LETNIK XX JUBL.IANA CENA I N DIN AI'klL ~ TEZE,PEDAGOGIKA IN ŠTUDENT! V zvezi s tezami CK ZKS o idejno poli tičnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja smo študentje pedagogike in psihologije FF na sestanku 00 ZKS sprejeli naslednja sta-lišča: 1. Nesprejemljiv je postopek pri sestav-ljanju tez, v katerem se kaže odnus do peda-gogike in do znanosti nasploh. Ugotavljamo, da pri sestavi ni bil ustrezno upoštevan pe-dagoški vidik. Pri tem ne gre za to, da po-samezni strokovnjaki in znanstveniki s pod-ročja vzgoje in izobraževanja niso sodelovali pri sestavljanju tako pomembnega dokti-menta, pomembnejše je, da pcdagoška \w druge znanosti niso bile pritegnjene k iz-delavi temeljnih izhodišč za spreminjanje šolskega sistema. Teze ne izhajajo iz zahtev pedagoških de-lavcev ali iz znanstvenega proučevanja pod-ročja vzgoje in izobraževanja. pač pa iz po-vršnega razumevanja sodobnih dru/benih prucesov in iz deklaracij, u katerih tako ni nobenega dvoma. To se kaže v površnem in eklektičnem obravnavanju kategorij kot so: znanstveno-tehnična revolucija, idejnost pouka, vsestransko razvita »scbnost itd. itd. Za tem leporečjem se skriva osnovna tc/.nja zadostiti potrebam gospodarstva |x> kadrih. Zhanje sc v tezah obravnava kot ekonomska kategorija, kar je sicer ponumben vidik, nje-govo prctirano poudarjanjc pa kaze na teh-nokratsko glcdanjc na šolski sistem. Pcdagoška znanost se v tem konceptu ka/o le kot lchnnlngija i/obra/.evanja. Če de-lavci in strokovnjaki s področja vzgoje in iz- obra/cvanja niso bili ustre/.no pritognjoni k iiiju i/.hodišč /a sprcminjanjc š<>l skcga sisCcma. potem iiani nihčc nc jamči. da >c bodo iniciativno. ustvarjalno \\\ ( K ZKS o vprašanjih vzgoje in i/obraicvanja na visoki in višji stopnji v skladu s svojini programom dcla razpravljal posebej, teze vključujcjo tudi to problematiko. Univerzo obravuavajo lc kot tovarno kadrov. ne pa kut žarišče družbeno angažirane znanosti. Vclika napaka je. če se univerza »bravnava ločeno <>d celotnega sistema v/.goje in iz-obraževanja, še zlasti zaradi zahtev znan-stveno-tehnične revolucije. 4. Značilen je odnos do samoupravljanja. Nikjer ni naka/.ano, da spremembe, ki jih po-v/roča znanstveno-tehnična revolucija, iz-siljujejo drugačen način organizacije dela, drugačnc dru/.bcnc odnose, površiio rečeno i/.siljiijcjo viinoupravljanje. To jc tudi /a-hteva dcla\ce\ \\\ študento\ v ra/vitih ka-pitalističnih dr/a\ah (Švodska) tcr \ sistcmu dr/a\ncga sociali/ina (CSSR Poljska). Zato sestavljaki ne nakazujejo saniostojne vlogc šole kot dcjavnika za no\e dru/bcne odnose. Sanioupravljanjc v šolah sc tako reducira na usklajevanje ra/ličnih upravno fiiiančnih in-tercsov. Zato se tudi sanioupravljaiije di-jakov spremeni v posebno ..igrico. ime-novano dijaško sanioupravljanje". Mi gle-damo samoupra\ljanje predvsem kot vzgojni sistem. S sodelovanjcm učencev in peda-goških delavcev pri spreminjanju svojega de-lovuega okolja se najbolje vzgajajo za kas-nejš<> borbo pri uresnjčevaiiju s;imoupruv-ljanju. 5. Predlogi: a) CK ZKS naj podaljša javno razpravo, obenem pa naj v sodelovanju z uni-verzo pripravi teze o reformi visokega in viš-jega šolstva ter jih p« temeljiti javni razpravi skupno obravnava. b) Zaradi težkili napak pri sestavljanju tez zahtevamo.da se objavijo imena avtorjev in da se jih pokliče na «d-govornost. Ker teze odražajo politiko naših vodilnih straktur do tako pomembnih in usodnih področij kut so reforma šolskega si-stema. kadrovska politika. planiranje, po menijo naše kritične pripombe nezaupnico sestavljalcem tez. Študenti smo pripravljeni sodelovati v delu družbenih organov, ki od-lučajo o razvuju slovenske družbe in nositi svoj del odguvurnusti. Ljubljana. 15. marca 1971 Skupina študentov pedagugike in psihologije O TAKTIKl ŠTUDENTSKEGA GIBANJA (Ob pogovoru sCičkom) Boriti sc protj tcj družbi, dclati programe, poskušati spivminjati sistem. In vsi proglašamo za svoj cilj MK-ializom. In samoupravljanje. Definiramo so /a radikalne, zmcrnc, rcalistc, skrajiKV.c. Vso to množicu opredditev bi lahko strnili v dva pola, v dvc taktiki. Vsc uradno šttidentsko gibanje, vsi mogoči iz-vršni odbori, vsc lo jc rcalizcm. Počasi, gotovo, v okvirili obstojcčega. uvidevnost na levo, uvidcv-nost na desno, pa majhcn straliec prcd partijo.Od Lenarta Šctinca.Toncta Rcmca pa do Ivana Cička. Previden je treba biti, nc smcš porušiti vsch mostov za sabo. Vscskozi moraš imeti nokoga, ki ga nc kritiziraš, ki ga ne napadaš, nckoga, ki ti bo v tcž-kih trenutkih podal svojo krepko roko. Samo tako boš morda lahko kaj sprcmcnil,počasi boš scstavil muzaik družbenih reform in nckoč, ko bo časdo zorcl, bo morda res prišla nova, sprcmcnjcna družba. Nc smcš ostati sam. Ker študcntov, ki bi stali za tabo, jc malo. In inieti vsc druge družbene strukture proti scbi, to je samomor. To je ckstre-mizcm. Ultraradikalizem. Boljc vrabcc v roki kot golob na strehi. Ne smcš govoriti o svetovni re-voluciji, ne smcšgovoriti o intcrnaeionalizmu. Ti si študent in tvoj problcm jc rcforma univerzc. Tvoj problcm jc študij in pika. Drugače si švidlar, štrud-lar, dcbenjakovcc, trockist in še vsc drugo. Ne pristajamo na to.Nc maramo tcga onanistič-ncga taktiziianja. Pa nc zato, kcr a priori nc ver-jamcmo v kompromise. Niti ne zato,kcr bi hotcli, kot nam na vsch straneh očitajo, biti po sili revolu-cionarni in radikalni, ker pač tako narckujc moda. Pivpričani smo, da jc mogoče to družbo spre-mcniti samo, če smo kritični prav do vsega, do vseh struktur, pa tudi do nas samih. Nc grc za razbijanjc, rušcnje, in zmerjanje vscvprck. Nič nam ni in ne sme biti svcto. Nočemo imcti nobenc uradnc zaslombe, saj bi sc s tcm satni zafiksirali in dokončno detcrminirali. Ne delamo si iluzij, da bomo čez noč sprcmenili družbo. To, kar morcmo in hočcmo v tem trenutku storiti, jc to.da zbijcmo študentom in drugim iz glave apriorno vcro v vsc, kar dela in govori našc vodstvo. Ta družba jc druž-ba blokade. Vsa hotenja so žc vnaprcj onemo-gočena, vsaka akcija sc na poti od idejc do reali-zacijc razvodeni in razblini. V teh okvirih sp osnov-ne spremembe nemogoče. Doseči je tfeba, da bomo začcli misliti tudi izven kalupov, ki so nam vsiljcni že trideset let. Ne maramo tabujcv in sve-tinj (pa naj bo to samoupravljanje ali pa lcto 1948). In šcle ko bomo obračunali s preteklostjo in s svcto vero v sedanjost, se bomo lahko lotili novc etapc in se res začeli ukvarjati s problemi naše družbe. JAŠA ZLOBEC ,,ARS POLITICA" ,,Pastoralna konstitucija o Cerkvi v seda-njem svetu", ki jo kot dokument drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora komentira dr. K. Vladimir Truhlar v svoji knjigi ,,Pokoncilski katoliški etos", pravi o politiki in politikih sledeče: ,,Kakor vsak poklic, zahteva tudi poklic politika stalnega izpopolnjevanja ter hkrati zlitosti te umetnosti - ,,ars politica" jo ime-nuje koncil (Svet 75) - z osebo politika." Koncil podobo idealnega politika strnjeno takole oriše: ,,Proti krivici in zatiranju, proti samovoljni gospodovalnosti in nestrpnosti, bodisi posameznika ali politične stranke, naj nastopajo z neoporečno značajnostjo in pre-udarnostjo; iskreno in nepristransko, z lju-beznijo in političnim pogumom naj se po-svete blagnj vseh" (Svet 75). Kadar je poli-tika res postala zadeva v&ti, bo politlk svoje delo vedno znova razgrnil pred svojo vest ter se v njej spraševal tudi o svoji politiki. Moderna ascetika pozna tudi ,,g'rehe", ki vanje lahko politik zaide: ,,greši", če je po-litik, a ne pozna zgodovine. Ce ima celo o vladajočih ideologijah le čisto primitivno znanje. Ce več da na svoj ,,politični čut" kot na resen študij poU>žaja. Če ne pozna krajevnih, narodnih in mednarodnih ko-njunktur, ne ideoloških, ne gospodarskih, ne političnih. Če se je spoprijaznil z obstojem subproletariata in z izkoriščanjem nerazvitih dežel. Če brani krajevne interese brez ozira na nadrejena občestva. Če rešuje nahitro in površno, kjer bi bilo treba temeljitega pre-udarka. Če ne ve, kaj pravzaprav hoče s svo-jim deloni. Če se ustavlja na površju