5/2020 letnik CXXII 142 Avstrija Jan Prinz iz Pichla pri Welsu je bil mlad navdušen čebelar. Z ženo sta čebelarila dve leti. Čebele so ga večkrat opikale, vendar to na njem ni pustilo nobenih posledic. Lani v marcu pa se je pri njem nenadoma pojavila alergija. Začel je s hiposenzibiliza- cijo ali imunoterapijo, toda junija ga je kljub zaščitni obleki spet pičila čebela. Takoj si je vbrizgal adrenalin, vendar je bil tisti pik zanj usoden. V juniju 2019 bi dopolnil 28 let in postal bi oče, usoda pa je hotela drugače. Naj bo ta nesreča opomin nam vsem, da nikoli ne vemo, kdaj postanemo pre- občutljivi na čebelji strup, čeprav mislimo, da smo nanj po dolgih letih dela s čebelami že imuni. Prevod in priredba Franc Šivic. Vir: Tiefethaler, O. (2019): Nachruf Jan Prinz, Bienen aktuell, št. 7-8, julij- -avgust, str. 33. Izrael Edete, izraelsko zagonsko podjetje s po- dročja kmetijske tehnike, je opravilo lansko leto še zadnje obširne raziskave o opraševanju Novice iz sveta IZ ZNANOSTI IN PRAKSE čebele delavke in matice v celici, ampak tudi nezaželene so- stanovalce, kot so varoje in ličinke voščenega molja. Predsednik Evropskega združenja profesionalnih čebe- larjev dr. Walter Haefeker se je v svojem predavanju spet vrnil na problematiko ponarejanja medu in predstavil skle- pe Evropske komisije glede preverjanja pristnosti medu. Z nestrpnostjo pa sem pričakoval predavanje dr. Jose- fa Mayra iz Avstrijske agencija za zdravje in varnost hra- ne (AGES). Predstavil je projekt Bpractices, ki ga financira Evropska zveza v okviru Horizona 2020. Najpomembnejši cilj projekta z naslovom Novi indikatorji in prakse za izbolj- šanje zdravja čebel je razviti nov sistem upravljanja praks v čebelarstvu, ki bodo omogočile evropskemu čebelarskemu sektorju primerna orodja za uporabo proti čebeljim bole- znim in izgubam. Cilji projekta, ki se je začel februarja 2017, so uskladiti do- bro čebelarsko prakso (DČP) v Evropi, prilagoditi inovativ- ne biomolekularne tehnike za zgodnjo diagnostiko čebeljih bolezni (npr. biosenzorji iz medu, PCR-analize iz drobirja, metoda z mletim sladkorjem) in vzpostaviti nove metode za nadzor čebeljih bolezni, pri katerih bi se izognili vnosu sin- tetičnih zdravil in obenem zagotavljali varnost in kakovost čebeljih pridelkov. V predavanju z naslovom Ali je začasno blokiranje matic in zdravljenje z oksalno kislino poleti alternativa uporabi mra- vljinčne kisline? je predstavil test, v katerem so primerjali ti dve metodi alternativnega zatiranja varoj. Ugotovitev testa je bila, da tretiranje varoj z mravljinčno kislino poleti daje boljše rezultate, kot pa, če bi matico v tem času blokirali in potem zatirali z oksalno kislino. Rezultat me je zelo prese- netil, kajti pred slabim mesecem je o isti temi v Beogradu predaval dr. Ralph Buchler, ki je predstavil rezultate, ki so bili diametralno nasprotni tem ugotovitvam. Več kot očitno se je še enkrat dokazalo, da v čebelarstvu ni nobeno navodilo univerzalno, razmere se spreminjajo iz meseca v mesec ter iz leta v leto, zato se moramo prilagaja- ti trenutnim razmeram. Kar je morda eno leto umestno in strokovno utemeljeno, je naslednje leto ob drugačnih pogo- jih lahko popolnoma napačno. Dr . Walter Haefeker , predsednik Evropskega združenja profesionalnih čebelarjev je predstavil problematiko ponarejanja medu. Utrinki iz razstave čebelarske opreme v Gradcu Foto: Vlado Auguštin Foto: Vlado Auguštin