on as usual. - j ism. Capitalism doesn't pro- will shock the protit system Observe these tacts: duce enough. In its best ye tr, cockeyed vvithout giving us Father Coughlin employs 1929, it only produced 8:1 bil- planned production for non-umon labor in his ehurch.,|jon dollars income. We then not profit. Huey Long vvith ali his talk- ^mti about 50 mrtlion vvorkers ing hasn't yet come out for ef- gainfully employed; thatfi-i tetive labor organization. He crUres out at about $1,650 a! IS THAT ALL? referred in his recent radio . , ar »pi«-io and remember: out j . _ speech lo a Negro worker as a -.f that had to ccme imrnense J""," "" '' '!' ' \\ ''niggcr". Heywood Broun rt- reduetion« for Uxc. dcprccia-"t"', "" use, Th" vuunted sccurity progr>'n as finaUv hat bed proved to |»e halting o tu I inadequate. The work-relief program turna out to be a moifbid sut>-ntitute for relief, making eertain that aible-1>odicd persons who cannot find work in a crippled capitalist *ystcm shall not draw help from the government without toillM for it at depres-sed vvages in a federal vvork gang. The President next aurrendered to the newspaper publishers, and th »n declared war on organized labor in eutending the auitomuibile code, re-vised to im-lude the vvorthleas Wol-m«n lal>or board. VVhile. this chapter vvas being vvritten he »uffered an al-moat ralaimitou« defeat in the Senate over the VVorld Court, and reccived yel another tibliback in the collapse of the debt negotiations vvhich he had begun with the &ovi«t government. VVe do not know ho»w much the President might have achieved in the three »month* after the elections, l>ut it would have needed a rare talent for failure to have done vvorse. The.se have tbeen iblack days in VVashington, blacker than the wcek of the bank erisia, for ainister forcea are shovving thumselves, rising with the slovv swt'i'|i of a tide. f, —The Nation. A striking sentence appearslit is not wholly vvrong. in President Koosevclfs mes-sage to Congress on utility holding companies. He de-clares that they have built up "a private socialisfn of concen-trated private povver" vvhich must be abolished. The phrase implies a contradiction and yet Meeting of Interest to Women who »e The Profit System Is Dead Since it is now clear that the single hiteh in ali our best laid plans can be de?ciibef with | \vhy do wi hesitate about removing r-r-really some th«. hkch? What is there divine? ,t?" Th« onI>' th"^r wr<>nK with lt ports that Long told him that | tion, etc. ng can get avvay vvith his type of organization of diseontent vve shall not only have Fascism—vvith Huey as dietator if he's strong enough —but poverty. Huey's share- so simplc7 Qr is u we art, just pre. the-vvealth plan vvill produce tendinu to be simple? VV . Sle on poverty. every band the tra^ c resuks of the j That sounds odd, some of pro,f,t systen; stil1 5uff.er^^ t0 ,, , .. in force and power long after its you may say. I)oesn t he teli us aUility to function in a normal man. how many billion he vvill di- ner has departed. This fact is pointed Cbic«go. Tne wonien,H committee of Branch No. 1 JSF, has eompletod t*rrangement« f >r a lecture on Hirth Control, to \n h •! I at the PNPJ Ha 1, Fiiduy evening, March 2S». The speaker will U- Dr. Ethcl Bo.iar, of the M -dica| Huicau of Information on R r h Control. In view of the fact that legislation for measures permit-tinr d ascmiination of kncwledge on b r:h rontjol is pro;>oaed in Wa«hingU>n at thc pte enl time, th neeting uhould attr:ct a larjre nuni The same machines that shovel men of wamon" Admission is free, and into the relief linea rould guarantee | f,u? niem wr,] as friends are a comfortable Hving to every family!,nv,ted to »lUnd- meeting wil in the United Sute»—if practical purp>ses tho profit system is deader than Mo.«es! And despite thc fa< ts briefly touch-t^l upon in this paper vve observe ihe 'oud? We are lik- the type of parent P^sident anrgue woikm* like Our Contributors To The May Herald Ueiports from everywhere indicate that our Mav Day pub-lication, The May Herald, vvill be a success in every respect. Subscriptions for bundle orders and singlc copies are coming in rapidly. The May Herald will contain 100 pages of reading ma- en terial and illustrations. It vvill be devoted to the HOth anniver- n" sary of "Proletarec". asl . For its English Seetion vve have already receive i contribu-1 would challenge siat-vation We annexed a dozen new meml>ers to our unemployed club last Thurs-day night at the .Tlassmesting in the old Slovene settlement. Somehow the publicity job wasn't so well done and only about 75 people attended, which was far short of our anticipation. Simon Trojar told of the need and value of our unemployed units. Josko Oven mixed in some bitter experi-ences of the workers and urged far awakening among the masses. W. Waltmire spoke in English and asked for an organized force vvhich amidst Act ion. Theyfre Organized THE PRESIDENT'S PAL W. Hoan, Mayor of Milvvaukee, and many other prominent nuttee on Unemployment in the old Comrades. settlement. Hovvever, the time is not In the May Herald vvill be represented also the regular ripc yct< 0 m 9 contributors to this page, Donald J. Lotrich, John Rak. Mary Sam, thc colored drivir of a mule Urftr, saw a little lizard crawling upi Oven and undoubtedly a number of others, trom vvhom vve ex a tre«. He flourished his long wh:p| pect articles vvithin this ani the coming vveek and very deft!y i»ed off the liz-| Thc May Herald vvill be richiy illustrated. A number of Zt "skirTul S,OVene artic,es Win deal With tht' hi«tory of "Proletarec." es- i h<> um< e fiy .»