proble-mov, a ne vidi in ne upošteva njihovih elob-ljih razlogov. Če ne zna predvidevati. Ce ni zmožen akcije v velikem. Ce ne zna vstavljati posameznih trenutnih političnih dejanj v ce-loten in trajen politični načrt. Ce sijajnega ne razlikuje od možnega. Če svoje politične akcije ne ureia v globlja in višja teženja svoje generacije. Če jutrišnjo generacijo žrtvuje egoizmu današnje. Če ne zna razbirati, v ka-terih dejstvih in pojavih trenutne situacije se skrivajo energije, ki jih lahko uporabi za skupno blaginjo. Če ob političnem manevri-ranju ostaja naiven. Če dogodkov ne zna iz-rabljati za politično vzgojo ljudstva. Ce mu težji položaji jemljejo razsodnost. Če hlini zvestobo ,,načelom", kjer je dejansko odpo-vedal. Če dobre predloge in težnje nasprot-nikov zavrača. Če nad vsem, kar ločuje, ne išče prvin, ki edinijo. Če več obljublja, kot more dati. Če pada v demagogijo. Če govori o gnilih kompromisih, kjer gre za modro izenačevanje in pravično obzirnost. Če se krčevito drži čisto postranskih stvari in pri tem izgublja središčne. Če razredni boj za-vrača, a ne stori ničcsar, da se razmere ure-dijo v položaj, kjer bi razrednega boja ne bilo. Če se kljub dokazani nesposobnosti krčevito oprejemlje stolčka. Če pozablja, da so nravni prestopki in politične zmote krist-jana, ki je v javnem živlienju na vidnem mestu, hkrati pohujšanje. Če se politično iz-daja za kristjana, ko dejansko ni več." Dragi gospod Truhlar, upam da se ne bo-ste jezili, ker Vašo knjigo izrabljam v popol-noma drugačni zvezi, kot ste jo vi napisali. A Bog mi je priča, da je moj namen čist in plemenit. Lepo ste nam razložili ,,Pastoralno konstitucijo o Cerkvi v sedanjem svetu", hvaležen sem Vam za to dobro in plemenito dejanje. Toda dovolite mi, da Vaše misli zaključim nekoliko po svoje. Ne morem si kaj, da ne bi ob tem nekoliko primerjal gornjega pisanja z Mantovo ,,Zur kritik der Hegelschen Recht-sphilosophie". Marx pravi na nekem mnogo-krat citiranem mestu tole: ,,Die Religion ist der Seufzer der bedraengten Kreatur, das Gemuet einer herzlosen Welt, wie sie der Geist geistloser Zustaende ist. Sie ist das Opium des Volks." Naši politiki so tole zadnjo zadevo z opi-jem vzeli malce preveč v stilu borbe proti mamilom, saj v svoji prezaposlenosti nikoli niso utegnili prebrati Marxa do konca. Tako se je zgodilo, da so doživeli svojo imenitno upodobitev prav v omenjenem koncilskem dokumentu. In veste kaj me ob vsem tem, gospod Truhlar, najbolj navdušuje, da so naši politi-ki tako vztrajni in krepostni ,,ateisti". MILENKOVAKANJAC ZVEZA MLADINE NJEN PRAVIOBRAZ (III) GNEZDA BREZ PTlCKOV Klubi OZN, maksistični krožki, dcbatni krožkj, komisijo za idcjnopolitično delo, idcjno vzgojo, mladinske urc, urc družbcnc vzgojc: obisk dijakov jc problcmatičen, krožki životarijo. Sportna dru-štva, Hterarni krožki, amatcrskc igralskc skupinc sc lc rcdkodkaj morajo ubadati s takimi problemi. Tako stanjc, pa čcprav ga prikažemo pocnostav-Ijeno, sili k razmišljanju. Vscm tcm dejavnostim sc rcčc intcresnc dcjavnosti mladine, očitno pa jcda so nckatcre rcs privlačnc za mladino, drugc pa ži-votarijo in norcdko obstajajo samo v oscbi prcd-scdnika takcga krožka in scvcda občinskih, mcd-občinskih in rcpubliških forumov. Zvcza mladinc naj bi bila cdcn od dcjavnikov socialističnc vzgoje mladc gcncracije, morala bi ji torcj pomagati pri družbcnopolitičncm izobražc-vanju in usposabljanju. Vcndar pa je neživljenjska, forumska, ncaktualna, prav zaradi tcga pa lahko takoj odpišemo kot dcjanska idcjna jcdra vsc fo-rumc in njihovc koniisijc in dclovnc skupine. Kajti čc bi bili rcs ustvarjalni in angažirani. potcm vcr-jctno Zveza mladinc nc bi bila tako dalcč od mla-dinc, kot je. Ce pa vsc tc forumc štcjemo za idejna jcdra, jih lahko smatramo za negativna idcjna jcdra, tista, ki ovirajo razvoj. Zato sc tudi vsa pri-zadcvanja naprednih mladinccv znotraj tch orga-nov Zvezc mladinc porazdclijo po raznih za-pisnikih, to pa jc tudi vsc. kar doscžcjo. Podobno jc z urami družbcne vzgojc, ki v sred-njih šolah morajo biti. Včasih so bilc bolj znanc kot mladinske urc. Po možnosti sc jih že v urnik da tako, da so zadnjo šolsko uro in da potcm lahko odpadcjo. Siccr pa tudi ko bi jih hoteli imcti,je vprašanjc programa, ki nc obstaja. Prcdavatclje jc težko dobiti in šc to je odvisno od nekaj anga-žiranih mladincev, njihovih prizadevanj, ki so ne-povczana, na vsaki šoli posebcj in drugačc. Včasih tako uro izrabi razrednik, včasih pa je namcsto družbcnc vzgojc na sporedu flzika, matematika. li-tcratura ... ali pa taka idejna vzgoja, da dijakc samo odbija. Poglejmo si še klube OZN in marksističnc krožkc. Članov klubov OZN naj bi bilo v Sloveniji 6000 (po trditvah vodstva te organizacije). Za marksističnc krožkc pa jc znano, da se ubadajo s precejšnjimi težavami. Pomen tch organizacij je velik, saj naj bi seznanjali mladino z dogajanji po svctu, s problcmi, s katerimi sc človcštvo dancs srcčujc ali pa s problcmi tcorijc in praksc so-cializma in marksizma. Prcdstavljalc naj bi dopolnilo k pouku. Pri tem pa sc srcčajo s problemi organiziranja, sproblcmi, ki so čisto tchničnc narave in ki sc jih marsikateri dijak ncrad loti. Profcsorji sc otcpajo mentorstvu, ki prcdstavlja še cno obvezo več in to tako, ki sc ji da ogniti ali pa jo opravljati s kar najmanjšo za-vzetostjo. Razcn če profcsor(ica) nc živi za klub ali krožck, kar pa jc še hujši ekstrem; v tem primeru imamo množičnost, vcndar videz vara, saj jc tako doscžcna udcležba dijakov poslcdica prisilc tcga pedagoga. Vsckakor so srcdnješolci, ki so sc zbrali v kro-žck, zelo odvisni od mcntorja, njcgovcga znanja in dobrc voljc. Sama vodstva tch krožkov in orga-nizacij nimajo časa, da bi organizirali dejavnost vsakcga krožka poscbej, kar je razumljivo, manj razumljivo pa jc, da niso sposobna ustvariti dobrih programov, ampak sc rajc oklcpajo ustaljcnih splošnih tcm. Tako bo mladinec, ki se za določenc problcme zanima, svoj čas bolje izrabil, čc bo štu-diral sam zasc. Ko pa včasih lc pridejo predavatclji v klub. krožck ali aktiv, sc preccj pogosto zgodi, da pridcjo nepripravljcni, prcdavajo nckvalitctno in govorijo tako na splošno, da bi podobno prc-davanjc lahko pripravil kakšcn dijak ali študcnt, včasih cclo mnogo boljc. Čc pa naslcdnjič pridc dobcr predavatclj, ga čaka skoraj prazna dvorana. Sklcp jc cnostavcn, jascn. Vrtimo sc v za-čaranem krogu, iz katcrega ni izhoda v obstojcčih okvirih. Prcccj jalovo dclo jc oživljati tc in po-dobnc izvcnšolskc aktivnosti. Ali pa govoriti in si prizadcvati za uvcljavitev samoupravnih odnosov na ta način, da bi vključevali dijakc v raznc krožkc in jih potcm vzgajali, usmcrjali. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da sc dijaki angažirajo pri tistih dc-javnostih, ki jih zanimajo. In prav vsccno jim jc, ali so vključenc prck svojih prcdstavnikov v kon-fercnce Zveze mladinc ali nc. Zato nas krožki na papirju, krožki brez članstva, krožki, ki sc sc-stancjo samo nckajkrat lotno, spominjajo na ncki skelet, ki jc mrtcv. ki nc služi svojcmu nanicnu in ne opravičuje svojega obstoja. Takšni so kot gnczda brcz ptičkov. Spomnijo nas pa tudi še na nckaj drugega, namrcč na nujnost rctormc našcga šolstva, ki mu tudi tako dopolnitvc nc morcjo na-dcti vidcza sodobnosti. strokovnosti, domo-kratičnosti ali zanimivosti. Spomnijo nas na po-trcbo, da sc s tcmi vprašanji scznanijo prav vsj dijaki - in to na drugačcn način kot doslcj. Kajti scdaj so klubi OZN in marksistični krožki in raznc mladinskc urc privcsck obstojcčih političnih struk-tur, prodvscm Zvczc mladinc. Tudi zaradi tcga prcdstavljajo stranpot. MLADEN SVARC ORGANIZIRANOST SKUPNOSTl ŠTUDENTOV V zadnjcm času so na scstankih IO in ob drugih priložnostih zelo žolčne polemikc o načinu delo-vanja študentske ..organizacije". Ob tem jc nastal ta zapis, s katerim žclim sprožiti polemiko o teh vprašanjih. I.ODTUJENOST Stalni očitki vodstvom študcntske oiganizacije, da so odtujena, niso prizancsli tudi novemu Iz-vršnemu odboru Skupnosti študcntov. Ko smo ocenjcvali delo lanskega 10, so nckatcri