GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
PRIČELI SMO Z DELI NA II. FAZI »POVEČANJA KAPACITET ZA PROIZVODNJO JEKLA«
Dne 25.12.1987 je pri SDK4 Celje bila prijavljeno in istočasno pridobljeno gradbeno dovoljenje za izvajanje del na I. etapi II. faze investicije »Povečanje kapacitet za proizvodnjo jekla«.
Skupna vrednost investicije z upoštevanjem eskalacije do konca predvidenega roka gradnje (konec dec. 1988) znaša
23.745,289.000,- din.
Vrednost del prve etape zajema obdobje izvajanja del od decembra 1986 do konca decembra 1987 s tem, daje v to etapo vključena celotna dinarska protivrednost uvozne opreme katere dobava bo izvršena v letu 1988. Predračunska vrednost del I. etape znaša 7.870,464.834,- din.
Investicija v valjarno II. obsega nabavo opreme valjarskega ogrodja, ogrevalne peči za gredice, hladilne klopi, Škarij, transportne valjčnice in vezalnih strojev, ki se bodo montirali v obstoječo valjarniško halo.
Infrastruktura je obstoječa, oziroma je bila zgrajena v sklopu
I.	faze izgradnje, tako, da gradbena dela predstavljajo samo temelje za opremo in izgradnjo aneksa za skladišče, sanitarije, zaklonišče in za ostale obratne prostore. Izvajalec gradbenih del je GRADIS - Celje po projektih PLAN - Zagreb.
Osnovna valjarniška oprema je uvozna in računalniško krmiljena. Del opreme in bazni inženiring bo dobavil inozemski dobavitelj Centromorgardshammar - Švedska.
Metalna - Maribor bo na podlagi tega baznega inženiringa izvedla projektantna dela in izdelala mehanski del valjarniške opreme.
Žarilna peč s pripadajočo opremo bo izdelana v pretežni meri doma in sicer na osnovi baznega inženiringa OFU - Dunaj, ki bo dobavil tudi tisto opremo, ki jo v Jugoslaviji še nismo osvojili in ki je osnova za garancijo referenčnih parametrov. Ostali del peči bo izdelan v Železarni Štore po detaljnih načrtih Tehničnega biroja - Jesenice.
Pogodba z našim TOZD Vzdrževanje za izdelavo domačega dela (koračne) ogrevne peči je bila podpisana v prostorih vodstva naše DO dne 26. 12. 1986.
TOZD Vzdrževanje Železarne Štore je že opravil vsa potrebna pripravljalna dela za pričetek investicijskih del.
Za izvajanje del na energetskem postroju, elektroopremi in tehnološkem delu je podpisana pogodba z domačim izvajalcem Rade Končarjem - Zagreb.
Investicijo vodi projektni svet v sestavi katerega so tudi zunanji sodelavci. Nadzor nad izvedbo investicijskih del opravljajo delavci Železarne Štore.
Uradni pričetek del na investiciji II. faze »Povečanja kapacitet za proizvodnjo jekla« v TOZD Valjarni II je bil izvršen 15. 1. 1987.
Priprava investicij Škornik Alenka, dipl. oec.
Predstavniki Železarne in Gradisa ob začetku pripravljalnih del za investicijo v Valjarni II.
Podpis sporazuma s TOZD Vzdrževanje o izvajanju investicijskih del v Valjarni II.
Pričetek pripravljalnih del
Jubilej Službe za meritve, regulacijo in avtomatiko
V	zadnjih dneh lanskega leta (1986) je služba MRA imela majhen jubilej, in sicer 25-letnico delovanja te organizacije.
Pravzaprav so se potrebe po specializiranem vzdrževanje merilnore-gulacijske opreme kazale že prej, saj sta v elektroobratu od leta 1955 oziroma leta 1956 delovala dva elektromehanika, tov. Fendre in Berložnik Slavko, ki sta se specializirala za to delo. Takrat te opreme še ni bilo veliko, le nekaj registratorjev in pretočnikov.
Z uvajanjem nove opreme in širitvijo energetike pa je prihajalo v tovarno vedno več merilne opreme, kije služila predvsem namenom energetike, zato seje tudi v okviru tega obrata na pobudo takratnega vodje ing. Zakonjška leta 1961 formiral oddelek za toplotnotehnične meritve, ki je takrat štel tri ljudi. To leto smatramo tudi kot rojstno leto današnje službe MRA.
Ta oddelek je v letu 1962 pričel z obsežnejšimi deli na obnovitvah in rekonstrukcijah meritev, predvsem na raznih pečnih agregatih železarne. Tako so leta 1962 obnovili instrumentarij Custodis peči, v letu 1964 izvedli instrumentacijo sušilnih peči v Livarni I in peči v Samotni. V letu 1965 pa so izvedli meritve na sistemu komprimiranega zraka in industrijske vode. Izvršena so bila razna dela na kupolkah, na plamenični peči, elektroplavžu in aglomeraciji.
V	tem času se je oddelek povečal v kakovostnem smislu ter je štel sedem ljudi.
Prav rekonstrukcije in novogradnje obratov, kot sta bili Valjarna II in Livarna II, so v času do 1969. zahtevale širši obseg dejavnosti oddelka za meritve. Zato sta v letu 1970 osnovala še dva oddelka EM in EA. Vsi trije oddelki so bili združeni v sklopu energetike kot merilna služba pod takratnim vodstvom ing. Ravnikarja. Oddelki so pokrivali potrebe po vzdrževanju s področij toplotno-tehničnih meritev in regulacij, elektroenergetskih meritev in elektronike ter avtomatike.
Zahtevnost del, ki jih je opravljala merilna služba, je bila iz leta v leto večja zaradi sodobnih naprav, ki so bile vgrajevane po obratih. Prav pogoni Valjarne II so afirmirali področje elektrotehnike, kije v sklopu merilne službe dobivala vedno večje razsežnosti. Že leta 1972 je prišla pod okrilje EA oddelka tudi telefonija.
Ponovni impulz pri napredku opreme je bila izgradnja obločne peči EOP I v letu 1972. Od tega leta nadalje je skoraj vsako leto prineslo novosti na področju toplotno-tehničnih ter energetskih meritev, elektronike, regulacije in avtomatike. Tako je bila 1975 izvršena rekonstrukcija elektronike valjarniških prog 0 300 in 0 250.
Leta 1976 rekonstrukcija indukcijskih peči v Livarni II, kar je bila tudi osnova za kasnejši razvoj projektiranja indukcijskih peči. Rezultat teh projektiranj je bila kasnejša postavitev lastnih indukcijskih peči v Livarni I. in Livarni II.
Leta 1977 je bila izvršena montaža nove telefonske centrale, leta 1978 pa tiristorizacija valjamiške proge 0 550, kar je povzročilo veliko povečanje dejavnosti EA oddelka. Tako seje iz tega oddelka leta 1977 formiral nov oddelek EZ, ki je takrat pokrival le področje telefonije in radio postaj, zdaj pa pokriva tudi cevne pošte, prenos podatkov, akubaterije in varnostne naprave.
Tudi število zaposlenih seje v tem letu povečalo na 40, v primerjavi z letom 1975, ko jih je bilo 25 zaposlenih.
Nov izziv zahtevnosti delaje bil po letu 1979, ko so bile izvršene montaže nove obločne peči EOP II, žarilne peči Ebner in žarilne peči v Livarni
I.	Merilno regulacijski sistemi, ki smo jih dobili z novimi napravami, so bili opremljeni s sodobnimi pretvorniki, regulatorji in avtomatiko, ki so zahtevali dobro organiziranost in visoko strokovno usposobljenost delavcev.
Zato je bil v teh letih narejen tudi velik korak na področju strokovne zahtevnosti merilne službe, ki se je 1977. preimenovala v službo MRA.
Po letu 1981, z uvedbo mikroprocesorskega sistema za izravnavo konice električne energije, pa se je tudi na področju toplot tehničnih regulacij in regulacij motornih pogonov začela doba mikroprocesorjev, ki je zopet zahtevala večjo strokovnost in zahtevnost pri vzdrževanju.
Tako je bil leta 1983 montiran mikroprocesorsko krmiljeni kvanto-metetr, v MO in Valjarni II so bile montirane nove numerično krmiljene stružnice CNC 600 in žarilna peč v Livarni II. Leta 1984 pa nova linija Ki-serling s CNC krmiljenjem in CNC krmiljeni frezalno vrtalni stroj v MO.
Omeniti moramo, da se je v sklopu TTMR oddelka že nekako od leta 1975 začela aktivnost na področju gorilniške opreme. Z letom 1978 ko je tov. Žohar odšel iz TTMR oddelka, so se gorilniki sicer osamsvojili, vendar pa je montaža te opreme še vedno ostala v sklopu TTMR. Šele po letu 1984 je ta dejavnost z odhodom nekaj sodelavcev v oddelek za gorilnike v glavnem prenehala. Povečala pa seje aktivnost na področju pečnih agregatov.
