173
Kmetijstvo.
Računski  zaključek   mestne   hranilnice  v
Kranji.
Začetkom tega stoletja pričela se je tudi v Avstriji priznavati velika narodno-gospodarska važnost in blago-dejnost hranilnic, to je denarnih zavodov, ki imajo z jedne strani namen, da vzbujajo štedljivost mej občinstvom, s tem pa pospešujejo delavnost in marljivost, ter povzdigujejo v- naravni posledici gmotno blagostanje, pa tudi kulturni napredek prebivalstva, — kateri pa z druge strani s velikimi denarnimi sredstvi po vlogah pridobljenimi pomagajo posestnikom, obrtnikom in trgovcem na ta način, da jim v potrebah na male obresti izposojujejo denar, ter jih varujejo visocih obrestij presebičnih poso-jilodajcev. Prva hranilnica v Avstriji osnovala se je leta 1819 na Dunaji, prva v vojvodini Kranjski pa leta 1820 v Ljubljani, potem pa osnova novih hranilnic na Kranjskem dolgo,časa ni napredovala. Še le leta 1882. nastala je nova hranilnica v Kočevji, leta 1889, pa mestna hranilnica v Ljubljani.
Tudi mesto Kranj poskušalo je že parkrat ustanoviti v sredini Gorenjske svoj denarni zavod. Že leta 1853.
nameravalo je osnovati hranilnico kot zasebno društvo za delnice, toda visoka deželna vlada ni podpirala tega prizadevanja, poudarjajoč, da bi se ustanovitev delniške družbe za dobičkarsko spekulacijo ne strinjala z hranil-ničnim sestavom. Leta 1873. prizadevali so si zopet Kranjčani združeni z nekaterimi tržaškimi veljaki, da bi v življenje obudili zasebni zavod „Gorenjsko hranilnico" s sedežem v Kranji, pa veliki dunajski denarni polom iz leta 1873, udušil je vse takratne dobre namere ter ohladil za dolgo časa zanimanje za ustanovitev hranilnič-nega zavoda v Kranji. Še le tretji poskus osnovanja hranilnice se je posrečil in dne 6. julija 1893. otvorila se je „mestna hranilnica v Kranji" kot občinski zavod ter pričela svoje delovanje. Mestna občina prevzela je na se velike žrtve za novi zavod, za kar jej gre vsa hvala: prepustila je hranilnici v mestni hiši brezplačno potrebne prostore, prevzela je vse poroštvo za njo in deponovala v ta namen kavcijo znašajoča 10.000 gld., na stroških za nje prvo uravnanje in prvo upravo pa je potrošila 1.157 gld. 64 kr. Pa tudi meščanje kazali so glede hra-nilničnih zadev tako v mestnem zastopu kakor pri opravljanji hranilničnih poslov lepo složnost, vzajemnost in veliko požrtovalnost, in le na ta način bilo je možno, uspešno premagovati preobilne težava, ki so vedno združene z osnovo in začetnim poslovanjem tacega zavoda. Skromen je bil začetek, a uspeh koncem polletnega poslovanja sme se imenovati ugoden.
To dokazuje denarno gibanje tega zavoda, ki je bilo tekom pretečene polletne dobe sledeče:
Skupnega prometa imela je hranilnica v prejemkih in izdatkih z vštetim preostankom gotovine v blagajnici      .........156.316 gld. 96 kr.
Na hranilnih vlogah bila je do 31. decembra 1893 na 232 knjiž. hranilnici izročena svota    58.969 gld. 83 kr
Od teh se je vzdignilo skupaj       1.630    „    18   „
in je vložena ostala svota      .    .    .    57.339 gld. 65 kr.
Če se tej svoti prištejejo kapi-talizovane vložne obresti s     ...        529    „    57   „
iznaša stanje vlog koncem leta 1893    57.869 gld. 22 kr.