ocenili si-tuacijo v SS kot krizno. Predvscm se je to nanašalo na pretrgano vcz med IO in SŠ po fakultetah (šolah in akademijah). Tako smo si zastavili kot najpomembnejšo organizacijsko nalogo, ki pa je hkrati tudi vsebinska, da prcstavimo jedro aktiv-nosti iz odtujcnih sfer izvršnega odbora na fa-kultetc, fakultctnc SŠ, ki so (vsaj teritorialno) mcnda manj odtujenc. Toda napačno bi bilo mi-sliti, da jc pojav odtujenosti značilen samo za po-ložaj IO SS LVZ Bjez pretiravanja lahko trdimo, da bi se v enaki meri dalo očitati odtujenost že svetom lctnikov, da sploh ne govorimo o vodstvih fakultelnih organizacij. Ne da bi se spuščal v filozofsko razsežnost alie-nacije, lahko ugotovim, da odtujenost ni samo do-mcna študentske populacijc. Čc se vprašamo po vzrokih tega pojava najprej naletimo na splošnc družbene vzroke, v drugem redu pa na specifič-nosti študentskc populacije. Proučevanje te kavzal-nosti bi nas prav gotovo poučilo o rcalnosti zamisli SŠ kot organizacijsko-vsebinski oblike, ki naj bi bila" antiteza forumski (odtujeni) organizaciji (v najširšem smislu), takšni, kot je po svoji zamisli Zvcza študentov. Ker pa to proučevanjje ni namcn tega prispcvka, bi postavil samo hipotezb: Situacija v naši družbcni stvarnosti, kljub velikim naporom za preobrazbo kot tudi spccifičnost študentske po-pulacije, nikakor ne nudi pogojcv za proces res-nične dezalienacije študenta kot človeka in štu-denta kot ,,člana" skupnosti študentov. II. ORGANIZACIJA Če sprejmcmo to tezo se nam postavi vprašanjc: kako zastaviti študentsko organiziranje? Na prvi pogled jc najbolj logična rešitev, da se študcntsko vodstvo vključi v obstojcči sistcm institucij, ki upravljajo družbo. Predstavljalo naj bi študente in nastopajo s ,,študentskimi stališči". Izolirano gle-dano predstavlja to uzurpacijo pravic, ki jih imajo samo študentjc. Ob upoštcvanju sedanjega načina fonniranja študcntskih stališč (javnost sestankov 10 in komisij pri 10, skupščina SŠ, javnc tribune, zbori, ankete, mnenja interesnih neformalnih sku-pin, stališča ,,Tribune" in ,,Radia Student", sta-lišča, ki so jih posredovalc fakultctc itd.) in v pri-merjavi s tcm, kako sc formirajo stališča v drugih organizacijah in institucijah, bi lahko ugotovili,da so naša stališča relativno manj odtujena od ,jnasc" kot je to pri drugih. Aktivnost in vsebina dela take študcntske organizacijc pa sta odvisni od zahtcv medscbojnc igre institucij in organizacij, spc-cifičnost tc aktivnosti pa bi zagotavljali poscbni intcresi študentov. Druga možnost jc postavitcv študcntske orga-nizacijc izvcn ustaljenih struktur političnc moči, ,,Studcntska politika naj bo antiteza politikc". Takšcn koncept dcla nas scveda potisne iz instj-tucij, kajti lc-te zahtcvajo spoštovanje določcnih pravil igrc. Sevcda pa bi bila takšna konccpcija štu-dcntskc aktivnosti tudi antitcza organizacijc. Orga-nizirati sc je potrcbno lc toliko in takrat, kadar to zahtevajo učinkovito uveljavljanje študcntskih sta-lišč (organizacija v času ,,zatišja" nima smisla oz. prcdstavlja ncvarnost, da si prilasti pravice, ki origi-nalno pripadajo samo študcntu oz. gibanju). Me-tode dcla v takšnih pogojih morajo biti nujno šo-kantne, radikalnc, rcvolucionarnc in rclativno množičnc. To zato, kcr. takšno gibanjc ne morc biti pcrmancntno (iz vcč razlogov: študij, drugc časovnc in vscbinskc zahtcvc, počitnicc itd.) Tutli ni jujno, da bi bila takšna stališča (,,izbruhi stališč") strokovna, kajti njihovo upoštcvanjc za-gotavlja žc sama mctoda prczcntiranja in borbc za urcsničevanjc stali.šč. Mivlim, da lahko obstaja SS k kot kompromis obch altcrnativ. Strokovna stališča postavljcna v lnstitucijah nu radikakn način ob upošfcvanju tc-žcnj po dcmokratičnosti in samoupravnosti našc družbc, prav gotovo nc bodo neodvisna. Šokantnc mctodc in drugi ..nekorcktni" načini dcla pa lahko povzročijo samo apriorno zavračanjc (tudi dobrih) idcj in to od drugačc logičnih zavcznikov v borbi za naprcdck našc družbc. Uspešnost dc.la S$ tako zahtcva: prvič špo-^obno vodstyo (IO), ki bu enakopruvim driigim subjc-ktom v institucionalncm ,,boju", in clrugič dober ,,stik /. bazo". Kaj si prcdstavliam pod tcm drugim (ob vscm napisanem) ni kv.ko ujianiti. Padvscm mora biti dobro ra/.vit mchani/um /a ocl-krivanjc intcrcsov šludcntov 1'otrcbno jc /au<>- toviti študcntu dejansko možnost afirmacije njc-govega stališča. Tako jc tudi zamiscl SŠ kot mini-malnega organizacijskcga okvira dejavnosti štu-dentov, ki so tako usmerjeni in v tej usmcritvi toliko aktivni, kakor to hočejo in morajo uveljaviti sami, kot pravi statut SŠ. LENART SETINC .KLASTlČNA" ORIENTACIJA IO SŠ LVZ V ponedeljek, 15. III. t. I., sem bil brisoten na seji predstavnikov fakultetnih organov, ki jo je skli-cal 10 SŠ LVZ. Na tem sestanku sem bil bolj po naključju, ker Filozofska fakulteta nima v celoti konstituirane študentske organizacije. Ravno prisotnost na tem sestanku me je ^>odbu-dila, za ta zapis, čeprav mi je že nekaj časa pri-bližno prezentno, kaj je vredno kritičnega pre-misleka o študentskem vodstvenem organu v Ljub-ljani. Naj najprej opišem konkretno situacijo.ki me je spodbudila: 10 je povabil na sejo okoli štirideset pred-stavnikov z raznih fakultet, prišlo pa nas je samo približno petnajst - od teh nekaj čisto nefor-malno. Že ob tem se je pokazala antinomija, v kateri tiči IO, kar bom v nadaljnjem skušal pri-kazati. Tako se je torej kar samo postavilo vpra-šanje angažiranosti študentov. Debata je najprej krenila v razmišljanje o potrebnih sankcijah (? !) proti nevestnim predstavnikom fakultetnih orga-nov. Ob tem sem omenil, da je vprašanje, kaj lahko kakršnakoli sankcija pomaga, če ni angažiranih ljudi. Debata pa se jc vsecno odvijala naprej v za-četi smeri, dokler ni prišla pod vprašaj filozofske fakultete, ker nima urejene organizacije. Na vse to sem potem dejal, da sc mi sploh ne zdi čudno.da FF, čeprav je ena najbolj družbeno angažiranih fa-kultet, nima štud. organizacije - v atmosferi, ko 10 izpcljuje aktivnost študentov iz svojega obstoja. To pomeni: izvoljeni (ne od boga) predstavniki v 10 si prizadevajo študcnte okdi sebe organizirati. V ta namen je bilo tudi sklicana seja, 10 naj bi namreč našel ,,transmisijo" med seboj in štu-dcntsko ,^naso". V takšnem principu organiziranja, ki'ga prcd-sednik IO Lenart Šetinc imenujc .Jclasičen", vidim tudi izvor neuspešnosti, nedaljnosežnosti akcijc IO SŠ LVZ.Jiakor tudfneangažiranosti študentov. (Za ilustracijo sem povedal Brechtov stavek, ki govori o oblasti, ki ugotavlja, da ljudstvo ni vredno nje-ncga zaupanja in zato oblast namcrava zamenjati ljudstvo.) Na seji sem apeliral za bistveno drugačno postavitev vprašanja. Toiej proti sptaševanju oz. iskanju iz potrcbe ,,organiziranja organizacijsko organiziranc organizacijc". (Upam.da sem povcdal razumljivo. Gre za ravno obratno: la izhajanjc a problematike, za izhajanjc iz konkretnfli študentov - individuoy, ki šele konstituirajo skupnost štu-dentov in iz sebc eksponirajo organizacijo, v na-sprotju s scdanjo koncepcijo IO, ki se dejansko trudi študcnta prilagoditi organizaciji, ki je, kakor jc očitno že iz postavrtvc problematike, odtujena, to je ncangažirajoča 'študcnta - konkretno druž-beno bitjc. V takšni situaciji sc potcm sprašujcmo, kako bi našprcpotrebni organ našel stik z maso (!). Lenait lahko izjavi, da sc nima za prcdstavnika ,,povpreč-nega študcnta", pač pa nckakšnc manjšinc, ki jc, kot se zdi posvcčcna v angažiranost. Na scji jc prcdscdnik 10 dcjal, da sc z mcnoj. tcorctično stri-nja, a se jc šc naprcj zavzcmal za ravno nasprotno prakso. Ali jc torcj njcgova praksa zunaj vsake tcorijc, oziroma ali jc tovarišu Lcnartu teorija nckaj absolutno ločencga od praksc. Ali pa grc ko-ncc konccv za nckakšcn prakticizcm, ki nima raz-jasnjcnih svojih tcorctskih prcdpostavk oziroma kakršnihkoli prcdpostavk sploh? Ali jc Lcnartu mogočc znano, kako sc imenuje mišljenje in dc-lovanjc brcz izprašanih prcdpostavk? Ncgativcn odgovor, zlasti na prvi dvc vprašanji, mc potcm vodi v scstavljanjc nekakšncga tcorctskcga provi-zorija, ki