Nov skok v službi MRA pa zahteva zopet močna investicijska dejavnost v letih 1985 in 1986. Postavljena je bila nova žarilna peč v Valjarni II z mikroprocesorsko vodenimi regulatorji. Močno se je povečala oprema na področju industrijske vode in nazadnje novi konti s svojim pro-stoprogramabilnim sistemom za regulacijo taline in hitrosti žil.
Te zahteve po strokovnosti pa se bodo povečale še v naslednjih letih, saj se predvideva z izgradnjo nove valjarniške proge in AFL linije v Livarni II nadaljnje uvajanje mikroprocesorjev in prostoprogramabilnih kontrolorjev v avtomatiko delovanja naprav in pa razvoj na področju prenosa podatkov, ki je pogojen z uvajanjem avtomatskega vodenja procesov, kateri je pred vrati.
Glede na zahteve, ki so pred nami, se moramo pri nadaljnjem delu službe MRA še naprej truditi za kvaliteto in strokovno delo, kar je vsekakor pogojeno s pridobivanjem ustreznih strokovnjakov in z optimalnim izkoriščanjem strokovnega potenciala, katerega imamo že sedaj.
dipl. ing. Leskovšek Leon
Obravnavane inovacije
Komisija za gospodarjenje TOZD VALJARNA I je na 6. seji dne 5. 12. 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Ludvika Hostnika iz TOZD C št. 768, »PREDELAVA VODILNEGA DROGA ZA PREDPROGO«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 1.487.418 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Za inovacijo tov. Borisa Čehovina in Franca Borovšaka iz TOZD C št. 770, »ELEVATOR ZA ZAKLADANJE KORAČNE PECI«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 7.894.458 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
3.	Inovacijski predlog tov. Franca Straška iz TOZD C št. 1345, »PREDELAVA DROGA ZA IZKLAPLJANJE KONČNEGA STIKALA«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD JEKLO VLEK je na 4. seji dne 10.
12.	1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
L Za inovacijo tov. Jožeta Nunčiča iz TOZD E št. 1034, »SPREMEMBA DOZIRANJA FILTERSKE POSODE«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 356.976 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3c.
2.	Za inovacijo tov. Mirka Brenka iz TOZD E št. 1090, »IZBOLJŠAVA KARDANSKEGA PRENOSA NA RAVNALNEM STROJU RS-20«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 747.341 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
3.	Za inovacijo tov. Branka Himmelreicha in Ivana Urleba iz TOZD L št. 946, »REGULACIJA PRETOKA OLJA ZA MAZANJE LEŽAJEV BRUSILNEGA VRETENA BBI«, se odobri drugo posebno plačilo za osnovi povprečnih prihrankov 180.910 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
4.	Inovacijska predloga tov. Jožeta Nunčiča in Stanislava Catra iz TOZD E št 1062, »SPREMEMBA DOZIRANJA OLJA V SISTEM«, in št.
1066, »SPREMEMBA DOVODA EMULZIJE V REZERVOAR«, se sprejmeta. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
5.	Inovacijski predlog tov. Jožeta Nunčiča iz TOZD E št. 1064, »SPREMEMBA PRAZNJENJA REZERVOARJA«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD KONTROLA KAKOVOSTI je na seji dne 5. 12. 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1.	Inovacijski predlog tov. Jožeta Hebra iz TOZD R št. 1351, »IZRAČUN PARAMETROV SEJALNE ANALIZE PESKA Z RAČUNALNIKOM«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD LIVARNA II je na 9. seji dne 19.12.1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa:
1.	Za inovacijo tov. Antona Godiclja iz TOZD MO št. 884, »RACIONALNEJŠA UPORABA KARBIDNIH PLOŠČIC«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 1.359.200 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Inovacijski predlog tov. Cveta Vrečarja iz DS PP za TOZD G in tov. Janeza Tomljeta iz TOZD G št. 1191, »KONSTRUKCIJA KONTI PALETE KP-1«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
Izvršilni odbor DS pri DS ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE je na
10.	redni seji dne 11. 12. 1986 pri obravnavi inovacij sprejel naslednja sklepa:
1.	Inovacijski predlog tov. Draga Krajnca iz DS EO št. 1355, »AVTOMATSKO POVEČANJE DOHODKA NA STALNOST (STAŽ)«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
2.	Inovacijski predlog tov. Draga Krajnca iz DS EO in Albina Držana iz DS kadri in splošne zadeve št. 1359, »RAČUNALNIŠKI IZRAČUN NETO OZ. BRUTO TARIFNIH POSTAVK (T. P.) PO RANGIH/TOCKAH ZA POGOJE DELA«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD ENERGETIKA je na 9. seji dne 25.
12.	1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
Priznanja krvodajalcem
Dne 12. decembra v popoldanskih urah so v Kulturnem domu v Štorah s priložnostno slavnostjo podelili priznanja za leto 1986. 99 darovalcem krvi za 5,10,15,20,25,30,35,40,45 in 50-kratno darovanje. V začetku slovesnosti so nastopili učenci Osnovne šole in izvedli uvodni program z recitali in glasbenimi točkami, ki so mu prisluhnili poleg množice že-lezarjev - krvodajalcev še predsednik KPO Dušan Burnik, predsednica obč. odbora RK Veninšek Sonja, sekretar obč. odbora RK in organizator krvodajalskih akcij občine. Na slavnosti smo pogrešali sicer vabljene predstavnike Oddelka za transfuzijo celjske bolnice.
Pred pričetkom slovesnosti smo udeleženci z enominutnim molkom počastili spomin dolgoletnega predsednika aktiva tovariša Štefana Krumpaka, potem pa je podpredsednica Marija Lamut podala poročilo, iz katerega povzemamo najbistvenejše podatke.
Železarji in krajani Štor smo se organizirano začeli vključevati v humano dejavnost krvodajalstva že leta 1953. Vlogo propagandista, kije uspešno oral ledino, sta imela takrat sindikat Železarne in krajevna organizacija Rdečega križa. Ljudje so razumeli svojo človeško dolžnost do družbe in se množično odzivali na akcije vseh teh dolgih 33 let. Potrebe po krvi so zaradi znanih dejstev vedno večje, torej tudi nuja, da ni več občanov daruje nenadomestljivo tekočino - kri. Zdaj je v kraju registriranih 2000 darovalcev, ki so od leta 1953 naprej dali preko 1000 litrov krvi. Želeli bi, da bi se še več mladih vključilo v akcijo. Podatek za letošnje leto kaže, daje od skupnega števila 470 darovalcev bilo 219 mlajših od 30 let, med njimi 100 novih; 30 delavcev oziroma krajanov pa je dalo kri na intervencijski osnovi. Evidenca še vedno ni popolna, čeprav sta zadnja leta tovariš Krumpak in tovarišica Krčeva mnogo storila na tem področju. Vodstvo aktiva naproša vse dajalce, da se še naprej javljajo in pomagajo pri rešitvi problema, predvsem velja to za tiste, ki darujejo kri direktno na Transfuzijski postaji.
Ob zaključku so tovarišici Lamutova in Veninškova ter Vojko Kocman, podpredsednik OOZS ŽŠ, podelili priznanja in plakete zasluženim krvodajalcem, kot je omenjeno v začetku. Ker bi bil spisek 99 vsem predolg, omenjamo le darovalce, ki so dali kri 40-krat, 45-krat in 50-krat. Ti so:
40-kratni darovalci: Jerovšek Vlado, Metličar Martin, Škoberne Jože, Urbajs Fanika, Žekar Janez, Žlender Jože.
45-kratni darovalci: Mirnik Pavel in Romih Franc (Slivnica).
50-kratni darovalec: Selič Jakob.
Udeleženci proslave
Obravnavane inovacije
1.	Inovacija tov. Dušana Amanoviča iz TOZD L in tov. Mirka Podgornika, ing. iz TOZD M št. 1270, »DILATACIJE NA SESALNIH CEVEH ČN RHEINSTAHL«, se sprejme. Avtorjema pripada enkratno posebno plačilo na osnovi prihrankov 9.701.102 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
2.	Za inovacijo tov. Andreja Ojsterška iz TOZD M št. 876, »VGRADITEV IZPUSTNEGA VENTILA V KSU REAKTOR«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 1.727.955 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti lb.
3.	Za inovacijo tov. Janeza Jazbinška, Viktorja Logarja, dipl. ing., draga Potočnika, ing. iz TOZD M in tov. Zorana Vebra iz DS RRI št. 773, »KORIŠČENJE PLAVŽNEGA PLINA NA PARNI KOTEL STEAMBLOCK«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 45.039.354 in faktorja ustvaritvene sposobnosti la.
