PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu ™‘'la 1945, njegov DNEW?KnikpaPA26TI2ANSKI ^r1943 vPvaasi2Lknrrnrd 1944 36 J6 tiSkal skarni »Doberdob« v Si odUi»ri GOrenii Trebu-, od 18. septembra 1944 »Slov m»)a 1945 v ,iskaroi prnrtfi')aJ“ pod Vojskim Pa v^'11' d0 8' maia 1945 Mer ir,0SV^b0ienem Trstu, ka J® lzšla zadnja števil-tiz,®'1 l.e a,.v v--,,kisika ■■ Poleg tega pa leta in si plačan. koristi 'sta - Natečaji in var. zdravju vseh. AU JAVNI NATEČAJ! Pollffmtlini zavod M državna !>OKNO v bodoč- Rav ki bo v Kulturnem domu na tev v kraju Varcota. Priredi-Urj. bo začela v nedeljo ob 16. rij,' a ?Poredu bo predstavitev sta-branieZIwnskih 9lasb in pesmi ter stavil 'lterarnih prispevkov. Pred-JUa bo Luigia Negro. redu u uri istega dne bo na spo-talj,p kobcert vokalno-instrumen-jo Rjn uPtee Rezia, ki jo sestavljate Gin° ^kibese, Giovanni Chinese ki bo nVanni Di Lenardo (na sliki), naslov StoP''la s spletom pesmi pod ništvo°te “ITT DIN«, ki jih je Založ-kaseto ^ aškega tiska posnelo na lanski ’ Skbpino bo predstavil rezi-tifj,i . Pbsnik ter kulturni in poli-etevec Renato Ouaglia. kulturni razstavi- doln- v katerem bodo Ustvar- i na razna dela rezijanskih t. m a cev bo odPrt od 15- do 21-ure.' “ 10- do 12. ter od 16. do 22. Predsta^I^kimi izdelki se bodo ric0 nVlli yenanzio Ouaglia, Odo-Pranro a*Ria' Guerrino Madotto, Pina n-Co ;T°soni, društvo Stella al-Gina' r,ler*na in Marija Lettig ter '“lemente. delkp^K fi9urativne in plastične iz-Lenarri 0d.0 Predstavili Brunetta Di hči v °' Kluria Pia Di Lenardo in 3hi'no. 1 Butt°lo in Antonio Lon-S kraievn*-Si?ev.Ki bodo prisotni tudi lia sil književniki Renato Ouag-GioVa*vana Paletti, Aldo Madotto, ghii,n n- Klemente, Antonio Lon-skupinai° 9^inese in alpinistična Preds^rIJ° i°lklorno glasbo bodo Pesla aVlh Fo>klorna skupina Val 1 ResiaP^VSki zbor Monte Canin ter darstvenfi°Vanje krajevnih gospo-Področi.. Ir°u J13 agroživilskem stavili ?a bodo na razstavi pred-betti Pekarna in slaščičarna Za-BarbarirTari? Lenardo, Maria ho jnri kustico Bar, medtem ko tlružba sektor predstavila V prvih šestih mesecih letos Lipica: več zanimanja za počitnice v sedlu ob manjšem številu gostov LIPICA Izletnikov, ki prihajajo v Lipico na ogled kobilarne in dresurnega programa je letos manj kot lani. Obisk je bil v prvih šestih mesecih za 5 odstotkov manjši kot lani (pri ogledu programa celo 9 odstotkov manjši), trend pa se je nadaljeval tudi v juliju, ko si je kobilarno ogledalo 35.900 gostov (11 odstotkov manj kot lani), dresurni program pa 25.800 gostov (12 odstotkov manj kot lani). »Prodajalci« Lipice menijo, da je to zlasti posledica slabšega polnjenja hotelskih zmogljivosti v Istri in Kvarnerju z agencijskimi gosti. Ob omenjenih slabših podatkih pa imajo v Lipici tudi boljše. Vse več je namreč gostov, ki se odločajo za počitnice v sedlu, saj imajo v prvih sedmih mesecih registriranih skoraj 32 tisoč nočitev, kar je okroglih 12 odstotkov več kot lani, z 11.379 jahalnimi urami v prvih šestih mesecih (22,7 odstotka več kot lani) pa je tudi dokazano, da Lipica dobiva tiste goste, ki si jih želi. Če pa k temu dodamo še julij, ko so »prodali« 4.770 ur jahanja na belih lepotcih (to je 68 odstotkov več kot julija lani!), potem je jasno, da se struktura gostov v Lipici vendarle spreminja. D. G. Zakaj tako? 0 volilnih ugovorih čez dva tedna TRST — O ugovoru, ki je bil predložen takoj po junijskih volitvah in ki zadeva podelitev preferenčnih glasov na listi socialistične stranke v porde-nonskem volilnem okrožju in ravno tako o protiugovoru, ki je bil predložen takoj za tem, bo govor na javni seji, ki bo v petek, 26. t. m., ob 11. uri na sedežu deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Tako je sklenil tako imenovani Odbor za volitve, ki se je sestal včeraj dopoldne, da bi proučil ta in druge probleme volilnega značaja. Predsednik deželnega sveta Longo, ki po pravilniku predseduje Odboru je članom orisal oba ugovora in jih seznanil z nalogami, ki čakajo Odbor v prihodnjih tednih. Delegacija SSO pri Brezigarju TRST — V prejšnjih dneh se je deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar srečal z delegacijo Sveta slovenskih organizacij, ki so jo sestavljali predsednica Marija Ferletič ter odborniki Kazimir Humar, Marij Maver in Karlo Brešan. Iznešeni sta bili dve skupini problemov: potreba po obnovitvi poslopij, v katerih imajo sedež številna društva; ta poslopja namreč niso prilagojena novim protipožarnim predpisom in se zato v njih ne morejo odvijati javne prireditve. Druga skupina problemov zadeva pozornost, ki jo mora Dežela namenjati rednemu delovanju slovenskih društev. V okviru svojih pristojnosti je svetovalec Brezigar zagotovil vso podporo SSO za rešitev nakazanih vprašanj. PORTOROŽ — Program Portoroškega tedna, ki vsakokrat napove vrhunec turistične sezone na slovenski obali, je tudi letos po tradiciji vsaj na videz dokaj domiseln in raznolik. Vendar je marsikatera sestavina enotedenskih dogajanj, ki ne glede na njihove rezultate zahtevajo precej organizacijske energije in tudi denarja, zaradi površnosti ali morda premajhne prizadevnosti odgovornih posameznikov, močno zvodenela, oziroma ni nikoli v celoti zaživela. Takšna ocena zagotovo velja za torkovo prireditev z obetavnim naslovom »Plavalni maraton od Bernardina do Portoroža«, ki se je kljub privlačnim nagradam (ali prav zaradi njih) in resnim tehničnim pripravam (reševalci, miličniki...) na koncu sprevrgla v skromno, skorajda družinsko čofotanje ob portoroški obali. Tisti redki gledalci, ki so nasedli spektakularni napovedi »maratona«, so dobili vtis, da so prireditelji na hitro nastrgali 44 (štiriinštirideset) udeležencev med mlajšimi znanci, namesto da bi se potrudili in v okviru svojih animatorskih dolžnosti poiskali več razvedrila željnih plavalnih zanesenjakov med dopustniki. Kandidate za »maratonsko plavalno preizkušnjo« bi prav gotovo privabilo že nekaj na roko napisanih plakatov, ki bi jih pravočasno razobesili na plažah, po recepcijah in turističnih agencijah. Ljudje bi prisluhnili tudi bolj domiselnim vabilom preko zvočnikov na avtomobilu, ki bi se vsake toliko časa oglasili na najbolj izpostavljenih turističnih točkah. Vsega tega je bilo očitno premalo, tako kot sploh ni bilo zvočnih opozoril in glasbene podlage, ki bi med zbiranjem prijav morebitne tekmovalce in gledalce v Bernardinu vabila na startno mesto. J. O. Knjižnice in čitalnice so te dni dobro obiskane KOPER — Novinarji si kljub času brezvetrja v poletnih dogodkih počitka ne moremo in pravzaprav ne smemo privoščiti. Tisti, ki so jim sporočila namenjena, jih v času dopusta še redneje pričakujejo in prebirajo. Tako zagotavljajo v postojnski in čitalnicah na Obali, kjer je, kljub krajšemu delovnemu času, bralcev skoraj toliko kot običajno med letom. V čitalnicah prebirajo dnevne časopise in aktualne tedenske revije, med katerimi je največje povpraševanje po Mladini, Teleksu, Naših razgledih in reviji Danas, ki izhaja v Zagrebu. Kaže, da bralci želijo različne informacije tudi o istih dogodkih, hkrati pa tudi to, da mnogi ne morejo ali niso pripravljeni odšteti toliko denarja za nakup enega ali več časopisov in revij. Z nezadovoljstvom tudi sprejemajo dejstvo, da so v nekaterih čitalnicah odpovedali nekaj tujega tiska in je ta posameznikom s tako potezo še težje dosegljiv. Nekoliko drugačna je podoba v knjižnicah pri izposoji knjig. Obiskovalcev je manj kot običajno, predvsem pa je. drugačna starostna sestava. Medtem ko med šolskim letom prevladujejo učenci in študentje, si v poletnem času pogosteje izposojajo knjige odrasli bralci. V eni izmeni, ponekod so se namreč odločili za krajši delovni čas, obišče koprsko Osrednjo knjižnico do 150 ljudi vsak dan, manjšo knjižnico v Izoli do 30, piransko do 50. Preseneča ponovno vračanje turistov, tako je v Izoli največ gostov Počitniškega doma Delfin, pa tudi v Piranu hotelski gostje povečujejo število izposojevalcev knjig. In kaj poletni bralci najraje prebirajo? V knjižnicah, kjer smo poizvedovali, verjetno pa tudi drugje ni bistveno drugače, je na vrhu lestvice povpraševanja delo Dnevnik in Spomini Staneta Kavčiča, ob njem pa tesno Torkarjevo delo Umiranje na obroke, zatem Tasičevo o Golem otoku ter dela Cirila Zlobca in Matjaža Kmecla. Ni kaj, zanimanje za domače aktualno politično in družbeno dogajanje ne usiha niti med počitnicami. Sicer pa bralci zvesto posegajo po leposlovju, nič manj po kriminalnih, pustolovskih in ljubezenskih romanih, kar je pravzaprav najprimernejše dopustniško branje. Vinetou, Sherlock Holmes in Agatha Christie pa bogatijo miselna doživetja mlajših izposojevalcev. Avgusta je resda še za dve tretjini, bo pa september z začetkom novega šolskega leta kar hitro tu. MIRJAM MUŽENIČ COLLEEN McCULLOUGH Prevedla Breda Konte 48. faz PovS USai*' ^ 9rozna stara vreča, utihni že in dovoli, da doIcreaaein * ak°- Pravkar smo se vrnili z mesec Pa hočeš*5 tt0Van^a' ki -*e ki*0 zame najhujše v življenju, ti biti, (}„ h° °Pfy osf moje zgodbe! Ni mi te bilo treba pova-te°j0 st J Preživela prvo noč po vrnitvi v civilizacijo pod k° narerl'”0' vencfar sem t° storil. Zato je najmanj, kar lah-včaSij, , ls’ f°' da mirno in tiho sediš, kot si to počela »NaN Pa ,3°m SV0^ ženi Povedal, kaj se je zgodilo!« ^favinj n mU Še en viskP Tricia, preden ga zadene kap. dotea. v-.5 zato teko kapricast prvi večer, ko je spet Zadnjo ka v 8 dva tedna, to je vse od dne, ko je polizal »kjo fz svoje steklenice, je bil neznosen.« svoji ženi akfna bila pa ti, ljubica?« se je Archie obrnil k Mrčesa nr ?'^es ^as premočen do kože, ves popikan od Zenski 'tis - rd. z blatom in ničesar, kar bi bilo podobno Vreč0 j oc milj naokrog, če izvzamem to grozno staro fan° hrann0 bi U bil° všeč če bi morala jesti le konzervi-kakšno m ' P°tem Pa je zmanjkalo še pijače. Moj bog, °cvirje! Dal bi polovico rudnin, ki smo jih našli, za en sam velik zrezek in kozarec vina, s katerim bi ga poplaknil!« »Meni ni treba pripovedovati,« se je zasmejala Mary in se obrnila k Tricii. »Zaradi njega se mi je skoraj zmešalo! Saj veš, kakšen postane, kadar ne more priti do svoje obilne in drage hrane, svojega dvanajst let starega viskija in havanske cigare.« »Ne, ne vem, kakšen je, kadar ne more dibiti svojih poživil, draga, toda po tridesetih letih zakona z njim me oblije zona že ob sami misli na to, kaj vse si morala prenašati.« »Zagotavljam ti, da ga nisem dolgo prenašala,« je odgovorila Mary in z užitkom pila svoj sherry. »Po nekaj dnevih njegovega tarnanja sem odšla na sprehod in ustrelila nekaj ptic, ki sem jih našla v močvirju, da je bilo vsaj malo spremembe po večnih enolončnicah iz konzerv.« »Kaj pa se je zgodilo z vašimi zalogami, Archie?« je začudeno vprašala Tricia. »Prav nič ni tebi podobno, da nisi vzel s seboj nekaj stvari za vsak primer.« »Vsega je kriv naš čudoviti vodnik. Približno polovica nas je bila iz Sydneya, geodete pa sem najel v Wyndhamu, skupaj z omenjenim vodnikom, gospodom Jimom prekletim Bartolom. Mislil si je, da nam bo pokazal, kakšni so pravi terenci, zato se je založil - potem ko mi je zagotovil, da bo sam poskrbel za zaloge hrane - s tistim, kar ponavadi je, z enolončnicami in spet enolončnicami!« »Ne bodi no prestrog z ubogim možakarjem, Archie,« je ugovarjala Mary. »Saj smo bili navsezadnje mi nepoučeni prišleki, on pa je bil v svojem elementu. Kaj se ne bi ti potrudil, da bi mu pokazal ves velemestni blišč, če bi on prišel v mesto?« »Kakšna bedarija, Mary! Ti si bila tista, ki ga je omehčala, ne jaz!« Obrnil se je k svoji ženi. »Želim si, da bi lahko videla, kako je prikorakala nazaj v tabor, ljubica. Oblečena je bila v svojo nemogočo uniformo britanske stare device, do popka je bila prekrita s smrdljivim črnim blatom, za seboj pa je vlekla kak ducat velikih mrtvih ptic. Z vrvico jim je povezala vratove in jih vlekla po tleh za seboj. Naš čudoviti Jim Barton je bil tako besen, da sem mislil, da ga bo zadela kap.« »Pa je bil res besen, kaj ne?« mu je samozadovoljno pritrdila Mary. »Že od vsega začetka je bil proti temu, da vzamemo Mary s seboj. Videti je bilo, da je zadrt sovražnik žensk. Menil je, da nas bo upočasnila, da nam bo v breme, da bodo z njo same preklete težave in še nekaj takih reči. Zdaj pa je prihajala in nam prinašala kulinarično odrešitev, in to prav v trenutku, ko je bil prepričan, da nam je začel dokazovati, kako mehkužni smo mi meščani. Ha! Mary pa je bila tista, ki ga je postavila na pravo mesto! Kako hrabra in stara koklja si, ljubica!« »Kakšne vrste ptice pa si prinesla?« je vprašala Tricia in se trudila, da bi obdržala resen obraz. »Tega pa res ne vem!« je odgovorila Mary. »Neke ptice pač, velike tropske ptice. Bile so tolste, in to je bilo vse, kar me je zanimalo.«. »Toda lahko bi bile strupene!« Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Pozornost in skrb za naše naravno okolje, tudi morsko, je predvsem skrb za nas same Alarm za Jadransko morje: na robu biološke katastrofe? Kdo bo odpeljal vreče odpadkov iz Botanjka? S približevanjem »Zelenega šku-nerja 1988« (Goletta verde 1988) — ladje-laboratorija Lige za okolje — našim krajem, kjer bo zaključila svojo plovbo okoli italijanskega škornja, se dviguje alarmni SOS za Jadransko morje. Skuner je 15. julija letos že tretjič zapored krenil na pot po italijanških morjih in podatki, ki jih je zbral, niso — kljub vsem opozorilom in ozaveščanju javnosti o visoki stopnji onesnaženosti morja — nič manj zaskrbljujoči. Še posebno grozljivi so tisti o Jadranu, za katerega lahko mirno verjamemo izvedencem, ki trdijo, da je na robu biološke katastrofe. Vsakdo se namreč lahko na lastni koži prepriča o neizmerni količini alg, ki ga obkrožajo, če si s skokom v na videz še tako čisto vodo zaželi osvežitve. In to je po trditvah izvedencev znak, da morje »cveti«. Seveda pa to ne pomeni istega kot če cvete poljana, pač pa je znamenje oziroma posledica hudega onesnaženja našega morja, ki se glede na lansko poletje ni prav nič zmanjšalo in je že zelo resno načelo naravno ravnovesje v morskem življenjskem okolju. Krivce je seveda iskati predvsem na obsežnih industrijskih območjih Severne Italije, od koder se lep del odplak preko rek in talnice pretaka v Jadran. Toda začeti bi morali sami pri sebi, pri svojem odnosu do okolja, ki ga onesnažujemo že z najbolj nedolžnimi navadami oziroma razvadami. Vsaka naša nepremišljena gesta — od zavrženega ovojnega papirja oziroma plastike, do izlivanja nepotrebno velikih količin strupenih čistil v lijake — je na videz le kapljica v morje, v resnici pa se milijoni takih kapljic združujejo v maso, ki je ne moremo več obvladovati. V prihodnjih dneh bomo razmere, v katerih se nahaja naše sinje Jadransko morje, od blizu in natančneje spoznali s pomočjo strokovnjakov. Za danes pa le še enkrat vabimo k premisleku o tem, kaj lahko sami storimo v skrbi za prihodnost našega okolja, planeta in torej nas samih! Na sliki (foto Magajna): posnetek s kanala pod Rušim mostom, ki ga je nekdo očitno zamenjal za smetišče. Divje plaže so od nekdaj privlačile kopalce, ki so si želeli miru, modrega morja in čiste obale. Vsega tega pa pri nas ni več mogoče dobiti: morska voda je vse bolj onesnažena, ljubitelji miru pa imajo le dve možnosti: prerivanje in obupno iskanje prostorčka, kamor bi lahko položili brisačo, ali pa sončenje na sicer mirni, a umazani plaži. Za takšno stanje so v prvi vrs krivi ljudje sami, ki jim je okolja'ia' malo mar, člani Alternativne ze er>j: liste pa kličejo na odgovornost fua krajevne uprave, ki se premalo zavze majo za rešitev tega problema. Ce se vrnemo za nekaj dni naza/, ne moremo mimo akcije čiščenja alV' je plaže pri Botanjku. »Storili bomo to, česar ne storijo odgovorni organi," 1 reklo sedem prostovoljcev, ki sta s jim pridružila »kar« dva kopalca, n se pogumno lotilo dela. Opaziti je SI' cer bilo, da se ljudje letos nekolik bolj zavedajo svoje odgovornosti ao okolja. V primerjavi z lanskim letom je bilo namreč letos smeti in odpad' kov na divji plaži pri Botanjku nekolj' ko manj. Nekateri so ostanke svojin malic ob morju začeli odnašati s seboj. Takšnih ljudi je, resnici na ljnb° povedano, še vedno izredno malo. tJS-tali, ki jim je očitno preveč mučno odnesti smeti s seboj in pustiti čisto pla' žo, pa večinoma odlagajo raznovrstne odpadke na kupe. Tako se je pri Botanjku v zadnjem letu pojavilo precel,. nedovoljenih smetišč. Vroče sonce segreje odpadke, ki oddajajo neprijeten vonj daleč naokoli. Številni obiskovalci namreč niso prav nič občutljiv in jih ne skrbi, če se bodo morali dragi sončiti na smeteh... .. Čeprav jih je bilo malo in so delan le nekaj ur, so prostovoljci nabrali kar 30 velikih vreč odpadkov. Ker niso imeli čolna, jih seveda niso mogli odpeljati s seboj, saj je plaža pri Botaniku težko dostopna. Zato so zložili vreče na kup v pričakovanju, da bodo odgovorni poskrbeli za njihov odvoz-In danes so še vedno tam... Doslej so opravili 303 kontrole Finančni stražniki prežijo na »sezonske« utajevalce Finančni stražniki so kljub poletnim počitnicam stalno na delu in tudi v tem času opravljajo številne kontrole v obratih in lokalih, ki so po zakonu dolžni izdajati davčna potrdila in račune (trgovine na drobno, frizerji, zlatarji, gostilne, delavnice, pralnice, hoteli in podobno). V tem času pa so finančni stražniki posebno pozorni na tiste gospodarske dajavnosti, ki so neposredno vezane na turizem in ki so zaradi sezonske omejenosti najbolj »nevarne« za državne blagajne. Marsikateri trgovec, gostinec ali obrtnik se namreč prepusti skušnjavi in svoje poletne dejavnosti ne prijavi finančni intendanci. Zaradi tega so finančni stražniki v teh dneh zaposlili zelo visoko število izvidnic, ki po mestu in po Krasu prežijo na morebitne davčne utajevalce. 30. julija jih je bilo zaposlenih na primer kar 37. Kot so nam sporočili, so izvidnice finančnih stražnikov opravile doslej skupno 303 kontrole in ugotovile 23 netočnosti pri izdajanju računov ali potrdil: 22 gostincev namreč ni izdalo gostom potrdil, en kupec pa ni imel pri sebi davčnega potrdila. Največje presenečenje pa so finančni stražniki doživeli na Krasu, kjer so odkrili kiosk, ki sploh ni bil prijavljen. Trgovec z jestvinami je že več let prodajal hrano in pijače v kiosku brez blagajne za izdajanje davčnih potrdil, svoje dolgoletne nezakonite dejavnosti pa sploh ni prijavil državi. Zasačeni trgovec se seveda ne bo izmazal samo z globo, ampak bo imel večje sitnosti. Stražniki so namreč uvedli preiskavo, ki bo ugotovila, koliko denarja je trgovec »prihranil« državnim blagajnam. V teku poletja bodo finančni stražniki opravili še številne druge kontrole po vsem pokrajinskem ozemlju. Štipendija za raziskave v biomedicini Tržaška KZE razpisuje natečaj za podelitev štipendije za enoletno raziskovanje na področju biomedicinskih tehnologij v sodelovanju s Centrom za znanstvene raziskave pri Padričah. Natečaja se lahko udeležijo raziskovalci, ki so diplomirani iz fizike ali elektronskega inženirstva. Razpis natečaja je na ogled na oglasni deski KZE v Ul. Farneto 3 v Trstu, vsak delavnik od 8. do 17. ure. Prošnje za udeležbo na natečaju lahko predstavijo do 22. avgusta 1988. Še nerešeno zapleteno vprašanje razširitve openskega pokopališča Vsa vprašanja v zvezi z razširitvijo pokopališča na Opčinah še vedno niso rešena. Vsem je znano, da je vztrajnost prebivalcev z Opčin, od Banov in Ferlugov preko zastopnikov vseh vaških organizacij, društev in ustanov ter izvoljenih predstavnikov vzhodnokraškega rajonskega sveta doseglo, da je do odobritve načrta za razširitev openskega pokopališča prišlo. Pozitivno mnenje konzulte je bilo nujno, da so se dela lahko začela. Vendar je bilo takoj vsem jasno, da načrt ne odgovarja potrebam in zahtevam prebivalstva. To je prišlo do izraza tako na srečanju z županom Staffieri-jem v Prosvetnem domu na Opčinah kot na skupščini, ki jo je sklicala konzulta v rekreatoriju v Ulici Pineta in ki so se je udeležili tudi odgovorni občinski funkcionarji. Zato je vzhodnokraški rajonski svet že na svoji seji 2. decembra pretekleta leta enotno izglasoval konkretne predloge za varianto k načrtu. Jasna je bila zahteva po ohranitvi podobe dosedanjega pokopališča. Stari temeljni zid naj bi ostal tak kot je, saj so spomeniki na grobovih ob njem živa priča zgodovine naše vasi. Vprašanje prehoda iz dosedanjega pokopališča na novo je potrebno rešiti s čim manjšimi žrtvami za lastnike družinskih grobnic. Dokumenti, ki jih je sosvet enotno izglasoval in posredoval Občini Trst, obsegajo še vsa druga bistvena nerešena vprašanja: od zahteve, da se vsi domačini, ki so bili pokopani pri Sv. Ani (ko na Opčinah niso bili več možni pokopi) prenesejo na domače pokopališče na občinske stroške, da se ustavi prodaja prostorov na novem pokopališču in da se onemogoči gradnja mega grobnic, do zahteve po izplačilu odškodnine razlaščencem. Na vse te dokumente Občina Trst rajonskemu svetu ni odgovorila. Nasprotno, glede vprašanja grobnic vzdolž glavnega zidu so lastniki prejeli obvestilo, naj se zglasijo med 1. in 13. avgustom na Občini. Uradnik, gospod Giorgi-ni jih je obvestil, da bodo zid porušili, da bodo vse grobove prekopali in da bodo posmrtne ostanke pokojnikov prenes k Sv. Ani — vse to po odredbi župana Staffierija. Po uradnikovem mnenju so nekateri grobovi celo »na črno«, pri c®' mer je mislil na tiste iz leta 1905 ali še prej. Za to je celo nepošteno krivil rajonski svet. Upravičeno je po Opčinah, Banih in Ferlugih završaK^ ljudje niso nasedli, saj to ni vprašanje, ki zadeva le lastnik omenjenih grobnic. Pretekli teden so se v Prosvetnein domu na Opčinah sestali predstaviki vseh domačih organ1 zacij, društev, ustanov ter nekateri predstavniki konzulte-Odbornik Jagodic je delegacijo (ki so jo sestavljali g- zU_ pnik Viljem Žerjal, Dolfi Vilhem, Andrej Renar, Berta Vre^ mec, Guido Cobez in Stanka Hrovatin) sprejel v tore^' m. Prisotni so najprej zahtevali preklic županove odredb > odborniku so ponovno pojasnili ves dosedanji potek dog0® kov, zahtevali pojasnila v zvezi z nadaljevanjem del in 0 žalovali, da Občina ni nadaljevala soočanja s prebival preko rajonskega sveta, saj so domačini določene stvaQ izvedeli od oskrbnika pokopališča. Arhitekta Jagodica s obvestili o tem, da prebivalci nikakor ne sprejemajo sain volje občinskih uradnikov oziroma župana Staffierija. ^Pra šanje je bilo postavljeno tudi z vidika cerkvenega P.raVje Odbornik Jagodic, ki prav dobro pozna celo vprašanje, 1. odgovoril, da je za stari zid v pripravi varianta, na podla9 katere bo zid ostal nedotaknjen, prav tako grobnice 0 njem, z izjemo dveh ali treh ob kapeli, kjer bo prehod novo pokopališče. Na omenjenem zidu bo na novem de pokopališča postavljena kostnica in ne »lokuli«, tako da ohranjena podoba dosedanjega pokopališča. Prisotni so z leli pismeni odgovor na vsa postavljena vprašanja, zat° bo prihodnji teden delegacija spet sestala z odbornik0 Jagodicem, nato pa bo v Prosvetnem domu sklicala skup ščino za Banovce, Opence in Ferlugovce. (S. H.) Čemu začasna prepoved ribolova? Cene v ribarnicah so nemudoma vidno poskočile Od 6. avgusta je v veljavi zakonski odlok št. 278 (z dne 19. julija 1988) o začasni prepovedi ribolova v Jadranskem morju. Prepoved bo veljala do 20. septembra letos za vse ribiče, ki ribarijo z vlačilnimi mrežami. Ribolov z mrežami plavaricami, parangali in z obalnimi mrežami pa bo prost. Na pristaniškem poveljstvu so nam razložili, da taki ukrepi niso nič neobičajnega: že pred leti je ministrstvo za trgovsko mornarico pripravilo posebne ukrepe za varstvo morskega okolja ter določilo prepoved ribolova z vlačilnimi mrežami v obdobjih, ko se ribe razmnožujejo. Podobni ukrepi so bili v veljavi tudi v prejšnjih letih, vendar niso bili povsod popolnoma obvezni. Ta prepoved bo torej veliko pripomogla k obvarovanju mnogih rib, predvsem pa školjk in rakov pred izumrtjem. Ukrep o prepovedi ribolova predvideva tudi posebne odškodnine za ribiče, ki bodo v tem obdobju ostali brez dela: vsak ribič bo prejel 25.000 lir dnevno, kar pa je veliko mailj kot so pričakovali. Razne prekrške bodo oblasti kaznovale z zaplembo ladje ter z odvzemom ribiškega dovoljenja. Ta odlok je seveda sprožil val polemik med trgovci, ribarji, lastniki restavracij ter gostilničarji. Pravijo, da to ni obdobje za prepoved ribolova: prav v teh mesecih, ko je veliko turistov in veliko povpraševanja po jedeh, pripravljenih iz rib, jim bo vladni odlok povzročil brez dvoma veliko ekonomsko škodo. Že nekaj let prodajalci rib tožijo, da morajo uvažati ribe predvsem iz Chioggie, Riminija, Dalmacije in Istre, ker v Trstu postaja vedno bolj težavna nabava rib ter školjk in drugih morskih sadežev. Sedaj se bo seveda položaj še poslabšal. Uvoz bo možen samo iz Jugoslavije, zaradi postopkov za konzerviranje bo manj svežih rib, cene pa so se že znatno zvišale: od dvajset do trideset odstotkov, v nekaterih primerih tudi petdeset odstotkov. Sardele stanejo sedaj od 3.200 lir za kilogram, skuše (škombri) 5.600 lir, mačji som 12.800, sardoni 14.800 (prej 2.800), moli 6.800, škampi pa 22.000 lir za kilogram. V teh dneh se je razširila novica, da so oblasti prepovedale prodajo morskih datljev. Nekateri kupci so mislili, da gre za higienski ukrep, v resnici pa je namen odloka zaščititi to živalsko vrsto pred iztrebljenjem. Ribarji so ogorčeni predvsem zaradi tega, ker menijo, da ta ukrep oškoduje le njih same, medtem ko restavracije lahko mirne duše nudijo gostom jedi, pripravljene iz (uvoženih) morskih datljev. Ribar, ki ne bo spoštoval prepovedi, bo moral plačati milijon lir globe, trgovino pa mu bodo zaprli za petnajst dni. V zvezi s prepovedjo nabiranja morskih datljev moramo še povedati, da odlok ne velja za vse ribiče, ampak'le za tiste, ki nimajo posebnega pooblastila. Skupno je pooblaščenih ribičev le sedem, a tudi tem je strogo prepovedano nabirati morske datlje okoli umetnih jezov in nasipov. Kazni za prekrške so zelo stroge: odlok pristaniškega poveljstva št. 11-74 ter člen 15 zakona o pravilih za ribolov št. 963 iz leta 1965 (paragraf A) določa 900 tisoč lir globe ter pripor do enega leta. Jasno je, da je problem ribištva v Tržaškem zalivu predvsem ekološkega značaja. V severnem Jadranu je postal ribolov postopoma vse bolj nerentabilen posel, tako zaradi onesnaženih voda, zaradi vedno strožjih pravil o ribolovu, predvsem pa zaradi nediscipliniranega ribarjenja ribičev iz bližnjih italijanskih mest. Ribolov z vlačilnimi mrežami je že povzročil veliko škode morskemu ekosistemu; nekaj vrst rib je že izumrlo, tako da ekologi menijo, da bo biološko ravnovesje v severnem Jadranu kmalu popolnoma porušeno. Edina alternativa ekološki katastrofi ter uvažanju rib je ribogojstvo, ki bi lahko postalo ena vodilnih gospodarskih panog v tržaški pokrajini. Severni Jadran je zelo primeren za to panogo, saj so zanjo ugodni predvsem temperatura vode, tokovi, solnost ter velika količina planktona. Največji problem i je: za uresničitev takih načrtov P eIii predvsem ta, da so naprave ter 0 o sj za gojenje rib kar precej, dragi. z t. jih ne more privoščiti vsak n ,l.ravs rebno je torej, da pristojna F te[ uvede posebna določila za P050^ eZriifr druge ugodnosti za nakup u ri' sredstev, kar bo dalo nov razm biškemu gospodarstvu. Gozdni požar še posebno pustošil pri Gabrovcu Zahodni Kras v ognjenem objemu Sinoči na odprtju Tabora 88 Modni defile navdušil Poziv Deželnega protipožarnega centra k skrajni previdnosti velU?2,?1^ P°žari so včeraj prizadeli se nni ..