slcdi iz Sctinčcvc oziroma praksc 10. lorcj izvoljcni organ, zavcdajoč sc svoje nalogc, zavcdajoč sc svojih dolžnosti in pravic, začnc vna-šati dejavnost v študentskc masc in v ta namcn najprej skonstruira obliko, v katero bo stlačil dva-najsttisočglavo vsebino (najprcj oblika, potcm vsc-bina, jc bilo izrccno izgovorjcno na sc-ji) iz katcre bo mogoče destilirati toliko angažiranih študentov, da bodo mogli aniinirati smotrno študentsko meso iri ob vsaj čctrtinskem ušpehu bo ,,obstqj oblike" lepo ,,upravičen z vsebino". Naj mi torej Lenart Šetinc in Andrej Berden ne zanierita, da se mi zdijo kaj piškavi njuni siccr res-nično precejšnji napori, da bi razgibala študente, kajti te vrste ,,tcorijam" pri najboljši volji ne mo-rem piipisovati možnosti za realen uspeh, z njimi utemeljene praksc pa žal ne morem imenovati dru-gače, kot karikatura birokratizma. Največji doseg takšnega postopka je morda angažiranje ljudi za nekaj banalno-prakticističnih dcjavnosti, kar pa ljudi ne mora angažirati za daljši čas. Zaradi takš-nega ..teoretskega" izhodišča (ob katerem lahko mirno prizna ,,cstetske" nasprotujoče teorije) mi še tako v nebo vpijoči primeri neodgovornosti štu-dentov (kolikor je naštevanje primerov sploh kakš-no dokazovanje) iz Lenartove prakse ne morejo dokazati nič drugega, kot sprevrnjeno usmeritev takšne politike. Ta forumski (ali kakorkoli ga že imenujem) način delovanja seveda ne nasprotuje nikakršnemu družbenemu sistemu in k zdaleč ne sprošča resnične študentske kritike, mišljene v naj-šiišem smislu, ki, kakor vidimo iz prakse razvitejših študentskih gibanj, prinaša v družbo dinamiko in odpira možnosti parmanentne revolucije! Gre torej zato, da si IO postavi bistveno diu-gačno vprašanje, t. j. tudi drugo izhodišče tako, da ne bi bila izključena celo njegova samonegacija, kolikor bi se to pokazalo za potrebno. Naj povem, da pri svojem ..teoretiziranju" ni-mam pred očmi tipa na vse pripravljenega, ob vsem skrajno prizadetega študenta (takega si morda ravno žeU Lenart), pač pa konkretno ljudi, od ka-terih je vsak kompleksen spkt individualnih zna-čilnosti. Ne mislim tudi dajati praktičnih receptov, kajti ti Ježijo" v konkretnem delu, ki se ne čuti nekaj povsem drugega od teorije. Končno opozarjam, da s tem zapisom nisem hotel biti nikakor zlonameren, hotel pa sem biti kritičen in ponekod piker ton je pač samo eno od sredstev kritike. DARKO STRAJN ******** BLEFIRANJE List ZMS Mladina širi svojo popularnost tudi z raznimi akcijami. Kako ji uspevajo na drugih pod-ročjih, nc vem, že dalj časa pa spremljam poizkusc novih pristopov k popularizaciji likovnosti, ki so skoraj vsi zgrcšeni. Izvzcl bi le akcijo ,,Zlata ptica". Zadnja od akcij, kot so bilc na primcr top lcst-vica likovnih del in podobnc, je zapis z naslovom ,JCako blcfirati v likovni umctnosti" (Mladina, 1971. št. 9 sq.). Kot jc vidcti, sc urcdništvo samo zavcda, da svojih bralccv ni uspclo likovno iz-obraziti. Drugačc si namreč nc morcm razlagati, da pod grafiko šc živcčcga mladcga umctnika,ki tudi govori o svojcm dclu, zapišc kot alternativno mož-nost imc Ivana Groharja. Kljub temu, da gre za podpis pod uganko, ne morem tega razumcti dru-gačc kot podccnjcvanjc bralccv (Mladina, 1971, št. 10). Kakšno funkcijo imajo tc akcije, ki omalova-žujejo likovno umctnost, dolgo nisem razumcl. S scstavkom ,JCako blefirati v likovni umctnosti" pa so stvari postalc jasne. List jc izpričal koncept svo-jega pisanja o likovni umctnosti. Tega koncepta se namrcč dosledno drži likovni kritik Mladinc Niko Goršič. Nc bom se spuščal v analizo njcgovcga pi-. sanja, ker tcga nc zasluži. Kako sc analizira blcfi-ranjc, pa si lahko vsak prebere v omcnjencm članku, ki izhaja v Mladini. Likovncmu kritiku te rcvijc očitani vcč stvari, kot ilustracijo očitkov, pa si lahko vsak prcberc kakŠno njcgovo likovno kri-tiko. Dvomim namrcč v kritikovo scnzibilnost, dvomim v njegovo cstctskc izkušnjc in v rjegovo formalno poznavanjo likovnc umctnosti in njenc zgodovinc. Ncdopustno jc, da se taka kritika po-javlja v mladinski rcyiji. Na tako odgovorncm mc-stu si prcdstavljam kritiko, ki bi bila pisana ra-zumljivo, prcmišljcno m bi bila mladim Ijudem do-stopna (komunikativna). TakSna kot jc, pa nc po-pularizira likovnc umctnosti mcd mladimi, zato jo occnjujcm kot dezinformacijo. V ^ričujočcm zapisu povzcmam ninenjc vcčjcga dela studcntov zadnjcga lctnika umctnostnc zgo-dovinc. Studentjc smo že vcčkrat skušali predreti zaprtost Mladinc, ki sc izpričujc na likovnom pod-rocju. Kcr nam ni uspclo, je ta članek tiskan drug-jc, Ima pa isto funkcijo, opozoriti hočc bralcc Mla-dinc, da jc način pisanja o likovni umctnosti, ki ga prakticira njihov hst, ncdopustcn. JURE MIKUZ IZ KNJIGE UZIVAM LSD vaumca jc ncko mcsto nu hrvaškcm primurju lo inesteo.' jc odigralo vcliko vlogo v naši osvobodilni borbi saj jc dcsctinc njihuvih sDineščanov padlo v cnobc /ato sc nc smcnio čiuliti da jc to mestece vacanca tiuli druga /godba jc bila /clo /animiva lo pa /ato kcr nc jc odvijala na čisto drugcm prosloru in pogoji namreč na šolskcm igrišču cnc i/mcd najvidncjših šc>l prcstolnicc /da vušingtunu vzrok /a to jc bila popolnoma banalna stvar numrcč klobuk nckcga dijaka vsc javno mncnjc jc bilo žc ncštctokrat prciskano zato sc nc smcmo čuditi da so tako rcakcijc javnost sc jc zclo zanimala ali jc rcs da so indijci podpisali z zssr pogudbu o pristajanju njihovih vcsoljccv na tcritoriju iiulijskih držav čc bi bilc tc informacijc rcsničnc bi bil to nov udarcc za zda bcscdu prckopavanje jc bila glavni vzrok za polemiko ki sc jo tri incsccc vlckla po naših glavnih kulturnih časnikih in rcvijah sicer pa sc nam zdi da bi sc takc nekulturne polcmikc lahko pojavljalc drugje in ne na stranch takcga časopisa kot so naši razglcdi uživalci mamil so sc razočarali nad postrežbo v našcm najboljšem in najdražjcm lokalu za mamila ki slovi po svoji dobri in sulidni postrežbi tudi v tujini mislili so da domači turisti niso tako natančni pri postrcžbi kot tuji in so jun postrcgli s pokvarjenim Isd in fc na tcga so morali dolgo čakati matjaž hanžek FRA Na cesti smo gospodjc, gospc, otroci, psi in fra. Bil >i žalostcn, vesel, jezen, zaljubljen in fra. Boš sedel, ležal, hodil, stal in fra. Kaj bi rckla, kaj bi čutila, kaj bi mislila in fra. Naj bi padla, naj bi lcžaJa, naj bi pobrala, naj bi ubila in fra. Ali imatc nos, ali imate usta, ali imatc glavo, ali imate rcp in fn Smo nistno in fra. Ste bili, niste bili in fra. Boste, ne boste in fra. MATJAŽ HANŽLK ISTE BESEDE kadar govorimu o bcscdi pravtako sc vcčkrat ustavimo če jo hočcmo šc napisati kcr marsikdaj nc vemo ali sc napišc pravtako ali prav tako no venio pa da sc pravtako napišc samo pravtako kcr jc prav tako žc prav tako in ni vcč pravtako Bcscdc nas vcčkrat spravijo v zagato kcr nc vcmo kako bi jih napisali čc pa bi vcdcli da jc cna bcscda tako napisana lahko samo tista bcscda in nobcna druga bcscda sc nc napiše tako kot ta čc pa sc napiše cnako jc to ista bcscda in vsakokrat drugače napisana jc druga bcseda kakorkoli jo napišcmo je bescda in samo ta beseda Ali mislite da jc ista bcseda ista bcseda stran od strani za stran JADRAN IN SODNIK jadranu pa ni rcšitve obsojen je na večne ob-sodbe s kaznijo v nadaljevanju jadrana rešujc le vcčnost pred enkratno pogubo jadran ni srečcn kcr sc jc preveč navadil biti enkraten jadran je postal vcčen v svojem biti-obsojan v neskončno jadran se tega šc ni navadil pa pravi da bo imcl dovolj časa za vajo jadranu sodijo vsak dan na cnak način odkrivajo nove grehe jadranove jadranu jc všeč sodnikova brada a ne more jc dobiti ker sodnik pravi da ga ni jadran ne inorc verjcti kcr mu sodnik sodi m sodnik je ker če sodi jc sodnik jadran bt rad sodnikovu brado kcr pravi da mu je drugačc dolgčas ko pa sc je že tako privadil njegove novc brade da se imata žc kar rada jadranu ni mar da naj ni sodnika ki ima brado zdaj hočc samo šc brado in zato prizna da sodnika ni jadran ponavlja ti si sodnik pa ga obsoja in mu sodi in nc trdi več da mc ni jadranu jc postalo všeč biti sojevan in pričcl jc zabavati sodnikc jadranovo duhovičenje jc sodnikc razburilo in stražar sc je ustrelil jadran je srcčcn kcr bo laJiko neskončno dolgo zafrkaval sodnike jadran jc povzročil smrt razmislitcv predsedu-jočcga sodnika jadran jc kriv za kao> ki je nastal v brezčasju jadranu jc odklcnkalo še živi sodniki so sklcnili da mu nc bodo vcč sodili jadran jc ncsrcčcn jadran jc brcz sodnikov jadran nima brade jadran bo umiral jadran je jadran J J jcbiga jadran zakaj sijih pa zatrkaval jadran pomiri se in bcri pop o\prcss B. M Naivno delujoči prejeli lekcijo moralično zavezani. prirezani v prostoru, odstopam stran tov. Borisu Majerju. Sicer ostajamo ne potešeni, odgovore lačni črviški srčike naše družbe. (op. ur.l HORIS MAJI K 1'OJASNJIJI SVOJA SIALISCA Za«Ivl bom / misliji). s kaU-ro jc Jemcj Novak sklonil svojo r;i/mišlj;injc o prisoinosti odsotnih: ..Kadikalno oivniaio vam je družbcni nizvoj žo /davnaj ušol i/pml rok. Miliija vas jo, kot to saini uuotasijaU'. žc zdavnai prcrasla in lonuisti po svoje ()h takcin Manju pa m> absurdni in snicšni vsakršiv klici po obvladovanju in vplivanju na posaimv.ne iilcjno-prolikMiKitičiK1 i/.