Izvršilni odbor DS RRI je na 9. redni seji dne 26. 12. 1986 pri obravnavi inovacij sprejel naslednji sklep:
1. Inovacijski predlog tov. Slavka Štancerja in Borisa Halerja iz DS RRI št. 1227, »INJEKTORSKI PILOTNI GORILNIKI«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.	*	Služba za inovacije
Ema Slapnik
Parola KRI ZA ŽIVLJENJE naj postane naša skupna stvar, saj je jasno, da smo železarji v celjskem okviru tozadevno med najbolj uspešnimi.
Ponovni poziv vsem zdravnim delavcem in krajanom za vključitev v naše vrste torej ni odveč.	jQk
Selič Jakob je prejel priznanje za 50-krat darovano kri
Inovacijska dejavnost v obdobju
januar - december 1986
A. ŠTEVILO PREDLOGOV
V razdobju januar - december 1986 je 214 predlagateljev prijavilo 189 novih predlogov. V enakem obdobju lani pa je 172 predlagateljev prijavilo 152 novih predlogov. Letos je bilo 42 predlagateljev in 37 predlogov več.
Število predlogov iz TOZD in DS
TOZD/DS A	B C	D E F	G	H	L M	N R	S	DSSS SKUPAJ
Predlogi 4	21,6 8	8 6,6 4,3	17,2	2,8 40,6 32,05		2 1,3	2	38,55 189
Planirano število predlogo			v za	leto 1986				
TOZD/DS	ABC	D E F G	H	L M	N R	S T	Z	SKUPAJ
Predlogi	4 10 6	30 22 6 15	9	30 6	2 9	1 1	22	173
Prijavljeni predlogi so bili			namenjeni za:					
TOZD/DS	ABC	D E F G	H	L M	N R	S T	DSSS	SKUPAJ
Predlogi	6 37 16	19 12 8 28	5	3 28	2 1	2 1	21	189
V tem obdobju je bilo na komisijah za gospodarjenje po TOZD in izvršilnih odborih DŠ obravnavanih skupno 285 predlogov, od tega 133 predlogov prijavljenih v letošnjem letu. Ostali predlogi so še v postopku ocenjevanja ali tik pred obravnavo.
TOZD/DS	A	B	C	D	E	F	G	H	L	M	N R	S T	DSSS	SKUPAJ
Sprejeto	6	41	18	40	28	17	35	14	3	35	4 1	1 2	9	254
Zavrnjeno	2	5	1	7		1	3	-	K-	6	- -	- -	2	27
Za razmislek	-	3	-	1	-	-	-			-	- -		'	4
SKUPAJ	8	49	19	48	28	18	38	14	3	41	4 1	1 2	11	285
Skupaj je bilo obravnavanih 285 inovacijskih predlogov ali 14 več kot v enakem obdobju lani.
B. PRIHRANKI
Prihranki, ki so bili doseženi v letu 1986, znašajo 881.414.192 din (ali 593.555.541 din več kot v enakem obdobju lani).
Sem so všteti tudi prihranki doseženi z inovacijami, kijih je bilo potrebno obračunati za II. in III. obračunsko obdobje.
Prikaz prihrankov, doseženih s predlogi iz TOŽD oz. DS v posameznih uporabnicah, glej v tabeli!
Rekreacija TOZD - R
Stara ljudska modrost pravi: če ljudem ne zaupamo, nas cesto upravičeno izneverijo.
Vodenje tekmovalnih ekip smo lani zaupali sodelavcem, ki imajo za to potreben čut in znanje. Vselej pa je pomembno, da izberemo primerne ljudi za tovrstne naloge. Navadno so to entuziasti, ki tudi sicer delujejo in žive za šport. Naj torej zapišem tokrat nekaj o rekraciji naše temeljne organizacije Kontrola kakovosti!
Brez dvoma gre pri vsakem tekmovanju za resnost, znanje in vse ostalo, kar zadeva šport. Zlasti za resnost in pomembnost tekmovanj. Mnogokrat smo priče slabši tehniki tekmovalcev in celo pomanjkanju športne etike. Zato pa pri tekmujočih ugotavljamo veliko mero volje, željo po uspehu. Tudi z vztrajnostjo je v mnogočem moč nadoknaditi manjkajočo prvino in doseči prav dober rezultat. Tako zdaj ugotavljamo, da je bila prav resnost odločilen dejavnik za doseganje dobrih rezultatov, kar zadeva kajpak našo TOZD - R. Zaradi takšnega odnosa sodelujočih smo v letu 1986 v rekrativnem pomenu presegli pričakovanja in dosegli uspeh, nad katerim moramo biti vzradoščeni. Zlasti še, če se spomnimo, da smo bili pretekla leta dokaj skromni, predlanskim pa celo povsem nedejavni. Posamezniki so sicer tekmovali, vendar za točkovni zbir drugih temeljnih organizacij oziroma njihovih tekmovalnih ekip. Če odštejemo izlete, je bilo to tudi skoraj vse. Naenkrat pa smo priče novi kakovosti, novemu tekmovalnemu vzponu.
Zdaj pa si poglejmo, kolikšen je ta športno-rekreativni izkupiček Kontrole kakovosti. Tekmovali smo v 16 športnih panogah in.dosegli naslednja mesta:
Športna zvrst: ji atletika |H vlečenje vrvi
-	streljanje z malokal. puško
-	sankanje
-	smučanje — veleslalom
-	kegljanje - posamezno
-	kegljanje - borbeno
Doseženo mesto:
5.
3.
6.
1 .p pokal 9.
6.
4.
Inovacijska dejavnost v obdobju januar-december 1986
(Nadaljevanje s 3. strani)
C.	PLAČILA INOVATORJEM
Za posebna plačila inovatorjem je bilo izplačanih skupno 16.271.669 din ali 1,84 °/o od prihrankov. V enakem obdobju lani pa je bilo izplačanih 7.520.071 din ali 2,61 % od prihrankov. Letos za 8.751.598 din več.
TOZD/DS	Prihranki	Plačila v din% od prihrankov
PLAVŽ			29.779.517	586.312		1,96
JEKLARNA			110.614.531	2.585.663		2,33
VALJ. I.			44.565.135	1.413.774		3,17
VAU. n.			284.064.060	2.796.935		0,98
JEKLOVLEK			30.192.909	1:003.858		3,32
LIVARNA I.			37.400.539	975.982		2,60
LIVARNA H.			57.280.628	2.221.647		3,87
MO			49.212.753	1.115.942		2,26
VZDRŽEVANJE			1.931.544	49.480		2,56
ENERGETIKA				57.197		P»!
TRANSPORT			223284.673	2.830.625		1,26
KK			rv,	66.729		. -
GKSG			7.793.594	229.900		2,94
DPG			5.294.309	134.182		2,53
DSSS			X .'p	203.443		slsi
SKUPAJ			881.414.192	16.271.669		1,84
D. KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA						
Od skupno 214 predlagateljev novih predlogovjih je 15,42 % z visoko izobrazbo, 9,82 % z višjo, 24,77 °/o s srednješolsko, 12,15 % visokokvalificiranih, 27,10 % kvalificiranih, 7,47 % polkvalificiranih in 3,27 % nekvalificiranih.						
Natančen pregled kvalifikacijske strukture po posameznih TOZD in DS glej v tabeli!						
Kvalifikacija	VS	VIS	SS VK	KV PK	NK	SKUPAJ
Predlagatelji	33	21	53 26	58 16	7	214
%	15,42	9,82	24,77 12,15	27,10 7,47	3,27	100%
Služba za inovacije
Nogometna ekipa TOZD - R, dvakratni prvak tekmovanja v letu 1986
Foto: Arzenšek
-- šah	5.
H streljanje z zrač. puško	8.
- košarka	5.
S namizni tenis	4.
— nogomet	1. + pokal
- odbojka	5.
- balinanje	2.
- mali nogomet	1. +pokal
p ribolov	3.
— v množičnosti	2. + plaketa
- v skupnem seštevku	3. mesto
Tekmovanj se je udeležilo v vseh športnih zvrsteh skupno 131 tekmovalcev. Samoumevno je, da so mnogi tekmovali v številnih panogah. Od tod tolikšno število udeležencev.