^hodnega Krasa. Plameni so kHuP V11 v Križu, Gabrovcu, Zgoni-Da' tn^ eZiU' Bazovici in pri Ferlugih, niso 5,1 kjer pa se na srečo Pri ra>,ZV1 ^ ^alresnej®i le kB požar v okr\i^^0'~rC^1 le zajel tudi rastlinje stopili ^ ??vonika in Saleža. Ljudje so dleriau IZ v na cesto in zaskrbljeno oorin Požar, ^saj so bili v strahu, da gozrlr,; - dosegli vas. Gasilci, civilno in Prostovoljci skupin za šli °:Zascit0 50 s skupnimi močmi bivalstvn°9I1Iu in zagotavljali, da pre-Urah JV° ni v nevarnosti. V večernih trem Se Pomeni nevarno približali msam, ki stojijo na samem, neda- leč od železniškega mosta med Gabrovcem in Saležem, vendar je gasilcem uspelo, da so rdečega petelina zaustavili kakih sto metrov od bivališč. Nad požar se je že popoldne spravilo nad sto poklicnih ter prostovoljnih gasilcev, gozdnih čuvajev in drugih prostovoljcev. Prvi plameni so se pojavili na Babci, nekje v sredi med Zgonikom, Saležem in Gabrovcem. Zajeli so nad 60.000 kv. metrov zemljišča. Domačini so jih opazili okrog poldne in takoj obvestili gasilce na Opčinah, ki so že čez nekaj minut prišli na lice mesta in skušali ukrotiti ognjene zublje. Ker prvim skupinam to ni uspelo, so na pomoč poklicali še organizirane prostovoljne skupine gasilcev iz Zgonika in iz Devina ter gozdne čuvaje. Sredi popoldneva je bilo v akciji zaposlenih nad sto gasilcev s približno dvajsetimi vozili. Ker ognju niso bili kos, so iz protipožarne centrale v Vidmu poslali v Zgonik helikopter družbe Elidolomiti, ki je bil prej zaposlen s podobnim gašenjem v Karniji. Pomoč helikopterja je bila dobrodošla, vendar pa požara vse do večera niso mogli pogasiti. Reševalna akcija je trajala vso noč. Kras so v zadnjih dveh tednih močno opustošili gozdni požari. Deželna protipožarna služba v Vidmu opozarja, da je za preprečevanje požarov najpomembnejši hiter poseg. Če kdo opazi plamene v naravi, naj takoj zavrti telefonsko številko 212020 (brez pred-klicne številke). Sušno obdobje veča možnost vnetljivosti rastlinja. Kdor hodi na izlete v naravo, naj ne meče na tla prižganih vžigalih ali cigaret in naj ne prižigajo ognjev, saj lahko žerjavica povzroči silovit požar. Sindikat upokojencev CGIL obvešča upokojence INPS, da se lahko za pravilno izpolnitev obrazca RED, ki ga bodo prejeli z avgustovsko pokojnino, obrnejo na njegove urade, začenši s sedežem v Ul. Pondares 8. Poleg tega se lahko obrnejo tudi na urade patronata INCA-CGIL v Ul. Pondares, na Trgu Galilei 4 v Miljah, na Cesti za Glinščico 58 pri Domju, na Trgu sv. Roka v Nabrežini. Omenimo naj, da je treba obrazce RED izpolniti v teku 30 dni po prejemu. številno občinstvo Z otvoritvijo razstave Umetnost v modi in modnim defilejem se je sinoči začel v Prosvetnem domu na Opčinah letošnji Tabor 88, ki se bo nadaljeval z družabnostjo, nastopom godbe na pihala Refolo in kotalkarsko revijo Športnega društva Polet vse do ponedeljka zvečer. Kdor si ni ogledal sinočnje modne revije, je zamudil enkratno priložnost, da bi prisostvoval prvi reviji naše domače visoke mode, ki je morda marsikoga šokirala, presenetila, ob tem pa pokazala, da gremo Slovenci tudi na tem področju z časom naprej in da nočemo le slediti modnim novostim. Dokazala je, da znamo z majhnimi sredstvi pripraviti odlične modne izdelke. Da znamo z materiali, kot so usnje, plastika, ročno tkanje, in čipke ustvariti oblačila, prilagojena današnjemu času, današnji mladini, današnji visoki modi. "Domače" manekenke so namen in pomen revije razumele, zato so se v svoje modele lepo vživele, jih osvojile in jim tako vdahnile vse tisto, kar so si želele in upale ustvarjalke Marija Vidau, Evi Sedmak in Magda Tavčar. Ker bomo o sami prireditvi še poročali, naj zaenkrat povemo, da gre zasluga za lep in prijeten večer ne samo trem ustvarjalkam in vsem njihovim pomočnicam, temveč tudi Sergeju Verču in Borisu Kobalu za prijetno in duhovito napovedovanje, Aleksandru Vodopivcu za klavirsko spremljavo, vsem članom kulturnega društva Tabor, ki so pripravili dvorano in tako poskrbeli za lep začetek že tradicionalnega openskega Tabora, ter seveda številnemu in hvaležnemu občinstvu, (ni) (Foto Križmančii| Jama pri Gabrovcu °JJaja stalni Zračni tok uhajg 0(}Zeinske jame pri Gabrovcu letno jSta*en zračni tok s srednjo ja. Jan,einPeraturo H stopinj Celzi-in vHruu'. k* 1° sestavlja več votlin Njeno a n' !e 9lo,t,oka 205 metrov, •norci 9110 se nahaja 6 metrov nad prosko gladino. lovra ninenju tržaškega vremenos-atmncf^rok Silvia Pollija, ki zbira noti i rske Podatke na kraški pla-uhaja-f. poiav jame z neprekinjenim dekna^111 zračnega toka zelo re-tržaši,- ^rasu- S posebno napravo je vsakn*! strokovnjak izračunal, da Gabrr>leto P111!6 iz kraške jame pri bičninVCU skoraj 21 milijonov ku- NVhmetrov zraka-jami ,rz gre Pri tej svojevrstni mase z ,neke vrste odtok velike °b 2o a’ ^a masa P® se premika skeir, * , ometrov dolgem podzem-neaa ;?iku reke Timave, vse do nje-^livanu Va V Jadransko morje pri Kaj pravi znanost o zanimivem nebesnem pojavu O zvezdnih utrinkih, ki zbujajo tiha upanja v avgustovskih nočeh V teh avgustovskih nočeh se marsikdo ozira v nebo v upanju, da bi zagledal padajočo zvezdo. Po razširjenem ljudskem izročilu se namreč gotovo izpolnijo želje, ki jih izrazimo v trenutku, ko zažari nebo. To pa se posebno pogosto primeri prav sredi avgusta, točneje v noči sv. Lovrenca, iz katere smo se danes prebudili. Temu mučencu na čast avgustovskim zvezdnim utrinkom pravimo tudi »solze sv. Lovrenca«. Pojav je že dolgo znan, saj so ga na znanstveni način prvič zabeležili že 17. julija leta 36 po Kr., in sicer na Kitajskem. V eni noči so tedaj našteli okrog sto padajočih zvezd. Pri nas v Evropi pa ga redno opazujemo od leta 811 dalje.« Karabinjerji na konju so se vrnili v Trst Po 2 -..- ® it , . .. P°letnem časn*^ S° Se v<~era) vrnBi v Trst karabinjerji na konju, ki bodo v n 6sta- Čistokr^PraK iaU službo v. Miramarskem parku, Barkovljah in v središču Pojaviig n na bela konja z jezdecema v uniformi sta se včeraj dopoldne 1VaIi in z občna Umta- Mim°idoči so se ustavljali, da bi si bolje ogledali krasni Vojaka kn d°VanJem sledlh njunemu elegantnemu koraku, i/ a Prefektu tv16? n 699 oddeika karabinjerjev iz Milana sta se včeraj predsta-va*rabinjeriev fu F®hceiu' Na Trgu Unita ju je pozdravil tudi poveljnik tržaških . Milan Na nm ° Joscano' k' bo kmalu zapustil naše mesto, ker so ga premestili zadnji konin>?°iV° bo stopil poveljnik iz Rima. Karabinjerji na konju so C’ bekaj nošam kl nddf ek v vseI italijanski vojski. V naši deželi jih sploh ni nri Sprehgj,, . eznib oddelkov pa obstaja le v večjih italijanskih mestih. » st, čig srečai,, v Pro?tranem Miramarskem parku bodo imeli do jeseni prilož-vanje kaznivih arabmleria v uniformi na belem konju. Svojo službo za prepre-odvsem na Tr , ,ani Pa bosta orožnika opravljala tudi v samem srcu mesta, nski čar j gu Unita. Njuna prisotnost bo dala našemu mestu pravi zgodo-nitebko korist Si°m J!ma visi d°ig meč ki bi jima v primeru napada sicer ne bil 01,1 in snreiom °ir°Zena pa sta ludi s pištolo in opremljena z radijskim oddaj-Preiemmkom, da se lahko takoj povežeta z "bazo". (Foto Križmančič) »V resnici ne gre za nobeno padanje zvezd,« pravi prof. Bruno Cester od astronomskega oddelka Univerze v Trstu, na katerega smo se obrnili, da bi nam pojav obrazložil na poljuden način. »Kar pada so meteorji, se pravi sorazmerno majhna nebesna telesa, ki zažarijo, ko priletijo v atmosfero naše Zemlje. Pojavljajo se bodisi samotno bodisi v rojih. V prvem primeru, ki je sicer zelo redek, gre navadno za asteroide, to je za ostanke eksplodiranih planetov; v drugem primeru pa so meteorji praviloma drobci, s katerimi posejejo svoje nebesne poti kometi, kadar se približajo Soncu. Ti meteorji se namreč ločijo od kometov prav pod vplivom sončne energije in razumljivo je, da se Viviani Bukavez gre malo na bolje Zdravstveno stanje Viviane Bukavez, 22-letnega dekleta z Opčin, ki se je zanjo nedeljo v juliju hudo ponesrečila na cesti Adriatica, se nekoliko izboljšuje. Izboljšanje je sicer neznatno, a spodbudno. Nevrokirurg Amigoni iz klinike v Ravenni nam je povedal, da postaja koma vedno lažja in da je precej možnosti, da se dekle prebudi. »Prezgodaj je še, da bi lahko izrekel dokončno sodbo; toda upanje, da preživi, postaja vedno večje. Prognoza je seveda še vedno strogo pridržana.« Dekle je bilo žrtev hude prometne nesreče blizu Ravenne. V njej je izgubila življenje njena 23-letna prijateljica Mariolina De Blasio. Ko so Viviano pripeljali na oddelek za oživljanje v Ravenni, je bilo njena stanje izredno kritično. Bila je v globoki komi, močan udarec pa ji je prizadel nekatere živčne centre. Zdravniki so ugotovili, da je desna stran telesa ohromljena. Po nekaj dneh intenzivne nege je začela najprej premikati desno nogo, roka pa je bila še nepremična. V zadnjih dneh pa paraliza vedno bolj popušča, saj sedaj lahko premakne tudi roko. Pomembno je tudi, da se je Vivana začela odzivati na dražljaje in da začenja odpirati oči. Redno jo v njeni bolniški sobi obiskuje oče, ki jo kliče k zavesti in ji prigovarja, naj se prebudi. Zdravniki pravijo, da jo glas ljubljenega družinskega člana lahko prebudi v življenje. Njeni znanci in prijatelji vsak dan sprašujejo domače, če se je njeno zdravstveno stanje izboljšalo. Nekateri so tudi telefonirali v naše uredništvo. Na oddelku za oživljanje bolnišnice v Ravenni so jo že obiskali prijatelji, ki jih Viviana ni mogla pozdraviti. na našem nebu pojavljajo v točno določenih nočeh oziroma dobah v letu, saj se to zgodi vsakokrat, ko se naš planet približa tirnici kakega kometa.« Ker se ti meteorji gibljejo po vzporednih poteh, se opazovalcu na Zemlji zdi, kakor da prihajajo iz iste točke na nebu. Tej točki pravimo radiani meteorskega roja. Od ozvezdja, v katerem radiani navidezdno je, roj dobi tudi ime. Tako avgustovskim meteorjem pravimo tudi Perzeidi, ker je njihov radiani v ozvezdju Perzeja. Toda ostanki katerega kometa naj bi bile te »solze sv. Lovrenca«? »Gre za ostanke kometa "Swift-Tuttle",« odvrne prof. Cester. »Ime nosi po astronomih Swiftu in Tuttlu, ki sta ga leta 1862 zapazila prvi v New Yorku in drugi v Cambridgeu. Da so Perzeidi povezani s tem kometom, pia je prvi odkril Italijan Schiap-parelli, ki je svojo teorijo objavil leta 1868. Njegova razlaga "padanja zvezd" v avgustovskih nočeh, pa tudi v drugih dobah v letu, je v bistvu še danes veljavna. Pojav pritegne v avgustu večjo pozornost preprosto zato, ker je pogostejši in intenzivnejši.« Padanje zvezd je pri nas v teh' dneh mogoče s precejšnjo lahkoto uzreti okrog 23. ure na severovzhodnem delu neba, kjer se pač nahaja ozvezdje Perzeja. Srečneži, ki bodo zagledali, kako zažari nebo, bodo prav gotovo vsaj potiho izrazili tudi kako skrito željo. Saj bo že vse res, kar znanstveniki pravijo, toda logika srca je neka druga... (mb) Danilu Micheluzziju v slovo Zavest, da klenega, zgovornega in — kljub svojim 87. letom mladostnega Danila Micheluz-zija ni več med živimi, si le s težavo utira pot v srca tistih, ki so ga pobliže poznali in cenili, predvsem planincev starejšega in mlajšega rodu, katerim je prav Danilo Micheluzzi z vztrajnostjo in zavzetostjo pravega ljubitelja gora odpiral poti v naše planine in na zasnežena pobočja. Včeraj smo Danila spremili na zadnjo pot ožji sorodniki, znanci, delovni tovariši in kolegi in mnogi planinci, člani SPDT, kateremu je Micheluzzi s predanostjo posvetil mnogo truda in dela v daljši dobi svojega dolgega življenja. Mladostna leta Danila Micheluzzija niso bila najbolj rožnata, zlasti ne pri iskanju zaposlitve po končanem šolanju v težkih časih po prvi svetovni vojni. Potem je le dobil zaposlitev kot pripravnik v odvetniški pisarni dr. Agneletta, a kmalu se je postavil na lastne noge kot upravitelj stanovanjskih nepremičnin, kar je delal do zadnjih dni svojega življenja. To delo mu je dopuščalo nekaj prostega časa, zato je — kot vnet planinec in smučar - že v hudih časih fašizma v sklopu Društva tržaških izletnikov prirejal in vodil izlete na bližnje in daljne gore in na tedaj še deviška smučišča za določene kroge planincev, med katerimi je bila pretežna večina Slovencev. Na teh izletih so se srečevali naši ljudje, ki so izkoriščali priložnost za domenke in celo ilegalne sestanke. Po vojni je bil Danilo Micheluzzi skupaj s pokojnim Zorkom Jelinčičem eden glavnih pobudnikov obnovitve dejavnosti Slovenskega planinskega društva v Trstu in postal odbornik ter odgovoren predvsem za smučarski odsek. Bil je duša tega odseka in njegova zasluga je, da je vzgojil celo generacijo odličnih smučarjev, med katerimi je tudi njegova hčerka Selma, ki je v kasnejših letih prevzela očetovo odborništvo in vrsto let vodila smučarski odsek. Danilo pa se ni zadovoljil samo s tem. Ko je bilo treba prirejati društvene izlete, je bil s pobudami in nasveti povsod pričujoč, pri čemer je znal pri mnogih mladih prepričljivo vzbujati ljubezen do naravnih lepot naših planin. V odboru je Micheluzzi deloval dolgo desetletje in bil potem izvoljen v nadzorni odbor, funkcija, ki jo je vestno opravljal do pred nekaj leti. Do zadnjega se je zanimal za uspehe in dejavnost SPDT, sam pa se je rad sprehajal po bližnjih kraških vrhovih. Danila Micheluzzija ni več. Nedvomno bomo vsi v društvu občutili veliko praznino, saj nam je bil Danilo neizčrpen vir nasvetov in pokroviteljskih pripomb. Globoko prizadeti družini naj gre iskreno in občuteno sožalje. Z Micheluzzijem je odšel eden od zadnjih protagonistov naše polpretekle planinske zgodovine, eden od tistih, ki se ni ustrašil nasilja in zatiranja in je prizadeto pripomogel, da med obema vojnama ni povsem izumrla planinska dejavnost in družabnost naših ljudi, ki ju je potem pomagal obnavljati po vojni in jima bil zvest do konca svojih dni. Lojze Abram Pred dobrima dvema mesecema v Rimu Emil Škabar iz Repna prejel odlikovanje viteza republike Že pred dvema mesecema, natančneje 3. junija, je obrambno ministrstvo podelilo Emilu Škabarju iz Repna odlikovanje viteza republike za njegove medvojne zasluge. V Repnu in okolici ta novica že dalj časa ni več novost, toda prav je, da o podelitvi odličja obvestimo tudi širšo javnost m da odlikovancu najtopleje čestitamo ob visokem priznanju. Emil Škabar se je rodil v Repnu leta 1924. Ob kapitulaciji Italije leta 1943 se je nahajal kot letalec v L'Aquili. Jeseni istega leta je odšel k partizanom, kjer se je boril v brigadi »Simon Gregorčič«, ki je imela svoj sedež v Lokov-cu. Kasneje se je javil za minometalca in minerja v skupini, ki je minirala železniške postaje od Tolmina dp Vipave. In prav pri preizkušanju nove angleške mine v Čepovanu se je 9. junija 1944 zgodila nesreča, ki je terjala več smrtnih žrtev in je Emilu ranila roko ter odvzela vid. Ranjence, med katerimi je bil tudi Emilov sovaščan Stanislav Ravbar, so prepeljali v bolnišnico Pavlo, kjer jim je zdravnica dr. Pavla nudila prvo pomoč. Dober mesec kasneje so ranjence z nosili prenesli do Kočevja. Emil ima posebno živ spomin o tej poti v Kočevje. Nosilci so bili večinoma tujci in so, zvesti komandirjevim ukazom, ranjence odlagali zdaj v koprive, zdaj v blato, kamor je pač naneslo, samo, da so jih ubranili pred streli. Ko so končno prispeli v Kočevje, jih je tam čakalo letalo, ki jih je odpeljalo na zdravljenje v Bari. Emil ni dolgo zdržal v Bariju in tako se je kmalu vkrcal na grško ladjo, ki ga je popeljala do Zadra. Nato je nadaljeval pot do Beograda in se postopoma vračal v domače kraje. Nekaj časa se je nahajal v invalidskem domu v Jesenicah, nato pa se je leta 1947 vrnil v rojstni kraj. 8. oktobra 1955 se je poročil s sovaščanko Albino Škabar, ki je tudi prispevala težak davek za svobodo. Med vojno je bila kurirka in nato so jo zaprli v Rižarno. Na esesovski komandi na Trgu Oberdan so jo zasliševali, tepli in obesili za kite na kavlje več kot dva metra od tal ter nadaljevali s pretepanjem. Čas do osvoboditve je preživela v temnici koronejskih zaporov. Emil in Albina Škabar sta svoja sinova vzgojila v zavedna Slovenca, ki sta jima v oporo v starosti. Emil preživlja svoje dneve na dolgih sprehodih po Repnu in okolici v spremstvu fantov, ki si za služenje vojaškega roka izberejo spremljanje invalidov. (L. G.) Na sliki: Emil Škabar v Rimu, kjer je prejel visoko odličje. Šola G. Ascoli podaljšala rok vpisa v tečaj za bolničarje Kot smo že poročali, so na šoli za poklicne bolničarje »G. Ascoli« podaljšali rok za vpis v triletni tečaj za poklicne bolničarje, in sicer do 31. avgusta. Na tečaj se lahko vpišejo mladi, ki so izdelali drugi razred katerekoli višje šole druge stopnje in ki bodo dopolnili šestnajsto leto starosti do 31. decembra. Tečaj se bo začel septembra. Diploma poklicnega bolničarja dovoljuje poleg opravljanja prostega