\topa|oCv pojavc, ki so k iK-l širšoiu priKVN.«. ki ga /v clavno ik- ohvladujctc uv." lu sc no liniii spuščal v ra/piavljanjc. v kolikšiv mori jc ta trditov točna. vprašal so boni po koiv vkvviuah. ki i/ njo i/.hajajo. Po mojem obstojc vinio (n mo/.nosti: prvič.da pustimo stihiji prosto pot v prcpričanju, da sc tako in tako nc da nič napraviti. da ji1 vsak lak poskus ali ..brczuspešen napor". ki }c fx vnapivj obsojon na polom, uli p;i politična manipulauja. ki ima /golj la iiamen. cia pnkrijc nopnjctno rcsimo. Jasno je. da bi bilo (o popolna kapitiikuija prcd svctom kapitala in i/ njc ju i/virajočiin Magovnim lctišizmom. Kar ni na slalo. bi bila spccitična vananta po/.nega kapita-li/ma.s sofialiNtično in samoupravno tasado, spri vatno kapitalisticno vschino. ~ Drugič. Pognati v zrak cdotno stavbo in začct. znova. Scveda pa sc takoj postavi vprašanjc: kdo nain laliko jamei. da sc nc bi po dolgcm in inuč-ncm ovinku znašli konoc koncev spet tam, kjcr smo dancs ali pa šc v mnogo slabšom položaju Prodvsem pa, kdo nain morc jamčiti, da ne bi v obstoječi nicdnarodni situaciji izgubili s takšno avanturo svojo nacionalno :icodvisnost in suverc nosl ter postali ncpomembna provinca cncga al) druticga lzmcd svctovnili blokov? Pognati v zrak cclotno stavbo samoupravncga modela socializma zaradi tcžav in protislovij, ki so sc v njcm nako pičila, bi v svojcm bistvu ne bilo nič drugcga kot psevdorevolucionarni politični avanturizcm, ki bi nas po logiki sodobnc mednarodnc konstelacijc pripcljal tja, kjer bi prav gotovo ne žcleli biti. tretjič. V okviru doscženc razvojne stopnje sa-moupravncga niodela socializma, za katcrcga smo se odločili, iskati možnosti za ukrotitcv stihijc, za rešitcv nakopičcnih tcžav in protislovij s kombina-cijo globalnih sistcmskih rcšitev, z izgrajcvanjem rcgulativrfih in samozaščitnih mehanizmov znotraj samoupravnega modela samcga, z dosledno sociali-stično politiko samoupravnih subjcktov in revolu-cionarnim političnini pritiskom vseh resnično so-cialistično usmcrjcnih iz našc družbc. PO mojem mnenju obstoje samo le tri možnosti in samo med njimi lahko izbiramo. Za katero izmed teh treh možnosti pa sc dcjansko odločimo, ni odvisno od tega, kaj govorimo ali pišemo, temveč od tega, kako praktično ravnamo in delujemo. O tem sem govoril na zadnji seji Cenfralnega komiteja in ker so bila ta stališča objavljena tudi v ,J)elu", jih tu nc bi ponavljal. Priznati moram, da me moti razli-kovanjc mcd ,jni" in ,,vi", moti zato, ker se mi zdi ncproduktivno in zavaja v iluzijo.da lahko kdo od zunaj minu) in brtv niladc gcncracije ra/.n-ši prolislovja, ki spirmljajo razvoj našega sanio-upravncga modcla socializma. Nc ,Jiii" ali ,,vi" tcmvcč oboji skupaj lahko ukrotimo stiliijo in jo tismorimo tako, da bo dtlovala v smeri socializaiijc in luiinanizatijc, nc pa v smeri kapitalizacijc ijn bla-govnc lctišizacijc odnosov v naši družbi. Scvcda ik-razpolagajo vsi posamczniki /. cnako družbcno inočjo in zati) jc tudi njihova odgovornost /a ()b-stojcčc stanjc nccnaka. Vcndar pa nikoli ni cnaka ničli. Naš samoupravni niodcl socializma jc bil /a-inišljcn prav v tcm sniislu, da sc družbcna moč nc bi vcč odtujcvala od ncposrednih proizvajalccv m sc sprcminjala v silo nad družbo in s tcm tudi nad vsakim posamoznikom. Nosilci družbcnc moči naj bi postali samonpravni subjckti. Prav ta disperzija družbcnc moči na množico samoupravnih sub-jcktov poraja v začctni fazi štcvilna protislovja, ki sc toliko l)olj zaostrujcjo, kulikur vočjc štcvilo sa-moupravnih subjcktov (in posamcznikov)sc nc ob-naša siimoupravno in socialistično, tcmvcč pri-vatno kapitalistično, partikularističnu ali ozko na-cionalno.Občutck ncmočiprcd stihijo jc posledita prav tc dispcrzijc družbenc moči, ki jc zvczana s prcliodom od administrativncga k samoupravncmu načclu socializma. Zato nas to nc sme zbcgati in nani vzcti poguma. V tcm jc trcba vidcti sprcm-ljajočc pojavc (ki so zvezani zlasti z obstojcm bla-govnc proizvodnjc), ki pa jih nc smemo niti pod-ccnjcvati niti precenjevati, tcmvcč s kombinacijo zgoraj navcdenih instrumcntov postopno ob-vladati. Drugo vprašanjc jc zadevalo oprcdclitcv pojma kulturc. Strinjam sc z Novakom, da jc trcba vklju-čiti v pojcm kulture (v ožjcm pomenu bcscdc) tudi cclotcn sistem izobražcvanja. Vendar pa itna iz-obražcvanjc (tako kakor tudi druga področja kul-turc) toliko spccifičnili posebnosti, da ga jc mo-gočc obravnavati tudi kot rclativno samostojno področjc. Kulturo pojmujcm kot encga izmcd sub-sistcmov celotnega družbcncga sistcma (našcga sa-moupravnega modcla socializma), ki pa je spct eden izmcd subsistemov v širšem mednarodncm mcrilu - in to cdcn izmed (relativno) ncodvisnih, ncuvrščcnih subsistcmov, kar jc treba poscbej po-udariti. Vsak subsistcm jc to, kar je, le v odnosu do drugih subsistcmov in do sistema kot cclote. Novak bo v tcj opredelitvi prcpoznal znano de-finicijo strukturc. Strinjam se z Novakom, da akcija, ki bi se omcnjevala izključno na cn sam podsistem (v našcm primeru na kulturo), ne bi mogla bistveno vplivati na strukturo cclotnega si-sterna, čc nc bi bila sinhronizirana z ustreznimi akcijami v drugih subsistemih. Vendar pa iz tega ne slcdi, da jc akcija tudi znotiaj posamcznega rela-tivno avtonomnega subsistema nepotrebna ali brez kakršnegakoli vpliva na druge subsisteme in preko njili na sistem kot celoto. To izvira že iz med-scbojne odvisnosti subsistemov. In ker verjetno nisva naivna ckonomska detcrminista, nisva pre-pričana, da lahko spremembe v ekonomskem sub-sistemu kljub njegovemu bazičnemu pomcnu v ce-loti in brcz ostanka determinirajo strukturo vseh drugih subsistemov, med njimi tudi kulture. Tisto, kar jc trcba v skladu s splošno razvojno smerjo našcga samoupravnega modela socializma kot ce-lote spremcniti na področju kulture kot relativno avtonomnem subsistemu, je tradicionalno poj-movanje in tradicionalna struktura kulture satne. Tu gre za dvoje: za pojmovanje, da je kultura tako-imcnovana )(neproduktivna" sfera v primeijavi z matcrialno proizvodnjo in kot taka odvisna od mi-losti in nemilosti ekonomike, in drugič za poj- movaii|e esterskega ni vrediKisincga poslanstva kul-turne elite nasproti ..neprosvelljenr1 množici kul-lurnili ..konsumenlov"1. Nova funkdja kulture v sa-moupravni clružbi zahleva ukinitev tradicionalncga nnsprotja med kulturmm sul)jcktom in kulturnim olijektom, o čenier sem podrobneje pisal v članku ,,Kultura med državo in tržiščem". Zato tega tukaj nc bi ponavljal. Ko sem govoril » idejni akciji komunistov na podroOju kulture, nisein imel pred očmi vprašanje ^spornosti" ali ,,iiespornosti" posameznih teorij. Ze sain termin sporne teorije tiho predpostavlja, da obstoji tudi neka nesporna teorija. Mislim, da take nesporne teorije ni, ne na področju znanosti, ne na področju tilozolije, ne na področju politike. Kar se mcne tiče, me sploh ne zanima, ali je kaka teorija ,,sporna" ali