Očitno je, da se ne znamo dobro smučati. Dodati pa moram, daje v naši TOZD malo mladincev. Kakor ne naučiš starega goveda orati, tako mi nimamo prav veliko izgledov, da bi se kdaj bistveno bolje smučali. Zaradi uspehov v večini športnih zvrsteh in dobre organiziranosti ekip pa bo leto 1986 zapisano v anale rekreacije TOZD Kontrola kakovosti kot uspešno leto. Zato ob koncu čestitke vsem, ki so se tako ali drugače naprezali pri tekmovanju; tudi za manj bleščeče dosežke. Ne pozabimo, da tudi množičnost prinaša dragocene točke! Prav množičnosti bi v bodoče morali posvetiti znatno več pozornosti in jo obilneje nagrajevati, če želimo rekracijo v največjem obsegu. Torej misel, ki je ne bi kazalo zavreči.
Nič ni večno. Papir z leti obledi, čestokrat pa ga celo zavestno zavržemo kot nekaj preživetega, kakor denimo star čevelj. Osvojeni pokali pa nas bodo vselej spominjali o telesnokulturni dejavnosti nekega plodnega obdobja kolektiva Kontrole kakovosti.
Viktor Jager
STRAH
Strah me lovi.
On živi v vsej moji biti,
Duša nemirna mi je.
Spomin nazaj na strahote zre.
Jutri bo nov dan, bojim se ga, mi je neznan kot sopotnik, od vraga izbran.
Besede velike postale kamen so spotike. In kje ste mi, ki kujete nam boljše dni. Pa vendar verjamem v ljudi, v ljubezen, a bojim se temnih misli, novih izmišljenih skrbi, v katerih demon modernega časa vsem nam pije kri. Duševni mir
v novo prihajajočem času
za vse nas, ne prezir, rad bi imel, a grehov mnogo je, upnikov ne poznam, ne njihovo ime.
Strah me je!
Žunter
ZAHVALA
Ob boleči prerani izgubi nepozabnega moža, očeta, dedka, brata, strica in svaka
KOŠTOMAJA STANKA
se isrekno zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, godbi Železarne Štore, upravi, sindikatu Železarne Štore in njegovim sodelavcem iz elektroplavža za darovane vence.
Žalujoči žena Anica, sin Zdenko z družino, hčerka Mojca z družino ter ostalo sorodstvo.
NAŠA MALICA
O problematiki toplega obroka je izvršni odbor pri konferenci sindikata ŽŠ pridobil mnenja iz osemnajstih tozd in DS. Poglejmo, kaj so v posameznih sredinah ugotovili:
Kvaliteta malice se spreminja in ni vedno najboljša. Zato je potrebno ta problem urediti, več sodelovanja na tem področju bi bilo potrebno tudi na nivoju SOZD SŽ. Ob prostih sobotah in nedeljah ter praznikih malica kvalitetno in količinsko ne zadovoljuje potreb fizičnih delavcev.
Pravilno izbrana in kvalitetna prehrana v veliki meri vpliva na delovno storilnost in zdravje zaposlenih.
Tudi vprašanje dietne malice v železarni še ni rešeno. Večkrat je že bilo izpostavljeno vprašanje koriščenja bonov za nakup malice v bifejih (sendvič, kruh, mleko, jogurt). Izpostavlja se vprašanje, kakšno vrednost naj ima bon. V nekaterih sredinah se je oblikovalo mnenje, da naj ima bon vrednost regresa dogovorjenega z družbenim dogovorom (skupna mesečna vrednost razdeljena na število bonov, ki delavcu v določenem mesecu pripadajo glede na dejansko prisotnost na delu).
V večini se delavci strinjajo s.tehniko razdeljevanja bonov v smislu Družbenega dogovora (Ur. 1 SFRJ 39/1985). Preveriti pa je potrebno usklajenost naših samoupravnih splošnih aktov z le tem (npr. nadurno delo,
% višine mesečnega izdatka čistega OD delavca - regres)...
V	nekaterih sredinah je še vedno prisotno mnenje, da se z novim načinom delitve bonov prične s 1.1.1987 in da bi se naj obračun bonov vršil kvartalno.
TOZD DPG naj bremeni stroške za prehrano delavcev TOZD/DS po dejansko dvignjenih bonih, ne pa po številu zaposlenih.
V	bifejih je ob koriščenju malice potrebno ponovno uvesti papirne serviete in ne neprimeren povoščen papir.
Vsi moramo gojiti pravilen odnos do malice in redno v vseh sredinah obravnavati to problematiko (npr. odnos do kruha - TOZD DPG pripravi vljudnosten napis - opozorila...)
Precej pripomb je na odpiralni čas bifejev (poletni - zimski). V nočni izmeni je malica prehitro in zaradi tega marsikateri delavec ne malica.
Cena malice:
Ipf valorizacija naj se izvrši enkrat letno
- ekonomska cena (skupna - vseh treh ali štirih malic) mora biti opredeljena v GN za naslednje leto in opredeljeno pokrivanje razlik med regresirano in ekonomsko ceno
Najnujnejši artikli v bifejih naj bi imeli regresirano Ceno, ostali (npr. kava, cigarete ...) pa ekonomsko ceno. Tudi tu bi moralo biti pokrivanje stroškov opredeljeno vnaprej.
S POTEPANJA PO ČEŠKI
Društvo Ljudske tehnike Štore je 3. oktobra organiziralo 3-dnevni izlet na Češko.
Udeleženci izleta smo krenili iz Štor oz. Celja ob 3. uri zjutraj in po nekajkratnih postankih in carinskih formalnostih prispeli na naš prvi cilj - Prago ob 15. uri. Avtobus smo parkirali blizu centra mesta Prage in se najprej sprehodili po mestu. Po prosti izbiri smo si lahko individualno ogledali del Prage ali pa nakupovali po trgovinah in trgovinicah.
Že dokaj utrujeni smo se zvečer namestili v hotelu Solidarita in po večerji odšli nekateri na počitek, drugi pa po mestu. Naslednji dan smo imeli prosto dopoldne, v popoldanskem času pa smo se organizirano odpravili na ogled kulturno-zgodovinskih znamenitosti. Ogledali smo si slovite Hradčane, od koder je edinstven razgled na mesto ob Vltavi, Loretto z zakladnico, sprehodili smo se mimo vladne palače... tudi po Karlovem mostu je bil prijeten sprehod. Po zaslugi prijazne in zgovorne vodičke (celjski Izletnik) smo mnogo slišali, veliko in veliko videli. Arhitektonsko
POEZIJA SODELAVCA
enkratno zgrajene zgradbe pričajo o neomajni in neocenjeni vrednosti Zlate Prage, kot jo tudi pojmujejo.
V popoldanskih urah smo se odpravili v Brno, kjer je bil naš drugi cilj. Po namestitvi in večerji v hotelu Voronež so nekateri spoznavali nočno življenje tamkajšnjega mesta, drugi - bolj utrujeni pa so raje odšli na počitek.
Naslednji dan dopoldne smo se potepali po Brnu, si ogledali tamkajšnje zgodovinske znamenitosti in se nato odpeljali proti Dunaju.
Po krožni vožnji po Dunaju smo se najprej ustavili pri letnem dvorcu Schonbrunn. Po ogledu čudovitega parka in palače smo se sprehodili po Hofburgu do najzanimivejših trgov in palač, vse do slovite dunajske katedrale svetega Štefana. Bivanje na Dunaju smo zaključili v zabavišču Prater, kjer je pravi raj ceio za odrasle, kaj šele za otroke. Povzpeli smo se na znamenito razgledno kolo, kjer smo iz višine opazovali mesto in okolico.
Izlet lahko ocenimo kot izredno uspešen in prijeten. To je zasluga organizatorja Ljudske tehnike in Izletnikovega šoferja ter vodičke, ki sta skrbela za varno in prijetno vožnjo ter za pestrost. Tridnevno potepanje po Češki in Avstriji ohranjamo kot prijetno doživetje. V imenu vseh udeležencev pa izrekamo zahvalo Ljudski tehniki Štore in Izletniku Celje, ki, kot sem že poudarila, nosijo zasluge za uspešno izvedbo izleta.
Ana T.
Princeska
Sem princeska zala,
v šmarskem Lordu
noro sem plesala,
jaz Venera mala
vse te fante sem goljufala.
Pa jezikal neki domačin je, da pri meni spal je že, a jaz princeska zala nedolžnost svojo sem obdržala.
Očka moj pač lovec je,
če fantič za odstrel je,
naj pride pod okence pet nocoj,
bo puška poč’la,
od življenja ga bo loč’la.
V zemlji črni bo on počival, nihče mu svečk ne bo prižgal, le jaz ga v srcu bom nosila, ko se z drugim fantom v šmarskem Lordu bom ljubila.
Janji
Jesenski veter mi je rekel, da te ni več.
Odšla si daleč svojo pot, ti najlepša žena,
pa te zdaj iščem v kapljah dežja, kličem te Janja, sanjam najdražja te.
Vem končano je vse,
zdaj zima je na pragu,
okoli mojih sanj
žalost svojo mrežo je ovila,
nikoli več drage našel ne bom,
kot da je zares samo v sanjah bila.