poklica tudi zaposlitev v vseh javnih in zasebnih zdravstvenih ustanovah v državnem merilu in v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Obenem pa dovoljuje tudi vpis na višje tečaje za habilitacijo za vodstvene funkcije za zdravstvene asistente, vpis na dveletni univerzitetni tečaj za vodje bolničarskega skrbstva in vpis na tečaje za specializacijo (porodni-čarstvo, kirurška asistenca, kardiologija in oživljanje, nefrologija in hemodializne tehnike, psihiatrija). Do 31. avgusta je odprto tudi vpisovanje na tečaj za specializacijo za habilitacijo za vodstvene funkcije bolničarskega skrbstva. Podrobne informacije nudi šolsko tajništvo v Ul. Stuparich 1, od 8. do 13. ure. Telefon 7762441/2. Sporočilo zavoda INPS Zavod INPS sporoča, da bo 31. decembra 1989 zapadel rok za predstavitev prošenj za morebitne popravke podatkov v izvlečkih računov (obrazec ECO 1/M), ki jih je INPS poslal na dom interesentov. Obrazci za popravke (ECO 2/M) so na voljo v uradu INPS in na sedežih patronatov, ki nudijo brezplačno pomoč za njihovo izpolnitev. Kdor še ni prejel obrazca ECO 1/M, ga lahko dvigne v uradu za izplačilo prispevkov, Ul. S. Anastasio 5 (3. nad.) Opozorilo za preprečevanje pasje stekline Krajevna zdravstvena enota poziva lastnike oziroma gospodarje psov, naj spoštujejo člen št. 83 zakona št. 218 z dne 2. junija 1988 pravilnika živinoz-dravniške policije v zvezi z nevarnostjo okužbe S steklino. Še zlasti pa opozarja, naj svoje pse opremijo z nagobčniki, ko jih peljejo v javne kraje, ne da bi jih imeli na vrvici. Na ta način se bodo gospodarji psov lahko izognili strogim globam, ki so jih uvedli pred kratkim in ki gredo od 500.000 do 2.500.000 lir. Krajevna zdravstvena enota nadalje opozarja, da pomeni zapuščanje psov na cesti med počitniškim obdobjem izredno neomikano dejanje, ki med drugim sili občinske'uprave, da proti zapuščenim psom uvedejo neljube ukrepe. Osvežitev v hladnem tolmunu Nekateri si takole privoščijo osvežitev v hladnem tolmunu in daleč od gneče na obmorskih plažah. Še posebno, ker morje v teh dneh kaj malo osveži: včeraj je na primer njegova temperatura v Trstu znašala kar 24,5 stopinje Celzija. (Foto Magajna) razne prireditve TABOR '88 - Prosvetni dom Opčine -od 10. do 15. avgusta. V soboto, 13. 8.: ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Est Nordest; v nedeljo, 14. 8.: ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri koncert godbe Refolo, ob 20. uri ples z ansamblom Est Nordest; v ponedeljek, 15. 8.: ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kotalkarska revija ŠD Polet, ob 20. uri ples z ansamblom Gli altri baroni. Vse dni odprta razstava knjig, plošč in kaset, sejem rabljenih knjig ter razstava Umetnost v modi; Evi Sedmak, Magda Tavčar, Marija Vidau. Sekcija KPI E. Berlinguer Devin-Nab-režina prireja 13., 14. in 15. t. m. PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA na igrišču Sokola v Nabrežini. ŠD Zarja prireja 14. in 15. avgusta tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. kino ARISTON - 21.15 Salto nel buio, fant., ZDA 1987; r. Joe Dante; i. Dennis Qua-id, Martin Short, Meg Ryan. EXCELSIOR II - Zaprto. EXCELSIOR I - Zaprto NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Vestito per uccidere, krim., r. B. De Palma, i. A. Dickinson, □. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Mangia il ricco, kom., VB 1988; r. P. Richardson; i. F. Richmond, L. Pellay. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Giochi erotici di Vanessa, porn., NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 Arancia meccanica, fant., ZDA, 1971, 137'; r. Stanley Kubrick; i. Malcolm McDo-well, Patrick Mogel. FENICE - Zaprto. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Le mille luči di New York, r. Sidney Pollack, i. M. J. Fox, K. Sutherland, □. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 Stregata dalla luna, ZDA 1987; r. Norman Jewison; i. Cher, Nicolas Cage. EDEN - 16.00, 22.10 Daniela minislip, porn., VITTORIO VENETO - Zaprto. CAPITOL - 17.00, 22.00 Love Dream, kom.; r. C. Finch; i. C. Lambert. LUMIERE FICE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Adolescenti vogli-ose, porn., □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 11. avgusta 1988 JASNA ‘ Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.19 - Dolžina dneva 14.18 - Luna vzide ob 4.29 in zatone ob 20.08. Jutri, PETEK, 12. avgusta 1988 RADA PLIMOVANJE DANES: ob 4.01 najnižje -61 cm, ob 10.48 najvišje 39 cm, ob 16.16 najnižje -13 cm, ob 21.43 najvišje 39 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 29 stopinj, zračni tlak 1014,3 rahlo narašča, veter 15 km na uro vzhodnik, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 24,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giacomo Bedeschi, Andrea Rossano, Živa Cotič, Aura Ceco-lin. UMRLI SO: 60-letna Giuditta De Angeli por. Bette, 88-letna Angela Martinis vd. Di Fabio, 70-letna Rosa Albertin, 92-letna Maria Bonifacio, 81-letni Bruno Mercanti, 68-letna Giordana Viezzoli por. Nasi, 68-letni Mario Pipan, 80-letna Maria Urbani por. Parovel, 86-letni Danilo Micheluzzi, 81-letna Liselotte von Bal-ly vd. Schuster. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. avgusta 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. gledališča GRAD SV. JUSTA V sredo, 24. t. m., ob 21.30 bo nastopil s svojim orkestrom kantavtor PAOLO CONTE. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. MIRAMARSKI PARK Luči in zvoki Nocoj ob 21.00 program v nemščini in ob 22.15 program v italijanščini. __________razstave______________ V TK Galeriji - UL sv. Frančiška 20 - je na ogled razstava grafik slovenskih mojstrov. V konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30. V Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstavo je pripravil Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborništvom za kmetijstvo tržaške pokrajine. V palači Costanzi je odprta fotografska razstava o življenju in delu Nobelovega nagrajenca Alberta SCHWEITZER-JA. Na sedežu turistične ustanove v Ses-Ijanu št. 56/B bo do 19. t. m. odprta skupinska razstava. izleti Sekcija VZPI-ANPI E. Antončič prireja 3. septembra izlet v goriška Brda in v Ajdovščino ob priliki proslav 30. divizije in udarne bazoviške brigade. Cena 10.000 lir. Vse informacije nudi Gigi Bogateč (tel. 220175). prispevki V spomin na Marijo Markežič daruje svakinja Tončka z otroki 100.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Marijo Markežič darujeta nečakinja Silvia in Claudio 60.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Lidio Cattonar daruje Frančko z družino 25.000 lir za ŠD Vesna. Ob 5. obletnici smrti drage mame Ivane Kralj darujeta Alberta in Albin 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na g.o Amalijo Markužo vd. Gabrovec daruje Zora Kocman 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob prijatelja Ivana Marca darujeta Marta in Rafael Kocijan 10.000 lir za KD Lipa in 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič. Namesto cvetja na grob Terezine Ra-potec daruje sestrična Justina (Gročana 28) 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gročani. Namesto cvetja na grob Zdravka Kocjančiča daruje Milka Kočevar (Dolina 206) 30.000 lir za dolinski cerkveni pevski zbor. V spomin na dr. Dorčeta Sardoča daruje Angelo Rebula 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. V spomin na Vittorio Rebbi daruje Angelo Rebula 10.000 lir za cerkev v Nabrežini. V spomin na Ivana Marca daruje Andrej Metlika 15.0000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grobova Angele Bandi-Križmančič in Dane Špan daruje Sveto Grgič 20.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na Angelo Bandi-Križmančič, Ivana Marca in Andreja Ražma darujeta Silvan in Marija Žagar 60.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na Antona Magajno darujeta Elči in Gigi 30.000 lir za Jadralni klub Čupa. Namesto cvetja na grob bivšega odbornika Danila Micheluzzija darujejo Alenka in Pino 30.000 lir, Gracijela in Aleksij 20.000 lir, Severina in Žarko 20.000 lir ter Elči in Gigi 30.000 lir za SPDT. razna obvestila Slovenski deželni zavod za poklic1*. Izobraževanje sporoča, da bodo urS zaprti do 22. avgusta. Patronat INČA CGIL v Nabrežini sporoča, da urad deluje do 22. aV9u? t samo ob ponedeljkih od 9. do 12. ure ob četrtkih od 15.30 do 18.30. ZVI NOV obvešča, da bo pisarna zapita od 12. do vključno 19. avgusta. ZSKD vabi vse svoje člane na og'e/j predstave MIKLOVA ZALA, ki bo, k najavljeno, v soboto, 27. avgusta, ob 20.30 na sugestivnem gradu v Štanjelu. V ta namen organizira ZSKD avtobusni pje voz. Uro in kraj odhoda bomo iavi**j1n knadno. Prijave sprejemamo še ta tede v uradih ZSKD v Trstu, tel. 767303 on _ do 14. ure. Od 16. do 20. avgusta Pa s._ lahko interesenti zglasijo v Tržaški knl gami, kjer bodo lahko rezervirali tu vstopnico za predstavo. Prosimo, da interesenti čimprej prijavijo, kajti aVt . bušni prevoz bo mogoče organizk* ^ samo če bo do 20. avgusta zadostno ste vilo vpisanih. KD Kraški dom prireja POLETJI CENTER za otroke, ki obiskujejo zadn/ letnik vrtca in za osnovnošolce. Pole® center bo potekal od 9.00 do 12.30 od 1 • do 27. t. m. vključno soboti. VpisMn 20.000 lir. Za vpis in informacije Vesn Guštin, Repen 54, tel. 227124. šolske vesti Sindikat slovenske šole, tajništva Trst, sporoča, da je urad SSŠ zaprt do 2U-avgusta. Danes praznujeta 25 let skupnega življenja MERI in ZDRAVKO GRUDEN Da bi preživela še mnogo let Y zdravju, ljubezni in družinski sreči, kot do sedaj, jima želijo mama Slava, sin Adrijano z ženo Moreno ter hči Valentina. Voščilom se pridružujeta mama Mila in brat Peter z Lico. čestitke mali oglasi Te dni praznuje rojstni dan BERT^ TUL. Vse najboljše ji želi Danijela. OSMICA OLENICH je odprta v Padn-čah. OSMICO ima odprto Lupine v Praprot Toči sortirana vina. OSMICO je odprl Alojz Milič v Velikem Repnu. PRODAM čistokrvne mladiče kraškeg ovčarja brez rodovnika. Tel. 229225. PRODAM hišo v Tržiču, Vicolo Romano 6. Tel. 0481/78001. , PRODAM Hlavatyjev akvarel. Tei-413142 od 19. do 21. ure. . ■ PRODAM kozo molznico staro 2 1® Tel. 200760. KUPIM hišo na Krasu, tudi potrebno popravil. Tel. 226445 ob uri kosila. IZKUŠENA PRODAJALKA išče resno zaposlitev. Telefonirati v jutranji urah na št. 53961. a MLAD PAR išče v najem stanovanje n področju zahodnega Krasa. Tel. 2004 v večernih urah. .kj LEPA DEKLETA za mažoretke ob pnim otvoritve športne manifestacije 15 društvo. Telefonirati zjutraj na 7796633. IŠČEM zazidljivo zemljišče na ^raS^ Telefonirati v večernih urah na 213652 ali 213348. jp IŠČEM V NAJEM hišo ali stanovanj • Tel. 228390. g V NAJEM nudimo počitniško hišo z ležišči v škofjeloških hribih. Inforrn.a je Tušek, Cankarjeva 30, Radovlji tel. 003864/74921 ali 75209. ,,ke V DOLINI nova trgovina gostilni opreme in hladilno-točilnih sistem,^ za vino, pivo in sokove P16"111^;,!!-post-mix Celli - leader te vrste v n ji. Tel. 040/228190. menjalnica Ameriški dolar...... Nemška marka ....... Francoski frank..... Holandski florint .. Belgijski frank..... Funt šterling....... Irski šterling...... Danska krona........ Grška drahma ....... Kanadski dolar ..... 1405,— 735.— 217,— 651.— 34,80 2370.— 1970,- 191,— 8,75 1140,- 10. 8. 1988 Japonski jen................... j' Švicarski frank ........... / SO Avstrijski šiling............... n --- Norveška krona .............. 20jJ Švedska krona .................... «50 Portugalski eskudo............... °'cn Španska peseta...................... ^ Avstralski dolar .......... * n 45 Debeli dinar....................... ^5 Drobni dinar............... BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/6700* Agencija Domjo Agencija Rojan 411* Veleblagovnica Tolentino POPUSTI OB KONCU SEZONE OD 10 DO 50% pri vseh artiklih TRST Ul. XXX Ottobre 5 Tel. 61600 obv. občini 7/7/1988 Pal ?.raz**sk' fotograf Mario Cravo Neto, ki razstavlja še ta teden v beneški U(> ac* Fortuny, najraje obravnava človeško telo in njegove dele - doprsja, slik' obraze, seveda na nevsakdanji način. Kljub tematski omejenosti 20 u?Pe fotograf na nov način prikazovati realnost svoje rojstne dežele. y°rnja fotoorafiia 1 fotografija nosi naslov Moški z odrezano vejo. Umbria Jazz v novi obliki Vircrr za^/učkii Umbrie Jazz so bivši predsednik istoimenskega združenja niiflJ° Ambrogioni, deželni odbornik Umbrie Francesco Mandarini in predsed-ni ^jUzeriia ARCI Marco Bencivenga debatirali o nujnih ukrepih, ki so potreb-nteg se zaicmrči obstoj tega festivala, ki si je pridobil dokaj velik ugled na Ucj narodnem glasbenem področju. Ukinitev Umbrie Jazz bi pomenila res hud r\/i V iazzovskem krogu in širšem glasbenem svetu. ve<< V,ada mora zagotoviti finančna sredstva, brez katerih festival res ne more 2cjr °bsfa/a(i. Ustanoviti je treba tudi odbor, ki naj ima "jamstveno vlogo" v krajZeniu Umbria Jazz, poleg tega bi se morale v ta projekt vključiti celotna kor^f*111 skupnost in vse strukture, ki ob festivalu delujejo in imajo od njega bj 'o^ihpdnje leto bodo festival organizirali v skrčeni obliki, predvsem zato, da stroške. Ob skromnejši glasbeni ponudbi se bodo lahko organizatorji bain na ponoven razmah leta 1990, ko bo festival skušal odgovarjati potre-seveg1 Zahtevam glasbenega sveta, ki se stalno spreminja in ki se mu je treba sklad mitja čuk jelka Cvelbar Jeseni središče za mladostnike Sklad »Mitja Čuk« zastavlja letos veliko naporov za nakup in odplačilo sedeža na Proseški ulici na Opčinah. Kakor vsako leto prireja znova od prihodnjega tedna dalje poletno središče, hkrati pa je slišati, da je v pripravi za letošnjo jesen organizacija vzgojnoža-poslitvenega središča za mladostnike. Strokovna voditeljica tega bodočega središča Stanka Čuk, ki je hkrati tajnica Sklada, je v pogovoru v funkcionalno opremljeni pisarni te ustanove pojasnila: »Nedvomno zahtevajo nakup sedeža, organizacija poletnega središča in druge manjše, a zato nič manj pomembne pobude, veliko napora od organizacije, ki šteje relativno malo odbornikov. Zdelo pa se nam je neob-hodno potrebno, da zberemo vse sile ih uresničimo pri nas tudi še slovensko Vzgojnozaposlitveno središče, bolj znano kot CEO iz kratic za italijanski Centro educativo occupazionale.« Od kod izvira ta potreba? »Slovenski otroci, srednje in težje prizadeti, nimajo po obveznem šolanju prostora, v katerega bi se vključili, se delno osamosvojili in se naučili najosnovnejših spretnosti, ki bi jim mogle služiti v življenju, da ne bi bili odvisni izključno od svojih staršev.