ne. Mnogo bolj me zanima, ali je znanstveno, tilozofsko, socialno in politično produktivna, kakšne so njene filozofske, socialne, idejne in politične implikacije, ali odpira človcški misli kakc bistveno novc horizontc, aii in koliko odgovarja na bistvena vprašanja današnjega časa in današnjcga človeka in kakšne so njene razvojne možnosti. Zato lemeljna idcjna naloga komunistov na podn)čju kulturc ni ugotavljanjc spornosti ali ne-spornosti posamcznih tcorij, ni ,,obramba" marksizma pred ,,spornirni" tcorijami, tcmvcč sa- mosto[no in__ustvarjalno~ražvltimjc jnarksl5tlč'no tcQLctiČJDe_misli v skladu z znacajcmlrrpjoltcbami našcga samoupravncga modcla sociaiizma. Kcr pa na nobcncm področjtr =-«rposcbcj pa ffl čj j d pj pj p f ročju teorijc - samo od sebc nič nc nastahe,Tne-nim, da nam jc potrcbna organizirana-sktjpna akcija, ki bi jo imcnovat tnaltrststttnaTniciativa. Pojma marksističnc iniciativc 'ne"Teze*rri"*mrTor-malno članstvo ali na formalno pripadnost Zveze komunistov. V njej bi lahko sodelovali vsi, ki se čutijo marksistc in ki vidijo v marksizmu zado-voljivo teoretično osnovo za formuliranje in raz-rcšcvanje bistvenih problemov današnjega časa in človeka. Končno šc o vprašanju, kako je z odnosom med kulturo in reifikacijskimi procesi. Z reifikacijskimi procesi mislim blagovni fetišizem na področju kul-ture. Ne more biti dvoma, da je blagovni fetišizem, ki je nujni spremljajoči pojav vsake blagovne pro-izvodnje, zajel tudi del področja kulture. Vendar sploh ne gie za vprašanje, ,Jcdo bo koga", blagovni fetišizem .jhumanistično jedro" kulture ali ob-ratno, temveč gre za mnogo več, za vprašanje, kako ustvariti v samoupravni družbi nov modej kulture, kako izkoristiti ,4iferencialne" prednosti samoupravnega modela socializma za prevladanje tradicionalnega nasprotja med .jkulturo" in ,jne-kulturo", kulturnim ..subjektom" (elito) in kul-turnim ,,objektom" (množicami, konsumenti), skratka kako preseči meščanski model kulture (za katerega je značilna prav ta dihotomija) in s tem premagati tudi dihotomijo med ,4fužbo" in ,Jcul-turo" kot dvema metafizičnima principoma. Mno-ga vprašanja so tu še nerekna, teoretično neraz-čiščena, nedomišljena in zato je vsako razmišljanje in vsako vpraševanje, ki sili k razmi^janju, po-membno in dragoceno. Prav teoretična neraz-čiščenost teh vprašanj, ki pa so za nadaljnji razvoj ne samo ožjega področja kulture, temveč celot-nega našega samoupravnega modela socializma bi-stvenega pomena, aokazuje, kako nam je tudi na ožjem področju kulture potrebno tisto, kar ime-nujetn marksistična iniciativa. BORIS MAJER 98.565,34 87.556,72 61.231,14 ENA OD UGOTOVITEV REVTZIJSKE KOMISIJE 10 SKUPNOSTI STUDENTOV PREGLED IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKOV PO PLAČILNIH SEZNAMIH ŠTUDENTSKEGA SERVTSA ZA LETO 1970 1. ČERNE Miro-direktor 2. MIHELAČ Jaro-vodjasg.s. 3. HAFNER Jasna-rač. 4. STROFraC Violeta 5. ŽAEN Einka 6. NOVAK-DEDEK Marija 7. ŠEŠKAR Ivanka 8. MARKOVIČ Vanda 9. PETROVIC Boško 10. HRUŠEVAR Harjan itd ... 39.736,96 27.1o7,71 11.756,18 44.5o8,61 36.o83,45 26.oo3,41 in narodil se je kral j nebeški Pričujočega teksta dr. Timotlivja Learvja nc objav-Ijamo zato. ker bi se z njim strinjali. Braleem želi-mo lc v izvirni obliki prikazati vsc ruzscžnosti pod-zemnega (undcrground) gibanja v ZDA, da bi se izognili raznim nctočnim ali zlonamernim rcintor-pretacijam. Tudi nc bomo polcinizirali i avtorje-vimi sklepi - to je stonl i.. (lcaver. Njun razgovor bomo objavili v naslcdnji štovilki, Lredništvo Tl MOTHV LIARV NASILJI JIIBIJANJI SSTROJIOD DALI-t Timothy Lcary, nckdanji prolVsor psiliologijc na Harvardu in vodja generucije l.SD.jc avtor Politikc Ikstazc in drugih knjig KAJ J! NASIl Jl Iskanjc altcrnativ nasilju /ahtcva na začctku nckaj dctinicij. Žabc jejo mclulje: kačc jojo žabc. Starši, prcpričani v pravilnost svojcga ravnanja, lii- čajo otrokc. Možjc prctcpajo ženc. Bomba na Hi-rošimo upcpcli 80000 civilistov. V bifeju zakoljcjo moža. Boksar zamahne z lcvico. Tok življcnja, dolg nad dve milijardi lct, je v bistvu trd, brczobziren, smrtonosen stik. Vsaka oblika življenja je vcdno v nevarnem dotiku, vrhnji-ca kože sc dotika sovražnih organizmov. Vsako ži-vcčc bitjc ubija vsako sekundo svojega obstoja. Toda ta živahni ples smrti prav gotovo ni pred-mct tc razprave. Kako naj definiramo in določimo kugo umorov, ki jc spremcnila naš planet v moro strahu in krivdc? Dandancs vidimo okoli scbe ncko cvoluciji po-vsem novo in tujo obliko ubijanja. Popolnoma nova oblika smrtne agrcsijc, ki krši vsako moralo genetičnega načrta, ki nas moti v brezskrbnosti in ki jc cdini prcdmct tcca cscja. Kaj jc nasiljc? Nasiljc jc ubijanjc s stroji od dalcč. Pohabljanjc, ubijanjc, požiranjo in drugc oblikc živijenja, s ka-tcrimi jc človck v ncposrcdncm tclcsncm stiku, ki so jih dotika, s katcrimi sc bori, katcrih krikc in vzdihljajc m strali vidi, sliši in voha, so v življcnjii ncizogibni. Borba z rokami je instinkt, vgrajcn v našc gcin.1. Razvoj jc v dvcli niilijardah lct oskrbcl vsako življcnjsko vrsto z mišicami za obrambo in napad. Ncposredno ubijanje ali pohabljanjc skožo ob koži ni nasiljc. Nasiljc je ubiti ali raniti od dalcč s strojem. Prc-den so človekovc bolne rokc napravilc stroje, ni bilo nasilja. Nasiljo je druga stran tchničncga ko-vanca, pcrvcrzija prometcjske moči, ki jo jc člo-vcku podanlo božanstvo, ki jc delalo poskusc. Clovck in le človek jc nasilen. Vse ostale vrstc, božjega stvarstva tvegajo v plcsu za obstanek . oko proti očcsu, čekan proti čeljusti. Clovek je cdina vrsta, ki krši to pravilo z daljinskim orožjem. Kateri ljudje so nasilni? Vcčina ljudi ni nasilna. Hudobna? Da. Jezna? Da T/oda lc ncznatna manj-šina krši zakone narave in tc nasilncže jc lahko odkriti. Ljudje, ki producirajo, razdeljujcjo, po-sedujejo in uporabljajo napravc nasilja, orožja na daljavo, strclno orožje so nasilni. Tu opažamo, da je moški tisti, ki jc nasilcn in nc žcnska. Žcnskc znajo biti ncdopovedljivo zlobnc. S svojo krutostjo nas ženejo v obup. Toda zavedajte sc.dajc ženska prcblizu ritmu in scmcnu življenja, da bi uporab- Ijala naprave nasilja. Mar vas misel na dekle s puško ali žensko pilota bombardcrja nc navda s čudnim, ncpnjctnim občutkom redkc izkrivljene lesbične seksualnosti. Žcnskc niso nasilnc. Tudi možje, ki se spopadejo z mcnoj iz lica v lice. Tisti, ki me udari ali mc prcganja z mečetn ali palico, ki me podcre na tla z močjo svojih lastnih mišic, tisti je napadalen in nc nasilen. Ne krši starih celičnih pra-vil igre življcnja. Lahko je morilec, ncvaren, toda dvc milijardi let so me pripravljali, da pričakujem in znam ukrepati ob ncposrednih napadih, proti tej možnosti sem genetično zavarovan. Ubijanje od dalcč ogroža mojo živalsko varnost. Martin King. ni nikoli vidcl svojcga morilca. Prav tako ne vict-namski kmct, ki so ga ubili z napalmom. Kateri ljudjc so sc posvetili ubijanju od daleč? Sami veste. Plačani, najeti oblastni agenti povzročajo 99 7r nasilja, ki pustoši in terorizira naš planet. Poglcjmo nasilje v ZDA 1. Ameriške zračne sile so najbolj nasilna insti-tucija kar jih človek pozna. Po konservativni oceni nadzoruje U. S. A. F , ^ci jc zato šolana, in ki si prizadeva nadzorovati več kot polovico vse ener-gije nasilja, s katero razpolagajo ZDA. 2. Ameriška mornarica s svojimi gladkimi na-boji polaris je veijetno naslednji najmočnejši vir nasilja. V oblasti ima približno 20 % kapacitet na-silja. Poklicni morilci v morsko modrem so s po-nosom številka 2 v ubijanju. 3. Ameriška kopenska vojska je srdito tretja v dirki nasilja. Kako zastrašujočo zbirko naprav za ubijanje od daleč razdeljuje armada milijonom pri-silno vpoklicanih gladiatorjev s teleskopskimi upogledi. 