Pa če zdaj verjel bi v posmrtno vstajenje, že danes končal bi to bedno življenje, počakal nekje v temi Janja na te,
da pridruži se mi tvoje srce.
DAN NA DAN
Sončen žarek skozi
okno je pokukal,
za levi brk ga je pocukal,
še budilka se oglasi,
mu z zamudo dobro jutri zaželi.
Vstane volje zdaj prav slabe, kaj za boga misli šef zdaj si, pade od nekod mu tg v možgane.
Ves zaspan še, v kopalnico hiti,
da obraz pod hladno prho osveži. Ko pogleda se v zrcalo v njem zagleda pravo spakedralo.
VSEM VODJEM SAMOUPRAVNIH DELOVNIH SKUPIN
Področje za samoupravna razmerja in informiranje skrbi tudi za delo samoupravnih delovnih skupin. Za vse težave, ki jih morebiti imate pri svojem delu, se zato obračajte v področje tov. Tomažin. Vodje samoupravnih delovnih skupin se tudi menjavate, tako da včasih ostanemo brez točnih podatkov. Vljudno prosimo, da se vodje na zapisnike, ki nam jih pošiljate, razločno podpišete, oz. če vas nadomešča kdo drug, naj bo to zabeleženo.
Pa še to. Nekatere samoupravne delovne skupine delate dobro, nekatere se poredkoma ali pa sloh ne sestajate. Zaradi točnega pregleda in spremljanja vašega dela nam pošiljajte redno in pravočasno zapisnike. Včasih se dogaja, da imate kakšna posebna vprašanja in da na njih zahtevate odgovor. Za odgovore zadolžujete po navadi vodje TOZD ali druge strokovne službe. Da ne bi podvajali zahtevkov po odgovorih, vas prosimo, da na zapisnik zabeležite, na katero vprašanje vam priskrbimo odgovore in pojasnila iz našega področja.
Ana T.
Jezen glas od nekod do njega prihrumi, popivaš vse noči, še šef iz službe te spodi, saj imaš že plave tri.
Sprašuje in se jezi.
Kdo za družino bi skrbel, kdo otroka rad imel, če ne bilo bi mene -¡gl uboge žene,
ki še zate zdaj skrbi, bi propadel zdavnaj že ti.
Jezen, slabe volje se obleče, za eno luknjo še zategne pas, pa namesto v službo v gostilno se poda, naroči si žganje, pivo, da mačka bi pregnal, o težkem življenju s prijatelji pokramljal.
Marjan Mastnak
Analiza postopka v zvezi z dodelitvami stanovanj, krediti za novogradnjo in adaptacijskimi krediti
V zadnjem času se je pojavilo nekaj nejasnosti in nasprotujočih si mnenj v zvezi z vsebino in izvedbo postopka, v okviru katerega se dodelijo stanovanja, krediti za novogradnjo in adaptacijski kredit. Namen zadevnega prispevka je v analizi in osvetlitvi vsebine zakonskih določb, ki urejajo stanovanjsko-pravno problematiko, kot tudi v ponudenju nekaterih ukrepov in smernic, ob realizaciji katerih bi se v prihodnje izognili spornim situacijam.
Stanovanjsko-pravno problematiko ureja in določa več zakonskih in podzakonskih predpisov. Za nas bodo aktualne in zanimive predvsem kogentne (obvezujoče) določbe Zakona o stanovanjskih razmerjih (1982), kot tudi Pravilnika o urejanju stanovanjskih razmer delavcev v TOZD/DS, katere neposredno in vsebinsko urejajo vsebino zadevnega (stanovanjskega) postopka.
Pri izvedbi stanovanjskega postopka je treba na prvem mestu povedati, da se sestoji iz dveh sestavnih delov (postopkov) in to iz predhodnega postopka in glavnega postopka. Sam predhodni postopek kot takšen, je sestavljen iz dveh faz oz. delov, in sicer:
E zbiranje, analiza in ocenitev celotne prispele dokumentacije s strani prosilcev, sestavitve osnutka prioritetne liste po TOZD in DS;
IHI Sestavitve predloga prioritetne liste, ki se kot usklajena daje v ocenitev in potrditev Komisiji za družbeni standard in stan. zadeve pri DS DO.
Vsebina glavnega postopka je prav tako sestavljena iz dveh delov:
-	potrditev in sprejem predloga usklajene prioritetne liste pri Komisiji za družb, standard in stan. zadeve pri DS DO;
-	potrditev tako sprejete prioritetne liste po DS TOZD in DS, v okviru določenega (prekluzivnega) roka, ki znaša 15 dni in istočasno ocenitev in rešitev ev. prispelih pritožb v okviru določenega roka.
Zadevni prispevek nima namena podrobnega navajanja vsebine zakonskih določb Zakona o stan. razmerjih, kot tudi ne Pravilnika, ki ureja stanovanjsko pravno problematiko v naši delovni organizaciji, kajti seznanitev z njim je omogočena vsem zaposlenih delavcem v naši delovni organizaciji. Mislim pa, da le ne bo odveč, če navedem tiste osnovne kriterije in merila, ki sp edino upoštevni pri zadevni problematiki, in katere predpisuje in določa Zakon o stan. razmerjih (ZSR) in bolj podrobno Pravilnik o stan. razmerjih delavcev po TOZD in DS. ZSR v svojem 36. čl. določa, da stanodajalec s samoupravnim splošnim aktom o dodelitvi stanovanj, določi zlasti osnove in merila za prednostni red, po katerem se dodelijo stanovanja, največjo površino stanovanja glede na število družinskih članov (stan. standardi), in postopek za sprejem prednostnega vrstnega reda upravičencev za dodelitev stanovanj. Prav tako je v okviru istega čl. določeno, da se ta prednostni vrstni red (to je tako imenovana prioritetna lista), sprejme in objavi v skladu z določbami samoupravnega splošnega akta o dodelitvi stanovanj. Pravilnik o stan. razmerjih delavcev
je v 21. čl. taksativno navedel osnovne kriterije, v 22. čl. pa jih tudi ustrezno ovrednotil s številom točk po posameznih kriterijih. Glede na to, da se upoštevajo samo ti kriteriji, ne bo odveč, če jih na tem mestu navedemo. To so:
-	stopnja stan. ogroženosti prosilca (obstoječe stan razmere);
-	število družinskih članov;
-	zdravstveno stanje v družini prosilca;
-	delovna doba in posebne dobe, ki se štejejo v delovno dobo prosilca;
-	sodelovanje prosilca v NOB;
-	inovacije, racionalizacije, tehnične izboljšave;
-	povprečni mesečni dohodek na družinskega člana in
-	za prosilce za kredite pri novogradnji in adaptacijske kredite:
-	faza gradnje pri dodeljevanju posojil za novogradnjo oz. pri adaptacijah.
V okviru izvedbe predhodnega postopka je potrebno opozoriti na dejstvo, da morajo biti vloge oz. prošnje prosilcev pravilno sestavljene. Njihova vsebina je določena v 17. čl. Pravilnika. Vse prispele prošnje, ki so nepopolne oz. nepravilno sestavljene je potrebno dati v popravo, prosilci pa so jih dolžni dopolniti oz. popraviti v roku osmih dni. V primeru, da tega ne storijo oz. da to storijo po preteku tega roka, se takšne vloge oz. prošnje zavržejo oz. se ne upoštevajo, prosilci pa s tem v zvezi tudi ne morejo kandidirati pri uvrstitvi na prioritetno listo.
Strokovna služba (Področje za splošne zadeve) izdela Osnutek prioritetne liste po TOZD in DS na nivoju delovne organizacije, kateri se nato izobesi po oglasnih deskah TOZD in DS in v okviru pripombnega roka (15 dni), ko imenovana strokovna služba upošteva sprejemljive in upravičene pripombe, sestavi Predlog list? katerega da nato v potrditev Komisiji za družb, standard in stan. zadeve pri DS DO. Prioritetna lista, ki je Komisija sprejme in potrdi, ima status oz. pomen, ki je enak vsaki sodni odločbi, katera pa Se lahko v okviru pritožbenega roka izpodbija. Takšno listo je zato potrebno objaviti in izobesiti (!) po oglasnih deskah TOZD in DS, kjer mora viseti oz. biti dana na vpogled in seznanitev prosilcem v roku 15 dni. Po preteku tega roka, v okviru katerega lahko prizadeti delavci vložijo ugovor (zahtevek za varstvo pravic), bodisi zoper odločbe o dodelitvi stanovanj, bodisi zoper samo prioritetno listo, morajo delavski sveti po TOZD in DS:
1.	oceniti in rešiti vse ev. prispele pritožbe prizadetih delavcev, ter
2.	oceniti sprejeto in usklajeno prioritetno listo po Komisiji za družb, standard in stan. zadeve pri DS DO, ter jo skladno s tem potrditi.