« Do šestnajstega leta zakon dovoljuje takim otrokom obisk šole, pri katerem jim, vsaj glede spremstva, ničesar ne manjka. Ali niso potem taki otroci, ki jim po šestnajstem letu zmanjka vsakršna opora pomožnih učiteljev, spremljevalcev itd., na neki način opeharjeni in še bolj sami? »Posebej nekaterim, bolj prizadetim, ostane po obvezni šoli samo dom. Dom, v katerem nimajo vedno sreče, da bi imeli ob sebi starše, ki bi se z njimi ukvarjali. Starši so največkrat v službi. Če pa so doma, potem največkrat niso sposobni delati stvari, na katere bi se otroci odzivali.« Vendar so taki otroci nekaj odnesli iz obveznega šolanja? Od vrtca naprej je družba razbremenila starše s tem, da jim je preskrbela finančno navzočnost pomožnega učitelja, spremljevalca, varuške, razrednega učitelja. Včasih pa ni dovolj poskrbljeno zanje na didaktičnem področju: ko pridejo ti otroci iz obvezne Openski prvoobhajanci na obisku v prostorih Sklada Mitja Čuk šole, so nebogljeni, nepripravljeni in nenaučeni. Skratka, so brez ustreznega znanja in še huje: niso razvili tistih sposobnosti, za katere so imeli dispozicije in ki jih nimajo več, ker se te z leti reducirajo ali celo izginejo. Torej ne gre le za vsebino, gre tudi za pravočasno ukrepanje. Kakorkoli, pripravljeni ali ne, morajo po šoli doseči neko sožitje z družbo in njenimi pravili. Kam se na tej poti uvršča pripomoček, kakršen je Vzgojnozaposlitveno središče? »Vzgojnozaposlitveno središče je organizacija, v katero se vključijo prizadeti otroci po obvezni šoli, da bi se jim po temeljitem opazovanju nudil specifičen individualizacij skl program. Ta program naj bi otrok razvijal v največji in najpopolnejši meri tako, da bi krepil sposobnosti, ki jih ima, obudil in razvijal do največje mere sposobnosti, ki jih nima. Na podlagi čimbolj popolnega in temeljitega opazovanja se v takem programu tudi ugotovi, za katero aktivnost naj bi bil ta mladostnik najbolj primeren. Na tej podlagi mu skušamo pomagati pri osvajanju tistih sposobnosti, ki bi mu pomagale pri vključevanju v družbo in mogoče celo v neko delovno aktivnost.« Torej Vzgojnozaposlitveno središče ni parkirišče za mladostnike, ki nimajo kam po obvezni šoli? »To tudi ne sme postati. Tako parkirišče ima lahko otrok doma, ko dobi na razpolago osebo, ki zanj skrbi in mu nudi vse potrebno. V takem središču, kakršno bo naše - trudimo se za to, da bi bilo tako - morajo delati ljudje, ki temeljito spoznajo z vseh zornih kotov človeka, za katerega in s katerim delajo. Le na tak način mu lahko nudijo tiste dejavnosti, ki so mu v pomoč pri zorenju in v nadaljnjem razvoju, pa tudi take dejavnosti, ki mladostnika razvedrijo.« Ne gre torej le za osvajanje nekega znanja, pač pa tudi za zaposlitev, za koristno in kvalitetno preživljanje časa prizadetega mladostnika? »Še več: najnovejše tendence v strokovni literaturi zahtevajo, da tem otrokom pomagamo do osvajanja pravilnega socialnega vedenja. Kajti prav pri socialnem vedenju se prizadevnost najbolj pozna, po tem vedenju, ki je drugačno, prizadeti najbolj izstopajo.« (se nadaljuje) V torek, 16. avgusta, se pričnejo dejavnosti v Poletnem središču na Opčinah. Otroke pričakujemo od 8. do 9. ure v Prosvetnem domu. Na razpolago je še nekaj mest. I L f* : :!' :llll .4. j _ ::::::: lil jjjj današnji televizijski in radijski sporedi \ ■ RAI 1 ____ l2ns yreme in dnevnik iV-5 Variete: Portomatto 13'c? dnevnik 14 nn Pnevriik - tri minute... 14.1« Portomatto (2. del) Film: Notfe Dame (dram., ZDA 1939, r. VVilliam Dieterle, i. Char-16 in fS .Daughton, Maureen CHara) l? ln Yariete: Tanti varieta di ricordi 1? 4n n?*1'1 Viaggio nella natura Risanki: LTspettore Gadget, 18 2S na,dget al circo Film; n bacio della pantera (tant., ZDA 1949, r. Jacgues Journeur, i. Simone Simon, Kent 19 Smith) 20 m vranah, vreme in dnevnik Zabavna oddaja: Giochi senza 21.40 T.0.ntiere (prenos iz Španije) in m' Amgoscia (dram., ZDA 1944, r. George Cukor, i. Ingrid bergman, Charles Boyer, Joseph g« £Hk ^ Nad, papa Goriot (1. del) | 4T RAI 2__________________________j 11.50 Nadaljevanka: II signore di Bal-lantrae (4. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi - La canzone di Lisa 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere delTestate (vodita Patrizia Pellegrino in Luca Raffaelli) 16.30 Šport: atletika (prenos iz Sestrie-ra), plavanje - italijansko državno pervenstvo (prenos iz Milana) 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Un caso per due 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Zabavna oddaja: Tre minuti per me (vodi Riccardo Pazzaglia) 20.35 Nanizanka: Le inchieste del Commissario Maigret 22.05 Dnevnik - večerne vesti 22.20 Variete: Aperto per ferie 23.15 Zabavna oddaja: Videocomic 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Film: La battaglia della Neretva (vojni, Jug. 1969, r. Veljko Bula-jič, i. Sergej Bondarčuk, Yul Brynner, 1. del) A- RAI 3 12.00 Aktualno: Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasba: Giulini dirigira Beethovna - Koncert št. 4 v G-duru op. 58 za klavir in orkester 15.00 Film: Zorro il ribelle (pusti, It. 1966, r. Piero Pierotti, i. Howard Ross, Dina De Santis) 16.30 Zabavna oddaja: Jeans 2 usati 17.00 Dokumentarec: Afrika 17.55 Nanizanka: Spazio 1999 18.45 Športni dnevnik: Derby 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok, 20 let prej - Drobci 20.00 Glasbena oddaja: Johan Seba-stian Bach - Corale in Partita 20.30 Film: Un avventuriero a Tahiti (pust., Fr. 1967, r. J. Becker, i. J. P. Belmondo, N. Tiller) 22.05 Dnevnik - večerne vesti 22.15 Šport: nogomet, Pescara-Nottin-gham (2. polčas, iz Pescare) 23.00 Akt, Una sera un libro 23.15 Dnevnik - zadnje vesti 23.30 Film: Wundkanal (dram., ZRN 1984, r. T. Harlan, i. R. Kramer) RTV Ljubljana 17.30 Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (pon. 17. dela) ter nanizanka Knjiga šal (pon. 5. dela) 18.35 Spored za otroke in mlade: Za mano mulci (Madž., 6. del) 19.05 Risanka 19.18 Vreme in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Tednik 21.10 Nadaljevanka: Pusta hiša (Ch. Dickens, i. Esther Summerson, 5. del) 22.05 Dnevnik 22.20 Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (18. del - Isaura se sreča s Tobiasom in ga skuša prepričati, da ji ni več do njega. Medtem don Ameida pospravlja blagajno, najde osvobodilno listino in jo izroči Carmen, ki jo hoče uničiti.) 0.30 Informativna oddaja za goste iz tujine, nato ameriška nanizanka Sledge Hammer (3. del) 1.20 Video strani : (1P) TV Koper_________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: prijateljsko srečanje Verona-Milan (povzetki) 15.00 Kolesarstvo: Valonska puščica 17.00 Košarka: Olimpijska ekipa ZDA-Selekcija NBA Ali Starš West Conference (pon.) 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: TRST — Kako do bencina po znižani ceni TRST — Tržaške zanimivosti - kopališče La Lanterna TRST — S koncerta ob predstavitvi kasete tržaškega kantavtorja Alfreda Lacosegliaza 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 20.30 Nogomet: prijateljsko srečanje River Plate-Verona (posnetki) 22.00 TVD Vsedanes 22.10 Nogomet: prijateljsko srečanje Atalanta-Milan (posnetki) CANALE 5 Cia___________ 815 Nanizanke: Ara 8.40 Aliče, 9.10 « vita, 9.30 II del Toro, 10.30 ; a« KSfKn,«,,. Cest la vie, 12.0C KS-Tho., K •00 Cuore d'a (kom., ZDA 1983, nald Wrye, i. - -cu. Ti 1IUO ami ky, 17.30 L’albei "aele, 18.00 I 1 I8 3n S .T.uinto piani Kylzl. Tu£infa 19.10 Cantand tando, 19.50 Ti 20 30 §*Ie e niarito ° frtm: El Dorad lem, ZDA 1967, jvard Hawks, i. Nitchum, John 23 00 Passiamo 2345 mSTSac S< (v°]ni, ZDA 195f °rge Marsha CSTrSkuS 9.15 Nanizanka:lisa vilm: Odissea c ae Lance (dram 1974, r. Russ Mayber-ry, i. David Janssen, Hope Lange) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata 16.30 Nadaljevanka: La val-le delLEden (1. del) 18.30 Nanizanki: Ironside, 19.30 Arsenio Lupin 20.30 Film: Agenzia matri-moniale A (kom., Fr. 1976, r. Claude Lelo-uch, i. Jacgues Villert, Charles Denner) 22.30 Film: La ballata di Stroszek (dram., ZRN 1977, r. VVerner Herzog, i. Clemans Sche-itz, Eva Mattes) 0.35 Nanizanki: Petrocelli, 1.30 Vegas ITALIA1 ] 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph superma-xieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulu, Lala-bel, Unasirenetta 18.00 Nanizanki: L'uomo da 6 milioni di dollari, 19.00 Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Nan, Supercopter 21.30 Film: II gatto a nove code (krim., It.-ZRN 1970, r. Dario Argento, i. James Franciscus, Karl Malden) 23.35 Nanizanke: Star Trek, 0.35 Ai confini della realta, 1.05 Taxi, 1.35 Giudice di notte gfflijf TELEPADOVA 14.15 Nadaljevanke: La vlila bianca, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad, Brillante 20.30 Film: Pierino contro tutti (kom., It. 1981, r. Marino Girolami, i. Al-varo Vitali, Enzo Li-berti) 22.15 Film: Europa di notte (dok., It. 1958, r. Ales-sandro Blasetti, i. Carmen Sevilla, Domeni-co Modugno) 0.15 Nanizanka: Switch 1.15 Film: La nave fantas-ma (krim., Kan. 1980, i. George Kennedy) % TELEFRIULI 13.00 Nanizanka: Atttenti alluomo 13.30 Nad, Leonela 14.30 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd, Musič box 18.15 Nadaljevanka: Giallo cronaca 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Kviz: Caccia al premio 21.00 Nadaljevanka: Atelier 22.00 Dok, Darovi narave 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 23.30 Aktualnosti [ TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.10 Dopoldanski zbornik: Iz tišine glas, (9.00) Prehrana in zdravje; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: Simf. orkester RTV Lj (dir. Stojan Kuret, pianist A. Vodopivec); 11.30 Poldnevniški program; 12.00 Magnetizem ženske poezije; 12.40 Ko zvezde zableščijo; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Festival v Števerjanu, (14.30) Otroški kotiček, (15.00) Neskončno letnih časov; (16.00) Zapiski s poti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Srečanja: Pogovori; 18.30 Glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Dober dan; 8.30 Koncert za mlade; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Mladi koncertant; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Kvartet godal in ansambel Mojmira Sepeta; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big band RTV-Lj; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.45 Vaš kviz; 14.05 Melodije morja in sonca; 14.30 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Črno na belem; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.30 Glasbene prireditve; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.25 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 7.45 Razglednica; 8.00 Oddaja za otroke; 8.40 Glasba; 9.32 Občutki; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Glasba; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja za mlade; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Spet se te spominjam; 15.45 Počitnice; 18.00 Arenaturist; 19.00 Obzorja. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica diskoteke Amadeus; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike; 21.00 Radijski bazar, vmes Kupim-pro-dam-podarim, sledi Nočna glasba. Gradbeni odpust še ni šel v pozabo Finančna služba preverja dohodke ki so jih prijavili načrtovalci Kdaj bo zadeva z gradbenim odpustom končana? Najbrž nikoli, saj je zadeva, po valu polemik, protestov in odgoditev, obtičala nekje na tri četrt potr. Država je sicer pokasirala nekaj tisoč milijard, v glavnem na račun manjših gradbenih prekrškov. Vprašanje velikih in namernih gradbenih špekulacij pa ostaja slejkoprej nerešeno. Vesti o rušenju, oziroma o odstranitvi črnih gradenj na območjih, kjer v nobenem primeru ni mogoč odpust, ni zaslediti. Po drugi strani katastrski uradi ne zmorejo in najbrž še nekaj let ne bodo zmogli prebaviti ogromnega dela v zvezi z milijoni prošenj. Vprašanje zase je, kako bodo vse te prošnje obravnavali v občinskih uradih, kjer še za tekoče zadeve stalno primanjkuje osebja. Zadeva bo po vsej verjetnosti tonila v pozabo, ali pa bodo potrebni stalni podaljški rokov za ureditev dokumentacije. Sicer pa, kot je slišati, so zato, da stvar ne bi šla povsem v pozabo, poskrbeli, v nekaterih občinah na Goriškem, najbrž pa tudi drugod v državi, pripadniki finančne straže in sicer s ciljem odkrivanja davčnih utaj. Nobena skrivnost ni, če zapišemo, da so od zakona o gradbenem odpustu imeli največ koristi geometri, inženirji, arhitekti in drugi zasebni strokovnjaki s področja gradbene dejavnosti. Prošnja za gradbeni odpust namreč ni bila enostavna zadeva, saj je bilo treba, poleg predpisanih in izpolnjenih obrazcev, predložiti tehnične opise posegov, opravljenih na črno, opraviti izračune, predložiti tehnične risbe. , Skratka veliko dela. Toliko bolj, ker je veliko občanov, tako kakor se sicer rado zgodi, upalo na nove podaljške rokov in čakalo seveda zadnje dni. Veliko dela v normalnih pogojih običajno pomeni tudi dober zaslužek. Finančni straži se je prav v zvezi s tem ponudila izredna priložnost kontrole, glede morebitnih utaj. Kot zgleda, te priložnosti niso zamudili. Slišati je, da so v nekaterih občinah že sistematično pregledali vse prošnje v zvezi z gradbenim odpustom in da je že v teku navzkrižno preverjanje med podatki, ki so navedeni v knjigovodskih knjigah posameznih profesionalcev in pa potrdili, ki so bila izročena klientom. Kapilarna kontrola je zaenkrat, kot je slišati, usmerjena predvsem na manjše občine. Morda tudi zategadelj, ker je tam prošenj razmeroma manj in je pregledovanje bolj ažurno, najbrž pa zadeva tudi manjše število profesionalcev. Ni izključeno, da se bodo pri finančni straži odločili za kapilarni pregled prošenj za gradbeni odpust tudi v večjih, oziroma največjih občinah, kar pa prav gotovo ne bo lahka in hitra zadeva. Po informacijah, ki smo jih uspeli dobiti na goriškem županstvu je bilo tu predloženih okrog 5.500 prošenj za odpust, poleg tega pa še približno 1500 obvestil o manjših internih posegih, ki ne spreminjajo prostornine, oziroma namembnosti prostorov. V Tržiču je bilo do konca junija lanskega leta predloženih nekaj manj kot štiri tisoč prošenj za gradbeni odpust. Vse to naj bi zdaj šlo skozi drobnogled finančne uprave, ki je pred leti, s sistematično kontrolo skušala odkriti utajevalce med gostilničarji, trgovci in drugimi zasebnimi delavci. Po predstavah selekcije filmov Amidei Občinstvo je nagradilo zadnjega od osmih filmov Švedski film'»La mia vita a guattro zampe« v režiji Lasseja Hallstroma, po scenariju Reidara Jonssona, Bras-seja Brannstroma in Pera Berglunda, je prejel posebno nagrado občinstva na letošnjem filmskem natečaju za nagrado Sergio Amidei. Prvo nagrado bo žirijo, ki jo sestavljajo znani scenaristi, režiserji in igralci, podelila na slovesnosti 25. septembra, ko bodo v Gorici odprli razstavo Ettora Scole. Letos so organizatorji, občinska uprava in zadruga