4. Naslednja na listi nasilnikov je policijska sila te dežele. Zvezni agenti, FBI, CIA, FDA, oddelek za mamila, caiinski uradniki, državna policija, de-želni šerifi, mestno sranje. Vsak z napravo smrti, pripasano ob bok. Ce seštejemo te štiri kategorije samoupravičenega uničevanja, jc ocena, da so agenti oblasti odgovorni za 90% ubijanja z na-piavami in da imajo 90 % ubijalske tehnologije. Za-nimivo je, da je skoraj v vsaki državi vključno naši, prva naloga vojaške in policijske sile uporaba ali prctnja z nasiljcm proti lastnim državljanom. To je zaščita ureditve pred nemirno in jezno kon-kurenco V zadnjih dvajsctih letih, ko smo videli strašansko pospešenje v produkciji in kopičenju ubijalnih priprav, je bil le neznaten del orožij za daljavo uporabljen za obrambo pred napadi enako oboroženih tujcev. Letala diktatorjev v Južni Ame-riki letijo nad polji v opozorilo kmetom. Amerika oskrbuje junte po svetu z opremo nasilja, da bi vzdrževali red v državi. Grški, guatemalski, južno-ameriški agneti čepijo po mestnih ulicah z mitra-Ijezi v rokah. AfriSki politiki se bojujejo za kon-trolo oblasti. Nasilje v napadu ali v obrambi je pravzaprav zelo redko. Bolj zabavno jc pobijati ci-viliste. 5. Peti vir nasilja je v tej deželi v rokah oboro-žcnih državljanov. Gospod Janez Vsakdo in njegov hišni arzenal. Toda posest strclnega oroija ni zgdj naključjc, nerazložljivi statistični pojav. Socialne značilnosti oboroženih civilistov so jasne. Morilci iz zabave, oboroženi važiči, oboroženi gospodarji so superpatriotični, sokoli, južnjaki, ljudje iz Tcxasa, ameriški legionarji, aiglosaški protcstanti. Potomci tistih, ki so pobijali Indijance in vojevali bratsko državljansko vojno za ekonomsko moč. Državljani z orožjem so ravno tisti, ki se najbolj cnačijo z oblastjo in militaristično urcditvijo. Pro-tcstniki se ne oborožujejo. Domoljubi ccnijo alko-hol. Lctalci, momarji in pcšci uživajo alkohol, ker jc njihova nasilnost odvisna od pijače . . . Več o tem kasncjc. Umestno jc tudi omcniti žalostno dcjstvo, da je nasiljc dobičkonosno, izdelovanje nasilnih priprav požre vcčino državnega proračuna, da poklicni vo-jaki, notorično matertalistična, brczdušna skupina, zclo dobro živi od nasilja in da so produccnti srcd-stcv nasilja organizirali najmočncjši politični lobby vglavncm mcstu. 6. Sesti izvor nasilja so roparji, krirninalci, gaq»-stcrji. Toda v nasprotju z vtisom, ki ga dajcjo rc-iimska srcdstva javnega obveščanja (ckrani so prc-polni revolvcrjcv hudobnih Bonnic in Clyda), zlo-činci in drugi ncpridipravi sodelujcjo le z neznat-nim dclcžcm v oborožcncm ,jausu" v tcj dcžcli in po svetu. Današnji gangsterji so poslovni Ijudje, ki invcstirajo v dclnicc oborožitvenc industrijc. 7. Poprcčcn Amcričan srcdnjihlct vidi najvcčjo nevarnost za državo v črncu. To ni nič manj kot paranoična dcluzija. V rcsnici jc ameriSki črncc edcn najmiroljubncjših ljudi na svctu. 400 lct jc bclcc brczobzirno odstranjeval napadalncga in sa-mozavestncga črnca in mu gospodarsko prcprc-čeval dostop do srcdstcv nasilja, kajti orožjc mno-go stanc. Black Pmver, trenutni strah, ni nič dru-gega kot odkritjc nckatcrih sposobncjših črnccv, da črnci in mulati niso bili dnvolj nasilni v družbi, ki jc obscdena z nasiljcm. Celo v čusih ncrcduv in plcnjcnja jc štcvilo priiuerov oboro/.cnega nasilja črncuv nad bclci osupljivo majliiio. 8. So mladi protcstniki in psihodelična mladina nasilni? Pravijo nam, da sta najvažncjša problcma nasilie v Victnamu in zločinsko nasiljc dotna. Mladi protestniki, beli in črni, so ranljivi cilji pro-grama ,,bodi trd, podri, končaj s popustljivostjo". Dejstva kažejo, da so hipiji, protestniki na uni-verzah, kadilci mamil, dolgolasci, uživalci tnamil, falirani študentje (mnogokrat žrtvc diskriminacijc in preganjanja) najmanj nasilna skupina na svetu. Spomnite se samo, da se jc več kot 5000 Ameri-čanov dalo mirno odvesti z revolveiji grozcčim po-licajem zaradi izmikanja služcnju vojske in uživanja marihuane. Miroljubni ljudje. Prekrški zavesti in zasebnega ravnanja. V politiki velja Greshamov zakon: nasilni pre žene nenasilnega, zlobni preženc dobrega. Vsakega voditelja miroljubne večine, ki se pojavi, ubije v imenu države domoljub. Gandija ustreli ultra pa-triotičen bratnin, ki je prepričan, da je Mahatma preveč strpen do muslimanov. Malcolma X ustreli v ttenutku, ko se spreobrne k bratstvu, neka sku-pina, ki jo za čuda ščitijo oblasti. Mladega vo-ditelja mladih J. F ty. ubije mož, ki se je izuril v streljanju pri mornariški pehoti, ki je bil na svoj način zvest neki tajni službi. (Kot vidite, ni važno. kakšna je oblast, vse so zločinsko nasilne). Martina Luthra Kinga je ubil dotnoljub z juga, ki je sovražil rdečkarje in črnuhe. Mladega voditelja mladih R.F.K. je ustrelil fanatik v svoji patriotski zve stobi do nasilnega arabskega voditelja. Nasilneži hočejo moč, nasilneži si dobijo moč. Kdo je na silen? Oblast je nasilna. Vsak patriot, ki podpira. pripada, se enači z nasilno oblastjo, je nasilen. AH i ik9 Rši j <** h j pq odpraviti nasilje s tega planeta, se razoroži. Uniči vse smrtonosne priprave. Vsak posameznik se tnota razorožiti. Vsak bralec te knjige, ki ima orožje, je nasilen. Vsako oblast je treba razorožiti. Popol noma. Za obstoj ene same priprave za ubijanje od daleč na tem svetu ni opravicila ali razlage pred bogom. Kako ravnati z nasilno oblastjo? Obstaja lahek. neposreden in hiter način, kako prisiliti oblast nad sabo k razorožitvi. Loči se od oblasti nasilnih, iz nasilnih, za nasilne. Stori, kar so storili tvoji stari očetje v dobi narodne norosti. Prenehaj! Ustvari svojo državo. Vsaka boga boječa, miroljubna, ne-nasilna oseba na tem svetu se lahko loči v desetih minutah od svojih nesvetih voditeljev. S svojo dru žino in miroljubnimi prijatelji sedi k mizi in napiši lastno izjavo neodvisnosti. Podpiši jo in jo pošlj) uradu za popis prebivalstva. Z vašega spiska od-štejte dvanajst ljudi, gospodje. Vrni svoj poziv v vojsko in izkaznico o socialnem zavarovanju. O svoji ločitvi obvesti tudi urad za prijavljanje do hodka. Vrni svoj potni list. Vsaka politična akcija v okviru nasilnega sistema je v najboljjem primeru brezupna, v najslabšem pa samomorilska. Mar nam ne dokazujejo tega žalostni dogodki 1968 in 1969 ieta? Mar ni dokaz za to zgodovina nacizma? Da nes kakor 1936 si ali dober Nemec ali dober člo vek. Seveda lahko zaideš v teiave, če se ločiš od nasilne oblasti. Prav. Toda danes kakor v drugih zgodovinskih obdobjih je na žalost res: če nimaš težav z oblastmi, imaš sam težave. Poglejte, kako lepo velja ta formula ne glede na političen ustroj vaSe države. Ce Američan ali Rus ali GTk ali Ara-bec nima polit&nih teiav z oblastmi, ima resne duhovne težave. Nasilje in mamila. Ni presenetljivo, da končujem ta osej o filozofiji hipijev, onenasiliu, z razpravo o mamilih. Skoraj vsaka oseba in vsaka kultura upo rablja neke vrste kemikatijo, ki spreminja zavest Zapleteni in visoko posvečeni rituali in tabuji ob-krožajo uporabo teh mamil. Sveta droga koncentri-ra duhovno aktivnost kulture. Dnevni in tedenski utrtp družabnega življenja nespremenljivo utripa z utripom mamila. Kaj stori admiral, Boeingov urad-nik, vojak, policaj, ko sliši zvonec ob petih in od-k)ži svojo pripravo za ubijanje od daieč? In kaj počnc na sobotni nočni zabavi? Vrsta kemikalije za sprcminjanje zavesti, njena priprava, njena de-litev in način uporabe je vedno diagnostični ključ do dušc, poglavitne etike, semena družbenega ob-redja. Židovsko-krščanska kultura uporablja za svoj obrcdni zakrament alkohol. V dobrih starih časih je dozorelo vino in phro poskrbeto za ču-dežno, čarobno in ekstatično sprostitev, spre-mcnjeno stanje zavesti, ki ga Ijudje imenujejo re- ligiozno izkustvo. Toda ko je postala zahodna kul-tura vedno bolj mehanizirana, se je strahovito spre-mcnila tudi produkcija, razpečevanje tn potaba alkohola, skupaj z ostalo drulbo. Pridelovanje vina jc bilo nckoč osebcn, duhovniSki, meičanski pojav, sedaj pa sc jc sprcmenilo v industrijo, produkcijo occanov alkoholnih dcstilatov. Žgane pojače briz-gajo na dan v milijonih litrov in opijajo ter po-ncumljajo svct. Pitje alkohola ni vcč obred, temveč nclučljiv del vclcprodukcijc, robotske civilizacije, ki podpira in malikuje srcdstva nasilja. PuJkc in pijača so oprema v novi križarski vojni zahoda. Alkohol jc mamilo, ki dulujc prcdvscm na čustva, vodi v skrajnosti pri razka/.ovanju oscbnosti. Po-scbno jc bil učinkovit v časih, ko jc bilo mestno in vaško življcnjc dolgočasno, brczdušno in brcz do-godkov. Divjc pijančuvanjc na dan kakcga svctnika je bilo potrebno za sprostitcv v trdcm družbencm rcdu. Toda v cncrgični industrijski kultun tekmo-vanja, ki jc obscdena in v oblasti sredstcv nasilja, je alkohol napačno izbrano mamilo. Najvcčji up.da napravimo svct ncnasilcn, s« ma-mila. Lcta 1960 jc prišla majhna skupina psiho-logov, zbrana v Cambridgc Mass, tb zaključka, djc ključ do sprcmcmbe v psihi v biokcmiji, da so edinc učinkovite mctodc za sprcmembo pogojcnih načinov človeškega obnašanja farmakološcc. Xa premisa sc nam jc zdela tako samoumcvna, da 5c vcdno ne razilmcmo, kako jc mogočc, da sc ka-terikoli psihofarmakolog, nevrolog ali širokoglcdcn študent človeške psihologijc nc strinja s to biokc-mično napovedjo. Praktična uporaba tc tcorijc kaže, da so mamila najbolj ncposrcdna pot k spro-stitvi nevrološke strogosti, ki je uzakonila nasiljc in trpljenje po vsem svetu; sodna, sistcmatična, znan-stvcna samouporaba mamil, ki razširjajo zavcst. Za-nimivo je, da jc nedavno isto potrdil skcptični, i/.