Ko je prioritetna lista potrjena po DS TOZD in DS, izda strokovna služba odločbe o dodelitvi stanovanj oz. da nalog banki, da prosilcem, katerim je bil v okviru prioritetne liste dodeljen Stanovanjski (novogradbe-ni), oz. adaptacijski kredit, da sprovede nakazila v določeni višini, v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, posameznim prosilcem.
Glede potrditve liste po DS TOZD in DS, bi bilo potrebno posebej navesti, da bi se bilo treba striktno držati oz. upoštevati zakonski preklu-zivni rok 15 dni in po njegovem preteku rešiti vse vložene ugovore in listo potrditi. Prav tako bi bilo potrebno v prihodnje v tem pogledu izkazati več ažurnosti glede zasedanja delavskih sVetov, saj je to nenazadnje v korist vseh kandidiranih in uvrščenih prosilcev. V prihodnje bi bilo prav tako si želeti več sodelovanja med zainteresiranimi prosilci in strokovno službo ter njihovo vsaj okvirno seznanitvijo z obstoječim pravilnikom.
Vrečko Damjan, dipl. iur.
ŽIVLJENJE V DVOJE
Tudi v naši delovni organizaciji so zaposleni ljudje, ki so sami in si želijo življenjskega partnerja, ne vedo pa, kam bi se obrnili po pomoč.
Zato si temeljito preberite ponudbo »Svetovalnice življenje v dvoje ŽIVA« iz Ljubljane.
V ŽIVI BI VAM RADI POMAGALI
Želja slehernega med nami je imeti varen dom. Za srečo in toplino družinskega življenja pa se moramo potruditi tudi sami.
Svetovalnica ŽIVA vam pri tem lahko pomaga. Zakaj? Zato, ker v ŽIVI to znamo. V 17 letih našega delaje šlo skozi naša vrata več kot 50.000 ljudi, ki so morda tako kot vi z nezaupanjem zrli na takšno pomoč. Danes nam o tem pišejo in pod njihovimi toplimi pozdravi so že podpisi njihovih otrok.
Vsak, ki si želi spoznati primernega partnerja, ima možnost, da mu svetovalnica pri tem pomaga, odločitev za trajno zvezo pa je seveda njuna. V ŽIVI delamo po določenih načelih. Prvo je seveda diskretnost. Veliko ljudi v vašem kraju sije morda našlo partnerja pri nas, toda tega ne veste. Drugo je poštenost. Pričakujemo pošteno izražene želje in odnos. Ne zase, temveč za tistega, ki se je tako kot vi vpisal pri nas. Ljudje nam zaupajo tudi stvari, ki so jim že desetletja ležale na duši. Zato nas ljude radi obiskujejo še po tem, ko so rešili svoj problem.
Morda se vam poraja vprašanje: kdo vse se pri nas vpiše. Odgovorimo lahko, da prav vsi: od mladega kmečkega fanta, kurirja, tehnika, vo-
jaške osebe pa do dvakratnega doktorja znanosti, od mladega dekleta pa do upokojenke. Meja praktično ni. Izpolnjevati morate le zakonske po--goje za sklenitev zakonske zveze.
V	zadnjem času raste med mladimi dekleti zanimanje za delo na kmetiji pa seveda ne vedo, kam bi se lahko obrnile po nasvet, kje najti fanta z enakimi željami in seveda po možnosti že s posestvom. Te srčno vabimo tudi zato, da naše modernizirane in zdrave domačije ne bi propadle.
Naša vrata so na široko odprta. Tudi izven »uradnih ur« se bomo posvetili vašemu problemu, želji ali samo pogovoru o vsem, kar vas zanima. Naša vrata so odprta vsem, ki delajo v Sloveniji, kajti s pomočjo predstavništev v drugih mestih Jugoslavije pomagamo tudi vsem tistim iz drugih republik, ki si žele partnerja iz domačega okolja.
V	ŽIVI se v zadnjem času trudimo pomagati invalidom, slepim in slabovidnim, gluhonemim ter tudi tistim, ki so imeli v življenju veliko težav in so morali prestajati zaporno kazen ali pa se zdraviti zaradi alkoholizma. Vemo, daje bilo v življenju marsikoga veliko trnja in da poti niso bile vedno gladke in brez ovir. Tudi za te ljudi in njihove stiske imamo veliko razumevanja in posluha. Nič nam ni tuje, kar je človeško!
Vsem bomo skušali pomagati in rešiti težave, ki jim sami niso kos, tudi našim zdomcem, izseljencem in zamejcem.
In kje nas najdete? Če boste prišli v Ljubljano osebno: za Bežigradom na Hranilniški 7/a (za blagovnico Astra), pripeljete se lahko z mestnimi avtobusi št. 12, 6 ali 8. Lahko pa nam samo pišete in po pošti vam bomo poslali vse potrebne informacije. Tudi telefonirate lahko na številko 061/313-186. Uradne ure za stranke imamo vsak dan.
OCENA IZVAJANJA PRIPRAVNIŠTVA ZA PRVE ABSOLVENTE USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA
V letu 1984 smo v Železarni Štore omogočili opravljanje pripravniške prakse LOO pripravnikom II. in IV. stopnje strokovne izobrazbe. Pripravniška praksa je trajala 6 mescev za vse pripravnike. Pripravništvo je potekalo po posebnem programu strokovnega usposabljanja pod nadzorstvom oz. s pomočjo strokovnega vodenja mentorjev.
Program pripravništva je zajemal:
- splošni del, ki je bil enoten za vse pripravnike in se je nanašal na spoznavanje organizacije poslovanja in razvoja DO,
UH posebni strokovni del, ki se je nanašal na spoznavanje stroke in praktično usposabljanje za opravljanje samostojnih nalog.
Za vse poklice smo pripravili programe, ki so jih mentorji upoštevali pri izvajanju pripravništva. Skoraj vsi pripravniki so dosedaj že opravili strokovni izpit, je bil ustmen. Na izpitu smo preverili poznavanje splošnega dela programa pripravništva, poznavanje stroke in ocenili praktični izdelek ter praktično delo v času vse pripravniške dobe.
Ker so v letu 1984 prvič opravljali pripravništvo absolventi usmerjenega izobraževanja II. in IV. stopnje strokovne izobrazbe, smo poskusili temeljitvo analizirati uspešnost pripravništva in s tem tudi usmerjenega izobraževanja.
Pri tej analizi moramo najprej ločiti pripravnike II. stopnje strokovne izobrazbe ali skrajšan program. Pri teh pripravnikih ugotavljamo, da je bilo poznavanje teoretičnega dela nekoliko slabše, da pa so bili zelo uspešni pri praktičnem delu, razen posameznih izjem.
Vogel
Kratka beseda, ki pa nam planincem tudi nekaj pomeni; a ne samo kot SKI Hotel Vogel, saj ta ni na vrhu, temveč 400 m pod vrhom.
Zopet smo se zbrali, nekaj starih, nekaj novih pohodnikov; smer poti: BOHINJ - VOGEL - RAZOR pl. (prenočitev) ter drugi dan preko TOLMINSKIH RAVEN do TOLMINA oziroma MOSTA NA SOCl. Vreme lepo, sončno, vodniki Branko s praktikantoma (bodoči PL V) Mirkom in Slavkom; mnogo dobre volje, saj skupina ni bila prevelika. Z avtobusom v Bohinj - spodnja postaja žičnice, naprej z gondolo do RJAVE SKALE -S 1533 m (SKI hotel zaprt). Okrepčali smo se v bližnji brunarici, potem pa okrog enajste ure nadaljevali pot s sedežnico do ORLOVE GLAVE -| 1682 m. Ker je bila sedežnica do postaje PLATO v remontu, seje tu začela peš tura. Do vrha Vogla, 1923 m, je poldrugo uro zmerne hoje. Tempo na čelu kolone je korigiral »vajenec« Mirko, rep pa odnašal »vajenec« Slavko, medtem ko je Branko kot »ta glavni« budno pazil na morebitne »kik-se« obeh. Med potjo smo opazili gozdni požar nad ŽAGARJEVIM GRABNOM in tisti gasilci, ki smo jih videli pri brunarici, so prišli na delo in ne na oddih, kakor smo domnevali. Z vrha Vogla je čudovit razgled. Ker je bila proti jugu v dolini rahla meglica, se tržaški zaliv ni videl, toda proti severozahodu je bilo lepo videti Komno, Bogatin ter v daljavi Krn, desno pa dolino triglavskih jezer, vključno s Triglavom, še bolj desno pa Soriško planino. Pod južnim vznožjem Vogla je bila na doseg roke vidna koča na planini Razor, ampak do nje je bilo še poldrugo uro hoda. Čudovita so pobočja teh planin, polna gorskega cvetja, izmed katerega najbolj izstopata gorski nagelj in očnica (planika). Ker je bilo na tej planini še nekaj krav na paši (zaradi pomanjkanja vode minimalno število), smo pastirju Francu ponudili svojo pomoč pri večerni molži. Ob mlečnem krstu smo z obilo smeha nekako pomolzli. Po tem nič kaj lahkem delu smo povabili Franca za našo mizo na »likof«. Za »plačilo« nam je prinesel hlebec domačega sira, ki nam je odlično teknil, zalili smo ga pa z vinom (ne mlekom). Mleko je bilo za zajtrk.