Mitt, poskrbeli, da je svoje mnenje o filmih lahko izrazilo tudi občinstvo, ki je po ogledu osmih filmov glasovalo za najlepšega. Očitno je pri glasovanju bil precejšnji del občinstva pod vtisom zadnjega, komaj gledanega filma, ki je s 47 preferencami prekosil vse ostale. Film je sicer dopadljiv in tankočuten, morda pa bi boljši rezultat zaslužil kak drug film. Takoj za zmagovalcem se je po odzivu občinstva uvrstil drug nordijski film, danski »11 pranzo di Babette«, režiserja in scenarista Gabriela Axe-la, šele tretje mesto pa je zasedel Ber-toluccijev »Lultimo imperatore«, ki kljub devetim Oskarjem ni prodrl med goriškim občinstvom. Pred krizo na občini v Gradišču? Tajniki političnih strank na Goriškem bodo morali takoj po velikem šmarnu rešiti še eno zapleteno vprašanje. Poleg kriznih primerov Gradeža in Štarancana ter sestave večine v Tržiču in Ronkah bodo morali zgladiti nesoglasja, do katerih je prišlo v občinskem odboru v Gradišču. Na zadnji (torkovi) seji občinskega sveta, ko je bila na dnevnem redu tudi razprava o proračunu, je odbornik Adriano Dugaro, ki pripada republikanski stranki, napovedal, da ne bo glasoval za programsko-finančni dokument. Ne strinja se predvsem s predlaganimi rešitvami glede prenove, oziroma nove gradnje športne hale in pa glede načrta za prenovo mestnega jedra in obnovo občinskega parka. O tem vprašanju se sicer v zadnjem času v Gradišču veliko razpravlja. Stališče republikanskega predstavnika je seveda presenetilo druge partnerje v koaliciji, ki jo vodi krščanski demokrat Romano Travan. Zlasti v vrstah KD niso štedili s kritikami na račun predstavnika republikanske stranke. Komunisti so zahtevali, da se o spornih vprašanjih organizira javna razprava. Razburkane vode je skušal nazadnje pomiriti župan Travan, ki je dejal, da je stališče Dugara razumeti kot notranjo dialektiko v koaliciji in ne kot razkol. Vsekakor je župan kmalu zatem prekinil sejo. Občinski svet se bo ponovno sestal predvidoma proti koncu meseca, ko bodo tajniki strank poskusili odpraviti nesoglasja. Sindikat CISL o zdravstvu Pred dnevi smo poročali o ostrih kritikah, ki jih je na račun delovanja javne zdravstvene službe v poletnem obdobju in glede zagotavljanja osnovnih storitev, izrekla sindikalna zveza CGIL. Na to vprašanje opozarja v posebnem sporočilu za tisk tudi sindikat FISOS-CISL, ki navaja, da je razlog za takšno stanje v pomanjkanju jasnega načrta o organizaciji javnega zdravstva v pokrajini, o vlogi posameznih bolnišničnih struktur, o smotrnejši izrabi osebja za zagotavljanje boljših storitev. Sindikat navaja, da je bil že 4. marca letos odobren izvršilni načrt reorganizacije javne zdravstvene službe na Goriškem, skupaj z načrtom števila zaposlenih. Sindikat sprašuje upravni odbor KZE, zakaj do zdaj še niso bile izvedene v načrtu predvidene preureditve in če se za tolikšnim imobilizmom ne skrivajo morda drugi interesi. Spet težave glede odpadkov Protestna stavka delavcev pri goriškem upepeljevalniku Uslužbenci podjetja Saspi, zaposleni pri upepeljevalniku v gjoriški industrijski coni, so oklicali tridnevno stavko. Pričela se je včeraj, zaključila pa se bo predvidoma jutri. Razlog te nove protestne akcije, že druge v razmeroma kratkem času, je nerešeno vprašanje manipuliranja in sežiganja posebnih odpadkov, ki jih v napravo vozijo iz bolnišnic v Gorici, Tržiču in menda tudi nekaterih drugih zdravstvenih ustanov. Že pred tedni so uslužbenci opozorili na to vprašanje in prav tako oklicali protestno stavko. Kmalu zatem je bila objavljena vest, da bodo posebne odpadke iz bolnišnic odslej vozili v Trst. Vendar iz te moke, kot potrjuje nova protestna akcija, ni bilo kruha, ker menda v Trstu niso primerno opremljeni za uničevanje, oziroma predelavo nevarnih odpadkov. Vprašanje je torej spet na začetku. Kako ga bodo rešili in kakšne so možnosti? Menda naj bi v prehodnem obdobju za uničevanje posebnih odpadkov uporabljali upepeljevalnik v bolnišnici Janeza od Boga. Glavno besedo pri zadevi ima Krajevna zdravstvena enota, oziroma Dežela. V pristojnih uradih goriške KZE so že pred dnevi zaprosili za točna navodila v Trst. Odgovor pričakujejo, kot smo neuradno izvedeli, za danes. Upati je tudi, da bo protes- tna akcija uslužbencev podjetja SASPI, ki kakor znano upravlja upepeljevalnik pri Sovodnjah in tistega v Mo-raru (ta sicer redno deluje) prekinjena in da se bo odvažanje odpadkov spet redno nadaljevalo. V zvezi z nastalim položajem velja opozoriti na noto sindikata FIT — CISL, ki očita krajevnim ustanovam in pristojnim službam dobršno mero neodgovornosti in izmikanja glede reševanja tako aktualnih vprašanj. Sindikat je sklenil predlagati Pokrajini, naj čimprej skliče sestanek predstavnikov krajevnih ustanov, kjer imajo sedež bolnišnice, predsedstva KZE in sindikatov, da se poiščejo najbolj ustrezne rešitve in da se vsakdo postavi pred odgovornost. Lestvica za suplence Šolsko skrbništvo je 6. avgusta objavilo lestvico za suplence na višjih šolah s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, za šolsko leto 1988/89. Lestvice so razobešene na razglasni deski na Skrbništvu in na razglasnih deskah šolskih okrajev. Profesorji, ki so v občinskih lestvicah in bi želeli začasno suplenco, morajo predstaviti prošnjo po priloženem modelu št. 21 v roku desetih dni po zgoraj objavljenem datumu. Velika morska želva v kanalu Morske želve bi morale po vseh pravilih živeti v morju. Včasih pa zlezejo tudi na kopno, da nekoliko spremenijo okolje. Vprašanje je le, če jim potem uspe tudi pot nazaj. Srednje veliki morski želvi, s premerom blizu 50 centimetrov je to uspelo ob pomoči članov tržiške sekcije WWF in sodelavcev miramarskega morskega parka. Želvo so našli včeraj v nekem stranskem kanalu, pritoku Brancola, v bližini naprave za čiščenje odplak pri Starancanu. Kako je prilezla ali priplavala do tega mesta ni znano. Po podrobni preučitvi bo želva spet zaplavala v morju, na območju Miramarskega morskega parka. Želve so med stalnimi prebivalci tudi našega Jadranskega morja jn dosegajo prav spoštljive dimenzije. Niso torej redkost. Čudno se zdi le to, da je ta žival zapustila svoje naravno okolje v morju in prilezla tako daleč na kopno, pa čeprav po vodnih kanalih, nam je dejal predsednik tržiške sekcije Svetovnega sklada za varstvo narave, Graziano Be-nedetti. Padla skozi okno bolnišnice V bolnišnici v Vidmu je na zdravljenju zaradi težkih telesnih poškodb 78-letna Marcelina Spagnul iz Ronk, Ul. Roma 71. Ženica je bila kaka dva tedna na zdravljenju, zaradi splošne ošibelosti, v bolnišnici v Tržiču. Včeraj, zgodaj zjutraj je padla skozi okno prvega nadstropja, kjer je bila na zdravljenju ter zadobila hude telesne poškodbe. Okoliščine še niso povsem pojasnjene. Zdi se, da je ženica bolehala za arteriosklerozo in da je nezgoda posledica takega stanja. Zdravniki bolnišnice v Vidmu so si pridržali prognozo. Ranjeni v nesrečah V bolnišnici so te dni nudili pomoč več osebam, ki so se lažje ponesrečile v trčenjih ali padcih z motornimi kolesi. Predsinočnjim se je v Ul. Santa Chiara v Gorici ponesrečil 18-letni Fabio Gentile iz Gorice, Ul. Gelsi 29. Dobil je udarec v kolk in nekaj ran. Okreval bo v enem tednu. Prav tako v torek zvečer se je v Gradišču ponesrečil 61-letni Felice Mungherli iz Gradišča, Drev. Trieste 131. Mož je padel med vožnjo z motorjem. V bolnišnici so mu ugotovili udarce po raznih delih telesa. Okreval bo v 15 dneh. Med vožnjo z motornim kolesom je včeraj dopoldne padel v Pevmi 48-letni Amedeo Costaperaria iz Gorice, Ul. Furlani 7. Ugotovili so mu samo nekaj lažjih poškodb. V sedmih dneh bo okrevala Stefania Petruzzi iz Ul. Lun-go Isonzo, ki se je včeraj popoldne ponesrečila v padcu s kolesom v Ul. Vittorio Venelo. Zdravniki so ji ugotovili lažji pretres možganov. Nad 24 milijard dinarjev škode zaradi suše v Vipavski dolini Dolgotrajna suša je na območju Vipavske doline doslej povzročila že za nad 24 milijard dinarjev škode, kar odgovarja približno trem odstotkom bruto družbenega proizvoda na območju novogoriške in ajdovske občine. Tako oceno so izrekli včeraj v Vipavi, na sestanku za katerega je dal pobudi Kmetijski kombinat Vipava. Sestanka so se udeležili predstavniki ajdovske in novogoriške občine, Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo ter številni strokovnjaki. Posledice dolgotrajne suše so že zdaj katastrofalne. Po dosedanjih ocenah bo na območju Vipavske doline pridelek silažne koruze manjši za 16 tisoč ton od načrtovanega, pridelek koruznega zrnja za 8.700 ton, krompirja za nad 4 tisoč ton, sena za okrog 19 tisoč ton, strniščnih posevkov za okrog 4 tisoč ton. Posledice suše se kažejo že tudi v vinogra- dih, zlasti v mlajših nasadih. Po dosedanjih ocenah bo pridelek grozdja manjši samo zaradi suše, za okrog pet tisoč ton. Na sestanku so se dogovarjali tudi o nujnih ukrepih za pomoč kmetijstvu, zlasti živinoreji, ki bo, kot kaže, najbolj prizadeta. Potrebna bo pomoč iz raznih solidarnostnih skladov iz vse Slovenije. Gre sicer za posledične ukrepe, ki naj bi omilili škodo. Suši se bo mogoče uspešno zoperstaviti le z dograditvijo namakalnega omrežja, potem ko so bila opravljena obsežna melioracijska dela in tudi prvi posegi na objektu vodnega zbiralnika Vogršček. Prav v dograditev namakalnega omrežja morajo biti usmerjena vsa prizadevanja, so poudarili na sestanku. Vipavska dolina mora ostati zelena in ne požgana od sonca in suše, kakršna je danes. Priča s petoveljskega procesa v zapor zaradi poskusa tatvine Z neuspelim poskusom tatvine si je star znanec goriških sodnih dvoran nakopal včeraj obsodbo na šest mesecev zapora. Protagonist neuspelega podviga je 44-letni VValter Di Biaggio, ki je že mnogokrat imel opravka s policijskimi in sodnimi organi. Možakar je svojčas prišel tudi do (sicer nezasluženega) slovesa, ko se je pojavil kot "superpriča" na procesu proti šestim Goričanom, ki so bili obtoženi atentata pri Petovljah. Kasneje se je izkazalo, da je bila resnica povsem drugačna in da se je Di Biaggio s svojim posegom v petoveljski proces najbrž hotel komu prikupiti in se okoristiti glede na že takrat precej odprtih računov s pravico. Mož je po takratni 'slavi" izginil v senčno vsakdanjost, ki ga je včeraj spet privedla pred sodnike, tokrat ne v vlogi vsevedne priče, pač pa obtoženca. Sodili so mu zaradi poskusa tatvine včeraj ponoči v nekem baru pri Standrežu. Sredi noči se je namreč Di Biaggio podal do bara v Ul. sv. Mihaela 41. Zdi se, da je skočil na dvorišče, odtod pa skozi straniščno okno, na katerem je razbil šipo, v notranjost lokala. Vendar razbijanje šip, zlasti v poletnem času, ko mnogi spijo z odprtimi okni, za tatove ni priporočljivo. Hrup, ki ga je povzročil, je zdramil stanovalko v istem poslopju, Mario Faganelli, ki je uvidela, da se dogaja nekaj neobičajnega. Obvestila je upravitelja lokala, ki je prihitel skupaj s karabinjerji. Di Biaggio ni utegnil pravočasno pobegniti, tako da so ga ujeli, ko se je skušal zaman skriti na dvorišču. Že včeraj so tatu pospremili pred goriškega pretorja, ki mu je sodil zaradi poskusa tatvine in posesti orodja, ki je primerno za vlome - konkretno večjega izvijača. Po posegih branilca, ki je zahteval najnižjo kazen s priznanjem olajševalnih okoliščin, ter javnega tožilca, ki je predlagal obsodbo na skupnih 8 mesecev zapora, je pretor Finazzer Flori obsodil Di Biaggia na 2 meseca zapora in 200 tisoč lir globe zaradi prvega in nadaljnje 4 mesece pripora zaradi - drugega prekrška. Zavrnil je prošnjo po izpustitvi na začasno prostost, tako da bo v prihodnjih mesecih Di Biaggio ponovno gost goriških zaporov. Po nedvomnem uspehu pregleda Amidei, ki je v osmih večerih privabil na grad skoraj 4 tisoč gledalcev, se v prihodnjih tednih nadaljuje pregled filmov Ettora Scole, ki bodo na vrsti vsak torek do konca avgusta, medtem ko bodo ob sredah vrteli filme drugih režiserjev na podobne scenarije. Kot rečeno se bodo letošnje goriške manifestacije zaključile 25. septembra s podelitvijo nagrade Amidei in odprtjem Scolove razstave, za katero vlada na vsedržavni ravni kar precejšnje pričakovanje. Razstavo so te dni predstavili na filmskem festivalu v Locar-nu, v Gorici pa jo bodo prvič v Italiji Zaradi tega napovedujejo prisotnost zelo znanih osebnosti italijanske kinematografije ter številnih časnikarjev in filmskih kritikov. prispevki Namesto cvetja na grob Vere Kruljec por. Jelen, daruje Jože Ferletič 20 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v Doberdobu. Namesto cvetja na grob Milka Klanjščka, daruje družina Macuzzi 200 tisoč Ur za Sklad Mitja Čuk. V isti namen daruje družina Burnič 30 tisoč lir prav tako za Sklad Mitja Čuk. V isti namen darujejo prijatelji in znanci, ki so se zbrali po pogrebnem obredu 570 tisoč lir za Sklad Mitja Čuk. V isti namen darujeta Zora in Majda 100 tisoč lir za lokostrelski odsek društva Naš prapor. V isti namen darujejo Tamara Blažina, Mojca Švab, Majda Stubelj, Milena Križ-mančič in Vilma Kocjančič 50 tisoč lir za Dijaško matico. V isti namen darujeta družini Sošol in Grinovero 60 tisoč lir za lokostrelski odsek društva Naš prapor. Ob poravnavi članarine daruje Danilo Rojc 58 tisoč lir za Slovensko planinsko društvo Gorica. Za sekcijo VZPI-ANPI v Števerjanu darujeta Remigij Velušček 12 tisoč in Jožef Gravnar 50 tisoč lir. Za kulturno-športno središče na Vrhu daruje Zdenko Vogrič, učitelj v pokoju, 72 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Danotu Tomšiču darujeta Andreina in Veri Nanut 100 tisoč lir za kulturno in 100 tisoč za športno društvo Sovodnje. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 31. 7. 88 do 6. 8. 88: POROČILI SO SE: delavec Gabriele Peteani in delavka Tatiana Russian, geometer Giorgio Marega in uslužbenka Alessandra Torroni, lesni izvedenec Daniele Danielis in delavka Barbara Nanut. OKLICI: pek Calogero Di Giovanna in uslužbenka Sonja Volk, karabinjer R°' berto Beltramini in prodajalka Simonetta Milocco, tehnik Ugo Previti in gospodinja Mariagrazia Mollica, podčastnik Antonio Crafa in uslužbenka Livia D'Am-bra, policaj Denis Macorig in profesorica Maria Grazia Boaro, policaj Valter Scus-solin in uslužbenka Čristina Orso, železničar Roberto Melon in bolničarka Monica Marizza, zavarovalniški agent Ales-sandro Pavlin in bolničarka Claudia Alt' delavec Fabio Cravos in delavka Alessandra Bregant. izleti SPD Gorica obvešča, da bo 13. in M-avgusta planinski izlet v Avstrijo z vzpo; nom na Hafner. Izlet vodi Ivo Berdon, kr nudi tudi podrobna pojasnila glede odhoda, prenočitve, težavnosti izleta itd. 20. in 21. avgusta bo izlet v Kamnišk6 Alpe, oziroma v Julijce. 28. avgusta pa je v programu — vabljeni so predvsem udeleženci smučarskih tečajev in njihovi družinski člani — izlet na Prestreljenih-Ob zadostnem številu prijavljenih ho društvo organiziralo avtobusni prevoz. Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da pripravlja od 4. do 9. oktobra avtobusni izlet na Dunaj. Prijave bodo sprejemali na sedežu društva in sicer 1°-t. m. od 10. do 12. ure. Ob prijavi je treba tudi vplačati akontacijo. kino Gorica VERDI 19.30-22.00 »II nome della rosa«. VITTORIA 17.30-22.00 »Orgasmi internU' nabili«. Prepovedan mladini pod 1 letom. Nova Gorica SOČA 18.30-20.30 »Dajmo, ljubimo se«. DESKLE Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini — Korzo Italia 89 — tel. 844 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute — Ul. C. Cosulich 117 " tel. 711315. pogrebi 1 Danes v Gorici ob 11. uri Felicita iz splošne bolnišnice na glavno pokop lišče. Razgovor z režiserjem Ginom Landijem ob uspehu zares vesele Vdove »V vsakem se skriva delček Violette ali Rodolfa« li^k« so se med kulisami gleda-sca Verdi izgubile še zadnje note Le-rptnVI^ va'okov in tudi letošnje_ope-nelf6- sezone v Trstu je konec. Še za Drp^.casa bo ostal le odmev zadnje le srf-6, brizantne Vesele vdove, ki sn ,, 5avi^? v zagato organizatorje, saj stopnice kar izginjale. Vesela vdo-mar6-! n.an:lreč še vedno privlačna in klinK^”0 se le podal v gledališče n .Peznosni avgustovski soparici. Spi ezi*erla in koreografa letošnje Veto*; vdove in. vrste drugih operet, le-r Pa. tudi v preteklih sezonah, Gina no n3 ?ei? usPela spoznati nekaj dni tp .P^u^eri- Zmenjena sva bila kar v in J^u' kjer sva se zatekla na še miren ra7Pr?zen oder. In tako sva sedla na dvo °Sno sceno prvega dejanja, temna nipa3113 Pa le učinkovala skoraj kot stv Predstavami, ko postane občin-o.j. zaradi luči nevidno in v začetku “težavno. sva 81 uv°bi niso bili potrebni, takoj (jp, se zabela pogovarjati o njegovem aiso'' ?,.re^rjab in koreografijah, ki se n,lzbljučno operetnega značaja, saj jainj Yaria tudi s televizijskimi odda-Ca ',kot' recimo, petkov Festival na tomp a.b Fantastico pred dvema le-Pri q ^auimalo me je, kaj mu je bolj te r-f0?' s°dobnejši varieteji ali opere-,r?i!edafišče ali televizija. Lukin ariam se s PriTeditvami, s spek-vn-ir,**1' Pu m' važen datum rojstva, ni krte, 0-' kdaj je bilo kaj napisano ali ve 1 ,e bda prva uprizoritev. Priredit-' lene0 ,-akk° samo dobre ali slabe, zade al1 Prde. Rad imam briljantnejše niso Ve' najbolj so mi pri srcu tiste, ki mj t,Pf.eved znane in poznane, všeč so udi drznejši poizkusi na že znanih \y^nih delih. vpf. Irnam gledališče, ker mi daje slerifVok°de' tudi kot gledalec lahko telev^1 ^mu' kar me bolj zanima. Pri ljUje Iz*]i eni režiser s snemalcem vsi-enpm ^etai^e- Kamera se ustavi na cev™ de(a/iu in 20 milijonov gledal-čQSp uro z različnimi občutki, zdolgo-kova° ak z zanimanjem ali v pričaka, rjP.V kake nagrade, sprejemati sli-voj;Pur je ponujena. Težko je zado-1 1.000 gledalcev, kaj še tako maso... V gledališču človek lahko izbira to, kar mu je bolj všeč. Medtem se je v temnem breznu orkestra pojavil glasbenik, ki je začel vaditi nekaj intervalov. Ob zamolklem zvoku roga sva prešla na Veselo vdovo, ki jo je Landi prvič režiral pred 18 leti, in na Offenbachov kankan, s katerim se začne tretje dejanje. Tokrat sem seveda delal drugače, želel sem drugačno Veselo vdovo. Verjetno bi jo lahko naredil še enkrat in spet bi bila različna. Tokrat sem si želel Vdovo, ki bi bila nekoliko bolj vesela. Anno Glavar! v prvem dejanju oblačijo vedno v črno. Na ples mora priti v črnini, ne vem zakaj. Jaz sem jo oblekel v belo. V drugem dejanju mora ta bogata dama, ki rešuje domovino s svojim premoženjem, nositi nekakšno kmečko nošo, da lahko v njej skaklja. Oblekel sem jo v belo, v tretjem dejanju pa v rdečo toaleto. Da je pa Offenbačh v tretjem dejanju, ima precej zaslug teater, ki nam je to sploh dovolil. Verjetno bodo letele name tudi ostre kritike posebno s strani puristov, čeprav so taki posegi v Nemčiji in Avstriji zelo pogosti. V Scugnizzo, ki sem jo premaknil v povojno dobo, sem, recimo, pred časom vrinil motiv Glenna Millerja. To je mogoče početi, če koncept in tekst dovoljujeta in upravičujeta take spremembe. Posegi ne smejo biti banalni in ne smejo "prevarati" avtorja. Tretje dejanje Vesele vdove dovoljuje, celo daje prostor zabavnim vložkom, zabavi nasploh. V drugem dejanju se pojavi tudi baletna stilizacija ljudskih plesov. Tu so elementi grške in srbske folklore, balkanske pa tudi ruske ali na splošno vzhodnoevropske. Kar precej sem se ukvarjal z ljudskimi plesi, pripravil sem nekaj velikih folklornih prireditev. Potikal sem se po vaseh v težko dostopnih predelih, da bi videl živo folkloro. Ne zadovoljuje me filmski posnetek, ker iščem predvsem tisto najpristnejše vzdušje, občutek, ki ga potem skušam posredovati. Pontevedro je izmišljena dežela, vendar bi morala biti tu nekje, med Balkanom in Vzhodom, zato se mi zdijo vsi ti elementi upravičeni. Beseda je padla o tržaškem občinstvu in o pogojih dela. Landi sicer ni štedil niti s pikrimi pripombami o novinarjih. Občinstvo, ki prihaja sedaj v gledališče, si zasluži nagrado. Vročina je kar neznosna, seveda še bolj za izva- jalce, kajti ritmi dela so vrtoglavi. Pravzaprav smo zelo pridni, saj mi dovolite kanček neskromnosti. Drugod po Italiji bi potrebovali 40 dni vaj za eno predstavo. V istem času tu postavimo opereto, stečejo ponovitve, še drugi dve premieri, v bistvu se v tem času začne in konča festival. Novinarji slabo cenite delo, ki ga opravljamo in ki je bilo opravljeno tudi v preteklih letih v Trstu. Tukajšnje postavitve zares valorizirajo opereto. Sicer nas skušajo posnemati tudi drugod, v Rimu, Palermu, Bologni, vendar s precej skromnejšimi uspehi. Tisk, novinarji pa stalno pozabljate, da je prav Trst ponovno obudil zanimanje za opereto, in ne ocenjujete pravilno tukajšnjih naporov, uspehov, vloženega truda. O tržaški opereti se, žal, govori samo v Trstu. Dovolj pozornosti je tisk posvetil temu festivalu samo v začetku, ko je nastal. Marsikdo je opazil, da so v Veseli vdovi, pa tudi v Clivii, plesali celo člani zbora, kar običajno ni lahko doseči. Mislim, da sem precej priljubljen in da tudi zato uspem doseči od ljudi, kar želim. Čeprav imamo ločene vaje, stalno poskušam, da se protagonisti, plesalci in zbor pomešajo med seboj in tako dopolnjujejo. Jaz ne mislim, da so ljudje zabiti, omejeni. Ko se nekdo približa gledališču, ko stopi na oder, pomeni, da nosi nekaj v sebi. Vsaka ženska skriva v sebi delček Mimi, Violette, v vsakem moškem je delček Rodolfa. In tako razpolagam s celo vojsko Pinkertonov, vsi so protagonisti, ki jih je življenje potisnilo v ozadje, v gručo. Če jim omogočim, da za trenutek stopijo v ospredje, postanejo drugače razpoložljivi in so ob tem seveda zadovoljni. Gino Landi se bo vrnil v Trst septembra za plesno avdicijo. V zimski sezoni bo namreč postavljal balet. Kaj več se o nadaljnjem delu nisva pogovarjala tudi zato, ker se je bližala ura predstave in je postalo za odrom naenkrat živahno. Odrski delavci so preverjali kulise in rekvizite, v slačilnicah so se že zbirali pevci in plesalci, tudi nekateri glasbeniki so preizkušali glasbila. Skratka, tisto pravo gledališko vzdušje, ko še tako običajna repriza predstavlja praznik, ko sta protagonist in zadnji statist enako razburjena v pričakovanju nečesa, ki zaživi in umre v eni predstavi, lahko pa predstavlja tudi smisel življenja. NADJA KRIŠČAK bodila ga bosta prof. Brumberg in prof. Badura-Skoda Poletni klavirski seminar v Zemonu začel nV10nu Pr* viPavi se bo v ponedeljek, 15. avgusta, jata mednarodni klavirski seminar, ki ga prire- ja 2a Veza kulturnih organizacij Ajdovščina in Akademi-av9Ust a-Sb° V Liubliani- Seminar, ki bo trajal do 22. Polnit'9- namenien mladim pianistom, ki želijo izpo-'9re in -In P°9lobitl svoje znanje na področju klavirske kovani Int.®rPretacijer dobrodošel pa jim bo tudi pri obli-Za)U niihove9a koncertnega repertoarja. pelo letošnjega seminarja je prirediteljema us- pr0| T°blt* dva ugledna umetnika, pianista in pedagoga °ba 'z aonida Brumberga in prof. Paula Baduro-Skodo, ber0 p unaia- Prvi del seminarja bo vodil prof. Brum-stekel ° P.onedelJltovi avdiciji bo od 16. do 20. avgusta jah klaSe-m'n.ar' na katerem bo poudarek na interpretaci-te bori V?r*k*b skladb avtorjev vseh stilnih razdobij. Le-koncer'* 1 . a** udeleženci sami. 20. avgusta bo zaključni Prof naIbolišib aktivnih udeležencev. recital 'jBadura'Skoda bo imel 21. avgusta samostojen klaviret-fn kasneie Pa bo na seminarju izpopolnjevanje berta Kl” sklat*b Haydna, Mozarta, Beethovna in Schu- V okviru tradicionalnih Glasbenih tednov Mladi koncertanti na reviji v Stresi V okviru Glasbenih tednov klasične glasbe v Stresi bo letos stekla revija mladih zmagovalcev mednarodnih glasbenih natečajev, na kateri se bodo občinstvu predstavili perspektivni koncertanti. Revijo bo 27. avgusta odprl sovjetski pianist Vladimir Ovčinikov. 30-letni poustvarjalec je osvojil drugo mesto na klavirskem natečaju v Montrealu leta 1980 (takrat je zmagal Ivo Pogorelič), na natečaju Čajkovski v Moskvi leta 1982 in na natečaju v Leedsu pa je bil prvi. V ponedeljek, 29. avgusta, bo na sporedu recital ameriškega pianista Davida Allena Wehra; lani je zmagal na natečaju Paloma O Shea v Santanderju. Kvartet Fidelio, prvouvrščeni na lanskem natečaju Ser-gio Lorenzi v Trstu, bo nastopil 12. septembra. Zatem bo na vrsti koncert kitajske violinistke Ouian Zhou, ki je zmagala natečaja Premier Grand Prix Jacgues Thibaud in Long Thibaud. Revijo bo sklenil nastop japonskega pianista Akire Wa-. kabayashija, drugouvrščenega na natečaju Busoni v Bocnu in Regina Elisabetta v Bruslju, ki bo koncertiral 15. septembra. Zgodovina slovenskega filma V Kraljestvu Filma »Evropski« Pregare vije številki 56/57 (zima-pomli naravnane mednarodno znanos? 1 ost’ llteraturo devet riPQ~^UroPa Ie izšl° tu AleksHa n1 slovenskega pesnil ška revi™ P['e9arca- Luksembu f“Vi]a objavlja besedila v ra aači^S.j^ikih m skuša z S utirati™^ ^ 6 ima uresničiti leta francoskem PeSmi vov / 111 Prevouu (nekaj ne ^aos af^- Mon jardm, natisnjene nasl in izL5 uvaia Pa jih strnje: ŽivlienPutn°Sba ° pesnikove Kronika uspelega gledališkega poletja na Tržaškem (2) Dnevnik kaznovanega soproga Georgea Dandina ... Če spominček ti ni všeč, vrzi ga v gorečo peč ... Ko spominček bo gorel, mene srček bo bolel... Petek, 15. julija Jutro ni bilo obetavno. Dvakrat se je ulil dež. Prepričan sem bil, da ne bo večerne predstave. Polagoma pa se je vreme izboljšalo. Zvečer je samo pihal veter. Kaj samo ... prav zeblo je... pravi jesenski večer. Edina tolažba je bila trdno grajena hiša gostilne Pri lipi v Bazovici. Njej ne bo mogel veter do živega. Da ne bi zmrznili od mraza, je naš ravnatelj med predstavo naročil v kuhinji lonec toplega ruskega čaja z rumom. Zelo lepo od njega in povsem v skladu z ambientom, v katerem smo nastopali. Torek, 19. julija Vrt ljudskega doma v Trebčah je imeniten kraj za letne prireditve. Na večerni polno zasedeni gledališki predstavi je tudi nekaj igralcev iz Kopra. Za ogled predstave so odpovedali večerno vajo za odrsko realizacijo dramatiziranega Tomizzovega romana Boljše življenje, ki ga študirajo za jesensko sezono. Lepo od kolegov! Četrtek, 21. julija Na vrtu gostilne Grilanc v Saležu se je danes zbralo veliko število gledalcev. Povprečni račun mi pravi, da če bi vsak od prisotnih popil četrtinko rujnega vinca, bi to že zneslo kakih 50, 60 litrov. Smeha in dobre volje je bilo na pretek, kakor tudi komarjev! Petek, 22. julija Domačija Terčonovih v Slivnem je v svoji naravni podobi idealna za komade, katerih dejanje se dogaja na kmetih. Od mogočnega portona do dvorišča, od hlevov do hiš, ki ograjujejo prostor je vse ena sama scenografska enota. Ob pričetku predstave je to okolje še bolj zaživelo v luči gledaliških reflektorjev. Spremljanje občinstva je bilo vseskozi živo in spontano. Po predstavi so nas gostitelji presenetili z bogato pripravljeno zakusko. Veliko gledalcev je bilo med povabljenci in kaj kmalu je zadonela naša lepa slovenska pesem. Bila je že polnoč, ko so se nekateri odpravljali domov. Nepozaben večer za katerega se moramo zahvaliti gospe Jelki, Marici, Veri, Vidi in Anici ter gospodoma Cirilu in Vanku in še prav posebno stebru Terčonove kmetije, gospe Marjeti, kateri kljub njenim 90 letom želimo še veliko let zdravja. Sobota, 23. julija Tudi Bakčeva hiša je danes doživela svoj gledališki krst. Kot pri turških vpadih je tudi tokrat ob gostovanju gledališčnikov bilo vse pokonci. Garderoba, rekvizitarna, vsak prostor je bil dobrodošel. Prva skrb naših tehni- kov je postavitev tribune in klopi za gledalce, nato razporeditev naših dopolnilnih scenskih elementov. Naravni vodnjak je tudi tokrat neuporabljiv. Deset- dvanajstmetrska globina je tudi za obupanega Dandina prevelika. Sicer pa je prav naš mali scenski vodnjak center zanimanja gledalcev. Veliko jih prekontrolira globino in se ob njej rahlo nasmehne. Prava skrb nas igralcev so dohodi. Od kot pridemo in kam moramo iti. Bakčeva hiša nam je nudila skriven dohov iz stavbe preko kleti. Izvrstna rešitev polna skušnjav, ko si moral ves prepoten mimo sodov, ki — mislim — niso bili prazni. Nedelja, 24. julija Vrt Ljudskega doma V Križu. Mesec prej smo se dogovorili kako in kaj. Danes pa nas čakata kar dve presenečenji. Najprej garderoba. Domenjeno je bilo, da se bomo preoblekli v garderobah Ljudskega doma, pa so nam ogradili mali prostor pod milim nebom. Drugo presenečenje so bili glasni tržaški gosti, ki so polnoštevilno prišli večerjat na vrt kriškega doma. Zelo so bili glasni - preglasni! Ne vem, kako je ta živžav motil gledalce — igralce je prav pošteno! Veliko je bilo treba koncentracije, da se nisi prepustil ambientu in namesto teksta poklical natakarico in ji naročil porcijo kalamarov in liter vina! A. R. Zbirka Slovenski film, ki jo izdaja Slovenski gledališki in filmski muzej, ponuja novi 6./7. zvezek z naslovom V kraljestvu filma. Bogato opremljena knjiga velikega formata (30x30) je v bistvu zgodovina slovenskega filma skozi izbrane posnetke in obravnava (nemo) obdobje od filmskih začetkov na Slovenskem v letu 1905 do leta 1945, ko se je začela profesionalno organizirana filmska proizvodnja. Fotografije, izbrane iz filmov sestavljajo »povsem subjektivno fotozgodovino, ki se pa ne odreka nekaterim objektivnim ugotovitvam«. Eksplikacije fotografijam so zapisali Silvan Furlan, Zdenko Vrdlovec (oblikovalca zamisli), Bojan Kavčič in Stojan Pelko, filmografija obdobja pa je delo Lilijane Nedič. (A. D.) Ankaranska scena Medtem ko gre »Revija novega (jugo)rocka» k svojemu koncu in medtem ko organizatorji že pripravljajo za avgust napovedano »Srečanje inovativne glasbe«, se dve od Obalnih skupin ogrevata za naskok na »sceno«. To sta Ba-kala blues band in