-obraženi intelektualec, kakor Arthur Kocstlcr. Kot kaže, trdi g. Goestlcr, da jc mogoče harmonizirati nasprotje med starimi možgani in mliijšimi povczo-valnimi cerebralnimi dcli lc s pravilno uporabljc-nimi drogami. Leta 1960 je naša skupina pšihologov v Cam-bridgcu začela pripravljati načrt za podporo pa-metni uporabi mamil, za katcra vcrjamcmo, da lah-ko razširijo in združijo človeške duhovc. Zavcdali smo se, da bo prišel poskus, narcditi ljudi srcčncjšc in miroljubnejše, takoj v nasprotje z nasilnim sta-tus qou. Zgodovina nas uči, da so vsakogar, ki jc nčinkovitcr navaja^ svoje sobratc k ncnasiiju, bo-jeviti domoljubi hitro umorili ali zaprli. Zadnji do-godki z dr. Spockom, Dickom Gregoryjem, Joan Baez, rev. Coffinom, kažejo da je ta tradicija šc vedno živa. Naš načrt psihodeliziranja svcta je tako vseboval odkrito taktiko državljanske nepo-korščine. Nikoli nistno propagirali Icgalizacijc naših nežnih trav in mamil. Kako naj bo zakramcnt zakonit, to jc z»ščiten od nebožjc nasilnc oblasti. Dejstvo, da je Cezar prepovcdal našc zakramcnte, LSD, marijuano, peyote, gobe, sc nam zdi krcdno naključje. Že samo dejanje mirne uporabe mamila je postal^ dvojna gesta nenasilne ločitve - sirn-bolično in nevrolo3co resnična. Vsak od nckaj mi-lijonov Američanov, ki je kdaj v zadnjih nekaj lctih protipravno zaužil mamilo, se jc v svoji notranjosti izrekel proti oblasti, storil jc dcjanje pasivncga ti-hega upora, izrazil je svojc nezaupanjc v oblast. Nezakonito uživanjc psihedcličnih mamil jc mnogo učinkovitejše od ostalih oblik pasivnc ncpo-slušnosti. Thoreau ni plačeval davkov, Ghandi je zbiral prepovedano sol. Toda davki in sol nc po-vzročajo nevroloskih sprememb. Zažiganjc pozivov v vojsko, sit-ini, nczakonite demonstracijc so del igre oblasti, igrate jo na njcni šahovnici. Žalostni učinek odkrite politične akcije jc, da sc zavest za-plete v mrežo kontrole in nasilja, ki se jima hočctc izogniti. Vrednost postaja in duhovno usmerjncga uživanja mamil je v tem, da spreminja vaš živčni sistem v isti smeri kot simbolični pomcn. Clovek, ki se posti ali kadi marihuano, je manj napadalen in bolj umirjen. Druga prednost nczakonitih mamil kot srcdstev revolucije jc, da vas pridobivanje in uživanje avtomatično zaplctc v vsakovrstnc zarotc, ki zahtevajo obojestransko zaupanje. Bratstvo to-varišev v duhu. lEinkov tovarištva zlasti med mla-dimi ni mogoče prcceniti. Ko stc pod vftlivom mamil, ko vaš živčni sistcm uživa v toplem,.ncž-nem odkritju, se isto dogaja tudi vašini tovarišem v zaroti, ki tvegajo prav toliko kot vi. Mislim, da sc zelo malo Američanov zaveda rcvolucionarncga pomena pojava psihedeličnih drog kot sile za druž-bene sprcmcmbc, kot pripravc za ncnasijne po-litičnc spremembc. Nadzorstvo nad gospodarsko močjo jc bil cilj rcvolucijc Marxa in Keynesa. Nad-zor nad lastnim živčnim sistcmom, ncodvisnost od stroja in od sredstcv nasiljajc namcn ncvroloske in psihedelične rcvolucijc. !n ključ jc v kcmiji. Naj-večji up za miren in harmoničon svct so niamila. Tiste, ki sc ne morcjo ločiti od nasilnc oblasti, ki ne morcjo rcči: da bi postal svobodon, nc morcm več biti Američan - bo morda razsvctlil naslednji nasvet. V naslednjih mcscih se poskušajte oscbno ra7-orožiti. Pripravite scdem psihcdcličnih sostankov in vsakega pripravite skrbno, da bostc lahko raz-iskali vire vaše notranje harmonije. Cc jc mogočc, jih pripravite tako, da bosto lahko dclili svojc iz-kušnje s svojimi dragimi prijatclji, ki dclijo r vami vaSe nenasilno upanjc. Cc ne morctc najti čistcga psihedcličncga zakramcnta, pojditc prcnrosto k cdinemu resničncmu glasu prihodnosti, k inlado-lctnemu prijatclju, čc ga imatc. S svojo šole vam bo priskrbcl inamila. Morda vam bo dala priiicdclična altcrnativa nasilja miroljubnc vizijc in vpogled v cnovito prihodnost. Toda, ec šc nislc pripravljcni za ta poskus nevrološkc razorožitvc, sc nc vzru-mir-jajte. Vaši otroci počno to za vas in oni bodo km;i-lu sprcmcnili tokovc nasilja, ki scdaj strašc po svctu. PRI-VOD 17 COIN ! 1)()\VN I ZOOM Naši državljani postajajo vedno bolj poli-tično gluhi in nezainteresirani za tekočo po-litično in državniško problematiko (to velja tudi za študente). Nastopi naših najbolj zna-nih političnih delavcev ostanejo pri množici brez odmeva, kot da bi obstajala dva ločena sveta političnih idej in problemov in pa kru-ta stvarnost. Ti dve področji, se zdi.gresta drugo mimo drugega. Neljubi pojav je za-skrbel tudi strokovnjake za propagando, ki so takoj nato začeli razmišljati o možnosti prevajanja teh političnih idej (amandma, participacija, vpliv, moč, stabilizacija, razvoj, napredek itd.) na jezik vsakdanje stvarnosti. Predlagali so na primer Mitju Ribičiču,pred-sedniku zvezne vlade,da bi svoj naslednji go-vor na televiziji začel takole: Z nenehnim razvojem ekonomske baze in večanjem kupne moči delovnih ljudi (tako naša vlada predvideva, bomo kmalu dosegli evropsko raven v proizvodnji, uvozu in po- trošnji osebnih avtomobilov. Toda naš cilj, cilj naše vlade je, da omogoči zadovoljitev tudi drugih potreb delovnih ljudi. Zato na-meravamo občutno pospešiti proizvodnjo in uvoz stanovanj, mestnega prometa, čistega zraka in čiste vode. Vsem našim delavcem, ki so zdaj v tujini, pa garantiramo ustrezno zaposlitev doma (sledi razlaga potrebnih ukrepov za dosego teh ciljev). Po končanem govoru so gledalci zado-voljni, med seboj se pogovarjajo o Mitju Ri-bičiču in o naši vladi, in skleniio varčevati na račun tobaka, pijač, luksusa. Nestrpno in napeto čakajo naslednjih govorov naših dr-žavnikov. Tudi na republiSki ravni so politiki za-bredli v vakuum in brezodmevnost, pa so strokovnjaki predlagali Stanetu Kavčiču, predsedniku naie vlade, naslednji govor na televiziji: Z uspeSnim gospodarjenjem v vseh pa-nogah slovenske ekonomske dejavnosti naša znanost in tehnologija stopa v korak z raz- vitimi deželami sveta.Toda naša nova naloga je zdaj narediti dostopno znanost in tehno* logijo vsem enako v Sloveniji. Zato jc po« trebno primerno povečevati izobrazbeni nivo vseh ljudi, zlasti še mladih. Spričo ob-Čutnega porasta števila dijakov in študentov ter zaradi kronične stagnacije ravni sploine izobrazbe vsega prebivalstva, jaz osebno,in strokovnjaki vlade vodimo pogajanja z Med-naiodno banko za obnovo in razvoj ter z Robertom McNamarro o najemanju dolgo-ročnega posojila za reformo Solstva in uni-verze (sledi izvajanje o socialističnem in člo-veikem pomenu teh prizadevanj). Po končanem govoru dijaki in študentje, stari in mladi planejo na ceste, nastanejo spontane in veličastne solidarnostne demon-stracije za slovensko vlado in za Staneta Kav« čiča. Rdeče-bele-modre in rdeče zastave pre-plavijo naša mesta, politiki in politika pa po-novno pridobiva ugled. In tako naprej, in tako naprej ... •***•*•••••••*•••••••••••**•••*• Tovarišu DuSanu Fortiču, direktorju RTV pro-grama,priporo^r«mo- - na Studoiiis ln /l><