Drugi dan, nekako ob sedmih, smo krenili navzdol proti TOLMINSKIM RAVNAM, rojstnemu kraju naše Lidije. Ker je bila »doma«, smo se seveda z njo pozdravili, potem pa naprej proti TOLMINU. Ker smo bili slabo obveščeni glede prevoza iz Tolmina, smo vso pot hiteli, a je avtobus vseeno odpeljal brez nas. Zaradi tega hitenja nismo videli ne ZADLAŠKE JAME, ne tolmunov reke SKALNICE, le bežno pa HUDIČEV MOST, čeprav smo šli preko njega. Z mostu do dna reke je 60 m in tudi ta predel spada v Triglavski narodni park. Malo pred Tolminom še pogled na vojaško pokopališče in že smo bili v centru mesta. Od tam z lokalnim avtobusom do MOSTA NA SOČI, od koder z vlakom proti Jesenicam, Ljubljani, Celju, nekateri pa še malo naprej. Vožnja je bila bolj utrudljiva kot hoja, saj smo se več ur vozili kot pa hodili. Toda vseeno smo bili zadovoljni. Podpisani: Branko, Mirko, Marjan, Slavko, Marjana, Jagoda, Dušan, Mihaela, Izidor, Štefka, Slavica, Jože, Stane, Lilijana, Mojca, Ludvik, Irena in seveda Encijan pa vas pozdravljamo ter kličemo na svidenje prihodnjič tudi vam, ki niste bili tokrat z nami.
Seveda imamo probleme z izvajanjem prakse, ker so to povečini še mladoletni delavci in kot takšnim jim ni dovoljeno delati v metalurgiji, dokler ne dopolnijo 18 let. Na drugi strani pa si na ta način zagotavljamo delavce, ki bi verjetno v obdobju od 15.-18. leta odšli drugam. Več pozornosti pa bomo morali v prihodnje nameniti selekciji oz. izbiri štipendistov za te poklice, ker se je izkazalo, da nekateri dejavci kasneje psihofizično niso primerni za to delo.
Za pripravnike IV. stopnje strokovne izobrazbe lahko rečemo, da je osnovni cilj, da so po končanem pripravništvu usposobljeni za začetek samostojnega dela, dosežen, vendar z določenimi pripombami, ki se nanašajo na:
ggll splošno razgledanost učencev oz. delavcev je še premajhna glede na cilje, ki jih je na tem področju zasledovalo usmerjeno izobraževanje, premajhno znanje strokovno-teoretičnih znanj, še zlasti tehničnega risanja,
premajhno poznavanje učnih programov šol s strani DO,
- premajhno število ur proizvodnega dela in praktičnega pouka.
Na splošno pa ocenjujemo, da so rezultati, glede na pričakovanja, ki smo jih imeli do usmerjenega izobraževanja (več splošnih in strokovnih znanj ter širša razgledanost), slabši. V primerjavi s prejšnjimi generacijami lahko rečemo, da so učenci vsaj enaki ali celo nekoliko boljši. Seveda pa je to zelo zgodnja ocena, kajti pravi rezultati se bodo pokazali šele čez nekaj let.
Izvajanje pripravništva je bilo v delovni organizaciji dobro organizirano ob upoštevanju dejstva, daje bilo prvič in da nismo dobili praktično skoraj nobenih programov in kakršnihkoli posebnih navodil in usmeritev za delo.
Za boljše delo v prihodnjih letih bi morali več pozornosti nameniti dvigovanju izobrazbene ravni mentorjev in njihovemu pedagoškem usposabljanju ter krepitvi izobraževalne funkcije po TOZD.
9. ŠPORTNO SREČANJE MLADIH IZ JUGOSLOVANSKIH ŽELEZARN
Od 22.-24. avgusta je bilo v Lukovcu že 9. tradicionalno srečanje mladih jugoslovanskih železarn, katerega se je udeležilo tudi 13 mladih iz naše železarne. V četrtek zvečer smo se z avtobusom odpeljali proti Zagrebu in v petek zjutraj smo prispeli v Prijedor, kjer smo imeli postanek, nato pa smo se odpeljali na legendarno Kozaro. Kozara je preživela eno od najtežjih in eno najslavnejših epopej v obstoju našega naroda; za narodnoosvobodilno vojsko je imela velik pomen, ker je bila to prva velika bitka, v kateri je sodeloval tudi neoborožen narod. V borbi na Kozari je padlo mnogo žrtev za tisto, kar danes imamo. To je bil začetek najširše bitke za bratstvo in edinost v naši državi. Kozara pomeni dramatično bitko z enajstkrat močnejšim sovražnikom pod vodstvom nemškega generalštaba; v njej je bilo 21.000 kozarskih borcev, od katerih se jih 9.915 ni nikoli vrnilo z bojišča, med njimi 45 narodnih herojev. Samo za časa največje ofenzive, poleti 1942, je bilo ubitih 24.488 Kozarčanov. V 12 koncentracijskih taboriščih je bilo zaprtih 68.000 Kozarčanov, med njimi 23.000 otrok. Kozara je tisti del naše države, kjer so še dolgo ostale šole prazne, kjer svatov in rekrutov ni bilo. Kozara je podarila borbi vse, kar je imela.
Po ogledu narodnega parka Kozara smo nadaljevali vožnjo do Banje Luke, kjer smo imeli kosilo, potem pa naprej in zvečer smo prispeli v Lu-kovac, kjer smo bili lepo sprejeti. Namestili smo se v Tuzli v Domu upokojencev. Naslednji dan je bila po zajtrku otvoritev že 9. srečanja mladih črne metalurgije in njihovih predelovalcev. Po otvoritvi so se začela športna srečanja, na katerih smo mnogo bolj kot druga leta sodelovali tudi mi v okviru Slovenskih železarn in dosegli lepe uspehe. Tako je Star-lekar Danilo že tretje leto zmagovalec v tenisu, dekleta so bila prva v odbojki, zasdli pa smo še tudi veliko drugih dobrih mest. Lahko rečem, da je bila letos organizacija zelo dobra.
Po kosilu je bil program v veliki sobi doma kulture Duro Pucar-Stari. Srečali smo se z borcem Vasom Radičem, rojenim v Ilijašu. Vašo Radič je bil član NOV 1500 dni, štirikrat ranjen; najprej seje boril v Makedoniji, prehodil celo Jugoslavijo in nazadnje leta 1945 v Slovenj Gradcu. Bil je član SKOJ od leta 1940. Predčasno je končal tečaj kemijsko-biološke zaščite. Pripovedoval je, da so bili najtežji dnevi za časa vstaje zaradi domačih izdajalcev. Po srečanju z Vasom Radičem je bil v dvorani kulturnega doma Duro Pucar-Stari še kviz »Tito-partija-omladina-akcija« in program kulturno-umetniškega društva KAK Boris Kidrič. Ob 19. uri je bila še okrogla miza na temo vloga ZSMJ v uresničevanju programa ekonomske stabilizacije in vloga Zveze socialistične mladine pri reševanju problema zaposlovanja mladih. Dogovorili smo se tudi za naslednje srečanje, ki bo drugo leto v Nikšiču. V hotelu Bristol v Tuzli je bila za vse udeležence srečanja pripravljena svečana večerja.
V nedeljo je bil svečan zaključek in odhod udeležencev srečanja z željo, da se prihodnje leto spet dobimo. Tako smo polni lepih vtisov v poznih nočnih urah prispeli domov.
KADROVSKE
VESTI
V	mesecu novembru so bile v naši delovni organizaciji naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše DO
Kajba Dušan, elektroinstalater -jeklarna; Mastnak Srečko, delavec -jeklarna; Majcen Vlado, delavec -jeklarna; Potočnik Jurij, delavec -jeklarna; Galuf Matjan, kmetovalec - voznik - gasilci; Stančič Sr-džan, delavec - jeklarna; Karnov-šek Olga, delavka - komunala; Zajec Krešimir, delavec - transport; Gradič Milan, strojnik gradbene mehanizacije - jeklarna; Sajovic Jože, delavec - elektroplavž; Jaku-povič Senad, avtoklepar-jeklarna; Lež Nikolina, delavka - komunala; Ilič Jasna, delavka*?- komunala; Hrastnik Marjan, strojni tehnik — jeklarna; Gnjatič Zoran, ključavničar-jeklarna; Predič Mile, delavec - jeklarna; Šljivar Fikret, kemijski procesničar — transport.