Pri porabi ali nalaganji tega hranilničnega premoženja uvaževala je hranilnica pred vsem, da je občinstvu, pa tudi hranilničnemu namenu in njeni koristi najbolj prikladno, da se ta zaklada kolikor možno plodonosno naloži na hipoteke, in radi tega ni se uporabljala hranil-nična zaklada za nakup vrednostnih papirjev. To je bilo tembolj opravičeno, ker so se kmalu pričeli oglašati po sojilojemniki, in je bilo treba primerno svoto gotovine imeti pripravljeno za izplačilo dovoljenih hipotečnih posojil.
Prošenj za hipotečna posojila bilo je do koncem 1. 1893. vloženih   56  za naprošeno
skupno svoto........46.678 gld. 50 kr.
in na te prošnje dovolilo se Ije posojil svota.........35.122    „    50   „
likvidovalo in izplačalo pa se jih je
do konca 1. 1893.......9.402 gld. 50 kr.
174
Previdnost pa je ukazovala hranilnici, da mora denar pripravljen imeti tudi za druga dovoljena a ne še likvido-vana posojila, zatorej naložila se je ostala hranilnična zaklada potom tekočega računa pri zanesljivih denarnih zavodih s konečno svoto.....48.409 gld. 11 kr.
na ugoden način tako, da je ta denar do konca 1. 1893. donesel na obrestih (po odbitku za 1. 1894. predplačanih 112 gld. 50 kr.) čisto svoto ...        563 gld. 96 kr.
Hranilnično ravnateljstvo je bilo uverjeno, da v prvem začetku hranilničnega poslovanja ni možno pričakovati precejšnjega čistega prihodka, zato je štedilo po možnosti pri uradnih stroških, in je hranilnično poslovanje uravnalo tako, da so vsi uradni stroški za polu-letno poslovno dobo znašali le   .    .        153 gld. 59 kr.
in to je prouzročilo veseli učinek, da more mestna hranilnica v Kranji koncem prvega poluletnega poslovanja izkazati že čisti dobiček v znesku  .          11 gld. 83 kr.
Hranilnica je torej in bode tudi v prihodnje postopala kolikor možno previdno in sigurno in zatorej sme pričakovati, da se bode zaupanje slavnega občinstva do nje zmirom bolj množilo in širilo, in da bode mladi zavod od leta do leta napredoval, ter vedno bolje ustrezal svojemu namenu, širiti blagostanje v svojem poslovnem okrožji in utrjati gmotno nezavisnost narodovo.
Snovanje novih posojilnic in hranilnic nas posebno zaradi tega veseli, ker vemo, da je naš narodni obstanek le tedaj zagotovljen, ako se tudi v narodnem oziru postavimo na lastne noge. Narod, ki je v gospodarskih ozi-rih odvisen od tujcev, si tudi nobene politične samostojnosti in svobode pridobiti ne more. Na Štajerskem in Koroškem vidimo, da se je slovenski narod še le potem jel politično bolj zavedati, ko si je s posojilnicami nekoliko v gospodarskem oziru pridobil gospodarsko neodvisnost od Nemcev. Naši nasprotniki dobro poznajo važnost denarnih naših zavodov zato se tako hudujejo nad njimi po listih pa tudi v javnih zastopih.
Na Kranjskem se baš začenja košatiti tuji kapital. V takem času so posebno važni domači denarni zavodi, ker lahko obvarujejo marsikaterega kmeta in obrtnika, da ne zagazi v zavisnost od tujstva. Marsikatero posestvo lahko taki zavodi ohranijo v slovenskih rokah. Zato bi veseli bili, da se je naše prebivalstvo bolj začelo za stvar zanimati. Le predolgo smo malomarno gledali, kako se je samo kranjska hranilnica v Ljubljani košatila in z našim denarjem podpirala naše narodne nasprotnike. Da bi se taki zavodi vedno bolj razvijali, v to nam pomozi Bog!                           _________