-f thc f. na- with the j P«cially vvith its first chapter. They vvill present an interosting veoptjn. j story from those stormy days and struggles against odds an J p-^senger in the c »a h i ends, vvhich seemed unsurmountable, but the courage an l de- Then on Friday night branch No. 1 JSF held its regular monthly meeting which vvas vvithout any inspiration. Though the attendance vvas good vve consumed most of thc time on pc.tty issues. Ilovvever, if these matters are novv definitely settled, we'll be glad and satisfied that the time, after aH, was not spent in vain. For, once in A *!i!te Months ago vvhen vve vvere saying'evcn the most conser^ative unionist fir.allv said: "Ssm. tr»k • a crack at I termination to succeed carried our cnmrudr^ nf thn«> An ....'ki 0 sptn 11 that President Rf»osevelt vvas nolinU, aetion that hornefs n st there." ' f »^ceeu carru o our comraclts ol tnose years on- avvhde it s necess«ry to overhaul our tnai t resiueni K^evtit vvas noiinu) acuon. irrinn4,,. ttni, w hi<1 mJ. ' wardand forward. , inner souls. Lack of time did not m»r- friend of labor, but iwas ouite friend-1 I^abor can trust only its »>wn ™m yrinn< l aml sh k his woolly , .. , „ _ • ' hvad. "No, suh, no, suh, bo«s them 1 Hartrld VVlll be a fltting memorial to their krreat! m,t u« to hear Frank Zaitz relate fellovvs H organized." I vvork. ly vvith ibig ibusiness, lots of people strength. Reailing I^abor Advocate. THE NEW DEAL got mad at us. They told us wc vvere either crazy ■ or blind, maybe lx)th. Roosevelt was!MCTCP TUfA VPADC HC a great friend of labor vve vvere as- I tli I VV U f bMHO Ul sured. . But vve didn't back dovvn in our statement. And each week brings new j •|ii«n»f"we vveri' rlght. ] Aibout 11 million stili ¥neWiployed. ! VVhen the president vvas consideringi Food priccs soar, but the farmers renevvinjf the automobile code he did are stili poverty-str!ckcn, e?pjvially ; not consult a ^ingle American Fede- in certain lines. ration of I^aibor »pokesman. The relief situation becomea more Instead he vvas in consultation vvith acute. Funds jrrovvinjf short. Congress W al ter P. Chrysler and Alfred P. and the president at loggerhead*. Sloan of General Motors. They j The preaidcnt'» ao-icalled aecurity vvanted thc code renevved. profVaai icall.v an inse■ ■ u rit y pro- Only tvvo of the five memiber* of the National Industrial Recovery Board vvanted the code renevved. They vvere the tobacco king, S. Clav' VVilliams of Reynold's Tobacco Co., vvhose labor conditions are a st?nch in the nostril of every militant union- aceording to the national industrial gram. It languishes. Congress vvill give us nothing better and may givi^ us something vvorse. Repressive lavvs, repressive deed.s and repressive propaganda mult ply. I Betvveen 1926 and Deeember 19.14,) ist, and A. D. Whiteside of I)un and Bradstreet, another outspoken em-ployer representative. In publie statements the Ameaiican Federation of I^abor has made it clear they did not want the code renevved and partkularly did not vvant the automoibile labor board continued in existence. recovery research division, production vvent dovvn 33p?r cent, income vvent dovvn 40 per cent, total vvages vvent dovvn G0 |>er cent. liut
  • on't try a patent medicine lik«' | the nevv ordeal on a dyin>r capitalism But the code vvas renevved. An l so1 —charge the ayatem—»brirvg in the vvas the board. j co-operative commomvvcalth. That ought to l>e enough to jar T. M. L. Do 1 our Pari! Thc May Herald (Majski Glaa), which will bc devoted thia year to the 30th anniversary of Proletarec, vvill be off the preaa 1 by the middle of April. We are aaking you to get »ome ads of greeting nature for the May Herald. Priče $1.50 per column »nch. If you have an appropriate article for this number, aend it to our editor vvithout delay. About 16 page« of this magazine vvill be in Engli»h. If you draw cartoons, send them to ut for possible use in this special jubilee issue. | Cooperate in procuring subscriptions for the May Herald. -qns jo tauivu pu« )unoui« atj« pua§ »j« «aido3 seribers not later than April 20th. about Factional strife in the Socialist Party, their origin an. A lot of activity for so small a group vvith sueh small re-sounces. But vve lal>or hard and ef-ficiently annd. — Comm. in a knot. Just restriet purt,has*»s and sales. Can big business be made to do that? * * * "We condemn, and an inereasin« Our vvomens committee is spon- lx»dy of American citizens condemn, soring a leeture Friday night, March i conrpulsor.v military training s s un-29 at the SNPJ Hali. lf« for women wi*e, illiberal and unfair. M<: CONDEMNED only. No men »hali be a lmitted. You ladies should make it your business to attend as the lecture i* of unusual importance. And since the admission is fre$, vvhat have you to lose? Hovv many hranehes have alread.v planned to send delegate to the State Convention on May 11 and 12? It is the desire of the State Office to have the complete lineup of delegates by May 1. It is the vvish of the .State Executive Committee to make this a real peppy and apirited convention so that vve can send the delegates back home to vvork vvith crUhusiasm for the Socialist Party. Notiees for Moreover, vve condemn it as inefficient snd vvasteful of the taxpayers' money. • The battle against corrvpulsory wili-tarizing of the students of state uni-versities should go on... The fight vvill have to be made in congress. •• And the figta also vvill have to be continued in the atates." Ne>w York World-Telegrah. CULTURE Ctilture begins vivhen one hss • hunger for knovvledge. not for the sakc of acquiring cdd facts,*but thst it may make one live more r»cnly. more joyously.—Jesse Lee Bcnnett.