Iz JLA seje vrnil: Brečko Pavel, livar kalupar - livarna I.
V	JLA sta odšla: Koprivc Martin, oblikovalec kovin - VTS; Čendak Vojko, dipl. ing. - energetika.
Z rednim odpovednim rokom sta odšla:
Užmiah Miroslav, žerjavovodja -jeklarna; Kneževič Ranko, žerjavovodja - livarna I.
Sporazumno z DO je odšel: Korez Jurij, strojni kalupar - livarna II.
Samovoljno sta zapustila DO: Matej Janez, avtomobilski klepar -jeklovlek; Štor Vojteh, delavec -valjarna I.
V	poskusni dobi je odšel: Vrta-rič Zlatko, delavec - livarna II.
TIŠJE
Le kaj oziroma kje je to? Ko bi prebrali Levstikovo knjigo »Potovanje od Litije do Čateža«, bi vedeli; tako se pa lahko le naši Mici zahvalimo, da smo dobili pošteno informacijo. Pohod na Tišje je že tradicionalen, tam so bili 24.12.1941 hudi boji štajerskega bataljona in v spomin je vsako leto v decembru pohod in proslava pri spomeniku padlim.
Na hitro roko smo se zbrali Matej, Andrej, Jernej, kratkočasna trojka v najlepših letih, mama Marjana kot njihov angel varuh, Darinka, Betka, saniteta od glave do nog, Marjan, Vlado, stara garda in spodaj podpisani dopisnik. V Litiji se nas je pa zbralo kar lepo število starih znancev iz raznih PD ter šolarjev.
Ob 7.45 smo krenili skozi slikovito pokrajino. V bližini je zelo znani grad Bogenšperk, kjer je Janez Vajkard Valvasor napisal znano knjigo Slava vojvodine krajnske. Sicer je bilo vreme brez padavin, a zelo hladno, organizatorji pa so dobro poskrbeli za vroče napitke med potjo. Nekaj sto metrov naprej od spomenika je kmetija, kjer seje dobil kontrolni žig in čaj, nato nazaj do spomenika — spominski posnetek ter po drugi poti do Kostrevnice, kjer je bil zaključek pohoda. Kdor še ni imel kartona, ga je dobil in po številu pohodov tudi ustrezno značko. Od tu smo se z avtobusom vrnili do Litije in ob 13.15 z vlakom v Štore.
Lahko rečemo, da je bil ta pohod bolj jesenski sprehod, saj je bila najvišja točka le 550 m, čas pohoda pa 3 in pol ure. Zares prekratko, če je dobra klapa in to je tudi bila, a kaj hočemo, plesa ni bilo nikjer, začutili pa smo že prisotnost gripe, zato smo se popoldan odpeljali s prvim vlakom. Bolnika smo spravili varno domov (naj nam oprosti, ker smo ga imeli za »namišljenega«), midva z Marjanom pa sva v imenu vseh dostojno zaključila pohod v Domu upokojencev.
Do naslednjič planinski pozdrav in varen korak!
Spomnimo se!
Letos bo minulo natanko 30 let, odkar so pridni Štorovčani leta 1957 zasadili lopate in krampe za novo Metalurško industrijsko šolo na Lipi, ki je bila zaradi proizvodnega kadra za Železarno kot tudi za druge delovne organizacije v celjskem industrijskem bazenu zelo potrebna. Šolanje teh kadrov seje sicer pričelo že leto poprej (1956), vendar je bilo število učencev zaradi prostorske stiske v stari osnovni šoli v Štorah in Teharjah zelo omejeno. Pri izgradnji nove šole v letih 1958-1959 so sodelovali vsi takratni učenci in predavatelji, potem pa seje število učencev za poklice ključavničarjev, elektrikarjev, livarjev, delovodij, ne samo za štor-sko železarno, temveč za celotno industrijo v celjskem okraju, povečalo na zadovoljivo raven. Brez teh kadrov ne bi bilo tako hitrega razvoja Železarne, ki seje razvijala leto za letom z vedno novimi obrati, in tudi druga podjetja bi se prav gotovo počasneje razvijala. Iz tega je torej razvidno, kako potrebna je bila nova Metalurška industrijska šola ali skrajšano MIŠ.
Letos torej ta naša legendarna MIŠ praznuje 30 let svojega obstoja in delovanja in v tem času je poslala na stotine diplomantov raznih poklicev v proizvodne obrate širom celjskega bazena. Zato bi bilo zelo pošteno, da bi se v ta jubilej vključila vsa podjetja, katere je šola oskrbovala za navedenim kadrom in naj bi prispevala tudi nekaj denarnih sredstev, da bi zares proslavili tako, kot si šola za svojo pomembnost zasluži. Predvsem gre tu seveda za Železarno kot največjega potrošnika vseh poklicev.
Kako se je MIŠ gradila iz nič in koliko truda je bilo vloženega s strani takratnih učencev, predavateljev z direktorjem na čelu in koliko udarniških ur je bilo opravljenih, tega v tem zapisu ne nameravam navesti. Koliko diplomantov je v teh letih izšlo iz šole, tudi ne vem števila. Natančne podatke in širši opis na 22 tipkanih straneh sem nedavno napisal, vendar gaje uredništvo »Štorskega železarja« igubilo pri selitvi v nove prostore na Lipo. Zato objave ne bo in naj mi ne zamerijo vsi tisti nekdanji učenci, ki so sodelovali pri začetni gradnji šole, kot tudi vodje oziroma direktorji šole, ki so mi posredovali podatke o nastanku ustanove, ki je vsakemu Štorovčanu prinesla večji zaslužek, s tem pa tudi večji kos hruha.
Tajnikar Janez
DRUGA PLAT	ZAHVALA
MEDALJE	Ob najini zlati poroki se pri-
Ali veste,	srčno zahvaljujeva vsem, ki ste se
kaj je športni duh	spomnili visokega jubileja, nama
in kaj je upanje	čestitali ali kako drugače izrazili
in kaj umiranje	svojo pozornost. Posebno hvalo iz-
in kakšen	ražava Krajevni skupnosti Štore,
poražencev je obup.	tovarišici Lautovi in drugim za sprejem na svečanosti OSTARELI
Ali veste,	OBČANI. Enako veljajo najini iz-
kakšna je slava,	razi zahvale tovarišema Melanšku
pridobljena	in Tofantu iz Društva upokojencev,
v krvi in znoju,	ki sta naju obiskala na domu.
in kako	Vsem še enkrat najtoplejša hvala.
iz dneva v dan	Jožef in Julijana
živiš v lažnem opoju.’ Ali veste, kakšne so višave	Zajber iz Kompol
in kakšna je cena	ZAHVALA
lažne slave. Ali veste,	Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica
kako je, ko vse to mine,	LUDVIKA VODEBA
in koliko moči rabiš, da dvigneš se nazaj do človeka vredne višine. Ali veste,	se iskreno zahvaljujemo DO Železarne Štore za izrečene sožaljne besede, za darovane vence in denarno pomoč. Posebna hvala godbi Železarne Štore za odigrane ža-
da sem to bil jaz,	lostinke in govorniku za poslovilne
eden izmed vas.	besede.
Ali veste?	Vsi njegovi
Žunter Gorica pri Slivnici 4. 11. 1986
ŠTORŠKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje -TOZD Grafika — rokopisov ne vračamo.
UPOKOJENCA
JAGER Franc, rojen 23. 7.1928, stanujoč Vrbno 17 b, p. Šentrjur. V železarni seje zaposlil leta 1951 kot mizar. Kmalu je bil premeščen v Livarno I na dela in naloge kurjača sušilne peči. V letu 1962 se je prestavil v nadzorno službo za vratarja in čuvaja V nadzorni službi je delal 15 let, nakar je bil prerazporejen v TOZD Transport na dela in naloge »odpremljanje natovor. žel. voz«.
7.11.1986je bil starostno upokojen;
KNEZ Mihael, rojen 26.9.1954, stanujoč Breze 25, p. Laško. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila leta 1970. Po odsluženju vojaškega roka si je ponovno pridobil lastnosti delavca naše DO. Najprej je delal v Valjarni II kot valjar, nato v TOZD TT kot avtomehanik. Zaradi ukinitve TOZD TT je bil premeščen v Livarno II za opravljanje ta-lilniških del.
31.10.1986 je bil invalidsko upokojen.
Stanc