Ščip. V tem mesecu je namreč čas med dvema programskima sklopoma za njiju najprimernejši, tak pa je tudi čas za predstavitev tistega dela »primorskega rocka«, ki ga poznavalci bolj cenijo od ostalega. Koncert obeh bo jutri ob 21. uri pod isto platneno streho v Ankaranu kot vsi dosedaj. Nogomet: »poletna sezona« v polnem teku Juventus odslovil Laudrupa Juventus je včeraj presenetljivo in protu vsem pričakovanjem odslovil Danca Laudrupa. Laudrup, ki je igral tri sezone z dresom Juventusa, se trenutno pogaja za prestop ali k Barceloni ali k PSV Eindhovnu. Juventus je sinoči na prijateljski tekmi, seveda brez Laudrupa, premagal Alessandrio s 7:1. Domača ekipa Chaleroi je osvojila prvo mesto na turnirju, ki se odvija v tem belgijskem mestu. V finalu je po enajstmetrovkah premagala Sampdo-rio s 4:3, potem ko so se regularni časi zaključili neodločeno z 1:1. Na prvi tekmi Pescara Cup je Kdln premagal Romo z 2:1 (1:0). Gol za Liedholmove varovance je dosegel Vbller. Na prijateljski tekmi v Lignanu je drugoligaš Udinese premagal furlansko reprezentanco z 3:0. Vse tri zadetke je dal novi nakip De Vitis. V Atenah pa je domači Panathinaikos premagal Fiorentino z 2:0 z dvema zadetkoma Saravakosa. »Končno« smo doživeli tudi prvo zmago državnega prvaka Milana v »poletni sezoni«. In to celo v neposre* dem televizijskem prenosu. Tekma je bila »prvoligaška«, saj je sinočnji prvakov nasprotnik Atalanta letos prestopil v najvišjo ligo. Sacchijevi varovanci, ki so nastopili brez ležje poškodovanih Gullita in Van Bastena, so vendarle zaigrali kot znajo in z golom komaj sedemnajstletnega Capellinija z 1:0 premagali domačine. Milan je bil dosti boljši nasprotnik, med najboljšimi pa je bil novi nakup Nizozemec Rijkaard. Prvoligaško prvenstvo je še daleč, vendar pa se napovedujejo prve težave oz. komplikacije. Nogometni sindikat, ki ga vodi odv. Campana, je sklenil, da se tekme prvega kola začnejo s polurno zamudo iz protesta proti »nekorektnemu ravnanju društev, ki niso sklicala na predprvenstvene priprave svojih nogometašev z redno podpisano pogodbo«. Združenje italijanskih nogometašev je te storilo, ker je že »večkrat zaman, tudi preko zveznih organov, skušalo normalizirati stanje«. Trapattonijev Inter je sinoči v Ta-rantu odigral prijateljsko srečanje z domačo ekipo ter presenetljivo izgubil z 2:1. Edini zadetek za Milančane je dosegel novi tujec, Argentinec Diaz. Na sliki: nogometaša Verone, Argentinca Claudio Caniggia (levo) in Pedro Troglio, so včeraj v Buenos Airesu veselo sprejeli njuni starši. Nova tujca Verone bosta skupaj s svojo ekipo odigrala prijateljsko tekmo proti domači postavi River Plate. (Foto AP) Nogomet: jugoslovanski pokal Dinamo rešile 11-metrovke Včeraj so odigrali tri zaostale tekme šestnajstine finala za jugoslovanski nogometni pokal. Tekme so namreč preložili zaradi znanih zapletov v 1. ligi ter zaradi gostovanja Vardarja v tujini. Izidi so bili naslednji: Sutjeska - Dinamo (Zagreb) 2:4 (po streljanju 11-met-rovk, v regularnem delu in po podaljških je bil rezultat 0:0); Dinamo (Vinkovci) - Čelik 1:0 (0:0); Rudar - Vardar 1:0 (0:0). Jadranje: spet slabi pogoji v Belgiji KOPER — V nadaljevanju svetovnega prvenstva v jadranju v razredu europa, ki poteka v Belgiji, so imeli udeleženci v včerajšnji tretji regati ponovno zelo slabe tekmovalne pogoje. Zmagal je Nizozemec Kads, ki je tudi v vodstvu po treh regatah. Pirančan Samo Potokar je bil najuspešnejši Jugoslovan na 26. mestu, Koprčan Branko Brčin pa 52. Po treh regatah je Brčin na 14., Potokar pa na 18. mestu. Na Blatnem jezeru (Madžarska) pa poteka evropsko prvenstvo za razred optimist. Po treh regatah sta v konkurenci 115 optimistov najuspešnejša Koprčana Podunavac, ki je 22., ter Tunjič, ki je na 32. mestu, medtem ko je Žbogar iz Izole 50. Med dekleti (jadra jih 63) je Koprčanka Janja Orel trenutno 16., Vesna Dekleva iz Izole pa 23. (Kreft) Kolesarstvo: na dirki po Belgiji Prva etapa »turistična« PHILIPPEVILLE (Belgija) — Prva etapa kolesarske dirke po Belgiji (Geel - Philippeville, 251 km) je bila bolj turističnega značaja, saj se tekmovalci res niso naprezali. Velja omeniti le pobeg Luksemburžana Haelemeerscha, ki si je nabral tudi 6 minut naskoka, vendar ga je glavnina dohitela. Odločilen je bil tako zadnji kilometer, ko sta srečo spo-skusila Van Lancker in Patry, za katerima se je pognal še Fondriest. Zmagal je Van Lancker, ki je tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici, ki je naslednja: 1. Van Lancker (Bel.)6.54'05"; 2. Maassen (Niz.) po 14"; 3. De Wilde (Bel.) 17"; 4. Van Itterbeek (Bel.) 23"; 5. Fondriest (It.) 26"; 6. Peiper (Avstral.) 26"; 7. Emonds (Bel.) 34"; 8. Ser-geant (Bel.) 34"; 9. Golz (ZRN) 37"; 10. Nulens (Bel.) 40". Kolesarstvo: dvojna zmaga Elliotta YORK Anglež Malcolm Elliott je na kolesarski dirki po Veliki Britaniji zabeležil dvojni uspeh, saj se je uveljavil tako na prologu kot v 1. etapi, na kateri je v sprintu premagal vrsto favoritov (Kelly, Rioche, Yates, Millar, Pensec). Skupni vrstni red je sedaj naslednji: 1. Elliott (VB) 5.41T9"; 2. McLoughlin (VB) po 26"; 3. Yates (VB) 27; 4. Roche (Ir.) 31". Zmaga neznanega Grka Prvih iger v Atenah se je udeležilo samo 13 držav, kar dokazuje najnižjo stopnjo organiziranosti v športu, vendar tudi objektivne težave s prometnimi sredstvi. Zbralo se je 285 športnikov iz Francije, Anglije, Nemčije, ZDA, Avstralije, Avstrije, Bolgarije, Danske, Madžarske, Švedske, Švice, Čila in seveda Grčije. Samo domačinov je bilo 180 in z izjemo ZDA so bila ostala predstavništva prej skupine »romarjev«, ki so prišle v Atene največ na lastno pest. Skoraj nerazumljivo je naprimer predstavništvo Čila. Igre so še začele 6. aprila 1896. Nekaj rezultatov z atenskih tekmovanj: zmagovalec v teku na 100 m' Burke je dosegel čas 12 sekund, ki pa ni bil reprezentativen, ker je svetovni rekord že tedaj znašal 10"8. V plavanju je na 100 m prosto (seveda v morju) Madžar Hajos dosegel čas 1'22"2. Kljub neposredni bližini, v Atenah ni bilo Italije, čeprav je na lastno pest v Grčijo odpotoval Milančan Carlo Airol-di,‘ ki je bil doma zelo znan tekač na dolge proge. Balkan je prepotoval največ peš preko današnje Jugoslavije in Albanije. Prijavil se je za tek iz Maratona do Aten, nekdo pa je iztaknil, da je Airoldi za neko zmago v Italiji prejel nagrado v znesku 2 lir in da je zato poklicni tekač. Airoldiju so udeležbo preprečili. Na najbolj klasični progi, po sledovih vojaka Filipidesa, ki je Atencem prinasel vest o zmagi nad Perzijci, se je za olimpijsko zmago potegovalo 17 tekačev. Za favorita sta veljala Avstralec Flack, zmagovalec v tekih na 800 in 1500 m (kje je bila tedaj specializacija!) in Francoz Le-marsiaux. Zapisi pravijo, da je bil Francoz v vodstvu po treh četrtinah teka. Prebivalci vasi so ga navdušeno sprejemali in mu skušali nadeti vence cvetja. Lemarsiaux svojega napora ni zaključil in v vodstvu se je znašel Flack, ki je že videl pred seboj predmestje Aten. Kurirji na konjih so tedaj najavili močan finiš grškega pastirja Spiridona Louisa, ki je ob nepopisnem navdušenju gledalcev ob progi in na stadionu tudi zmagal v času 2.58'50". Seveda je vprašljivo, če je na koncu vse potekalo v skladu s pravili. Za zgodovino iger je vsekakor važneje, da je zmagal neznani grški pastir kot pa treniran tekač. Morda ni odveč omeniti, da današnja maratonska razdalja 42,195 km ni v zvezi z razdaljo od Maratona do olimpijskega stadiona v Atenah. Razdalja je dobila današnjo številčno vrednost na podlagi kasnejših dejstev. V Atenah so tedaj tekli kakih 39 km. Začetek olimpijskih iger je bil vsekakor vzpodbuden. Tedanja elita družbe (plemstvo in gospodarstveniki) je videla v olimpijskih tekmovanjih možnost uveljavitve. Že dve leti pred atenskimi igrami so sklenili, da bo druga izvedba v Parizu, delno pod pritiskom samega de Coubertina, kateremu je šlo za domačo Uradni plakat drugih OI v Parizu uveljavitev, brez dvoma pa tudi iz gos' podarskih razlogov. Leta 1900 je bila namreč v Parizu svetovna razstava in računali so, da bodo igre v njenem okviru uživale veliko reklamo. Izkazalo se je, da so bili olimpijci pre' več zaupljivi do gospodarskih krogov. Postopoma so splahnele obljube o novih športnih objektih in pred predvidenim začetkom so bili prireditelji v večjih težavah kot organizatorji športnih dnevov domačih spominov. Atletska tekmovanja so izvedli delno na hipodromu in delno v mestnem parku, plavalna in veslaška v kopališčih na Seni. Igre so trajale več mesecev in so se dejansko utopile v morju za oči gledalcev bolj vabljivih predstav svetovne razstave. ; Predstavništvo ZDA je bilo najbolj opazno v atletiki. Po kakovosti in tudi po zunanjosti. Raznovrstnim oblačilom. Evropejcev, ki so še vedno tekmovali ob skoraj zasebni organizaciji, so Američani pokazali enotne drese z državnim grbom, kar je še povečalo njihov sloves. 100 m je zmagovalec Tewksbury pretekel v 10"8' 110 m čez ovire pa Kraenzlein v 15"4. Med vaterpolsko tekmo Francija -Anglija je prišlo do splošnega pretepa, ker sta obe ekipi skušali uveljaviti svoje tolmačenje pravilnika. Brez moči pa je bil tudi sodnik, ki je bil Nemec in je imel spet svoje poglede. Francozi so se pretepli tudi na rugbyjski tekmi proti Nemčiji. Ob tej priložnosti je posegla policij3; ki je morala miriti tako igralce kot tudi gledalce. Olimpijskega v Parizu res ni bilo ničesar in idealisti so spoznali, da bo moralo še šibko gibanje začeti vse znova. BRUNO KRIŽMAN Plavanje: državno prvenstvo v Milanu Že prvi dan dva rekorda MILAN — Že prvi dan italijanskega državnega prvenstva v plavanju sta padla državna rekorda. Manuela Dalla Valle je postavila novo znamko na 200 m prsno s časom 2'31"01 ter izboljšala svojo prejšnjo, ki je znašala 2'31"75. Dalla Vallejeva je že vrsto let eden izmed stebrov italijanskega plavanja, saj ima za sabo že skupno kakih dvajset državnih rekordov. Ekipa Leonessa Brescia v sestavi Gleria, Lamberti, Michelotti in Ram-pazzo pa je izboljšala rekord v štafeti 4x200 m prosto s časom 7'23"28. Prejšnji rekord pa je imela državna reprezentanca (Revelli, Franceschi, Guar-ducci in Rampazzo), ki ga je postavila na evropskem prvenstvu v Rimu 23. avgusta 1983. Takoj je treba poudariti, da je bil ta prvi dan prvenstva na splošno brez pozitivnih presenečenj, če izvzamemo res dober čas Dalla Vallejeve. Na isti razdalji kot nova rekorderka se je izkazala še Annalisa Nisiro, ki je z 2'32"47 postavila nov rekord pri kadetih ter dosegla normo za uvrstitev na olimpiado. Drugega bistvenega ni bilo ničesar: ne rekordov ne norm, ki bi zagotavljale Seul. Omenili bi še »običajno« Persijevo, ki je premočno osvojila tekmo na 50 m prosto ter pomenjlive žvižge, ki so spremljali bivšega evropskega prvaka Franceschija, ki je na tekmi na 50 m prosto verjetno skočil prej v vodo ter tako prehitel Guspertija, ki pa je dosegel nov mladinski rekord. Na sliki: Manuela Della Valle v zanosu objema drugouvrščene Anna-lise Nisiro, potem ko je postavila nov državni rekord na 200 m prsno. (Foto AP) Atletika: v Grossetu Mennea skromen Elita v Sestrieru GROSSETO — Pietro Mennea se je ponovno vrnil na mednarodno sceno, in sicer na atletskem mitingu v Grossetu, kjer pa je v teku na 200 m zabeležil skromen čas 21 "59 (zmagal je Američan But-ler v 2T'02, drugi je bil Alžirec Selmi v 2T'53). Mennea, ki ima 36 let, je državni dres zadnjič oblekel na olimpijskih igrah 1. 1984 v Los Angelesu, sedaj pa se spet hoče vrniti v državno vrsto. Dokaj drugačne rezultate pa lahko pričakujemo z mitinga, ki bo drevi v Sestrieru, v novem centru na več kot 2.000 m nadmorske višine. Nastopila bo namreč vrsta vrhunskih tekmovalcev, od Bena Johnsona, ki bo startal na 100 m, do Carla Lewisa, ki se bo pomeril na 200 m (za medsebojni obračun pred olimpijski igrami baje trejata kar pol milijona dolarjev, ki naj bi si jih razdelila glede an doseženi rezultat). V Sestrieru bodo nadalje Smith (200 m), Everett in Steve Lewis (400 m), Sjbberg (višina), Myricks (daljina), Ashfordova in Gohrova (100 m), Gladishova (200 m), Miillerjeva (400), itd. Uradni plakat prvih OI v Atenah Uspel izlet SPDT na Monte Cavallo Nedeljski izlet SPDT na Monte Cavallo z osebnimi avtomobili je vsestransko zelo uspel. Temu je pripomoglo idealno sončno vreme, pa tudi primerno število udeležencev. Planinci so se navsezgodaj podali do prelaza Mokrinje, kjer so začeli svojo pešpot. Večina se je podala na vrh po dolini Winkler in po zavarovani poti Contin, nekateri pa po lažji plezalni smeri Schiavi. Na vrhu so bili že v dopoldanskih urah, spustili pa so se po severozahodni strani proti bivaku Lomasti v Ndsfeld, kjer je bil praznik prijateljstva, katerega se je udeležilo mnogo ljudi iz Avstrije in Italije. Ta dan je bila namreč meja odprta. Skupno je bilo kakih pet ur hoje, planinci pa so bili z izletom zadovoljni. Izlet je vodil Angelo Kermec. Izlet SPDT na Dachstein SPDT prireja za veliki šmaren v dneh 13., 14. in 15. t. m. tridnevni izlet na Dachstein. Izlet je z osebnimi avtomobili, vodi pa ga Lojze Abram, pri katerem lahko dobite tudi vse inlor-macije (tel. 415534). V bistvu gre za ponovitev lanskega izleta na to 2996 m visoko goro na Salzburškem, ko planinci niso dosegli vrha zaradi slabega vremena. Izlet bo tokrat potekal z druge strani in sicer mimo Adamek Hiitte. Izlet je le za izkušene in opremljene planince (nujni so cepin in dereze). Jutri planinci SPDT na Tatre Skupina planincev SPDT se jutri pod. vodstom odbornika Maria Miliča podaja na nekajdnevni obisk Visokih Tater. Naši planinci se pridružujejo članom Obalnega PD iz Kopra, s katerimi se že vrsto let podajajo na te dolge pohode. Zbirališče tržaških planincev je ob 20. uri v Divači pri restavraciji Risnjak, kjer se bodo pridružili »skoraj« pobratenim Koprčanom. • * * Vsi tisti, ki bi radi plačali redno članarino SPDT, lahko to storijo v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20). ZSŠDI i3. obvešča, da bo urad zaprt v soboto, ’ in 20. avgusta, ter samo popoldne v c trtek, 11. in 18. avgusta. ŠD PRIMORJE da obvešča nogometaše vseh kategorij, začnejo s treningi v sredo, 17. avguS^ ob 17. uri na nogometnem igrišču Proseku. SPDT . obvešča, da je na razpolago še ne prostih mest za »dolgi pohod« SPD*' bo od 20. do 27. t. m. v okolici M°nV sa. Informacije in vpisovanje pri nu Gombaču (tel. 754742) in na sede SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadsl ■. tel. 767304). ŠD SOKOL . obvešča, da bo prvi odbojkarski ning za letnike 1972 in mlajše na ig ču Sokola 18. t. m. ob 19.30. Atletika: Claudia Coslovich skriva velik potencial Ob talentu treba tudi veliko truda nJbn.ajstletna Claudia Coslovich je Sodeč''83 atlet*nla AD Bor Infordata. nei-7LC P?v P°tencialu in po še povsem nem l?r-1SCenih možnostih, ki so v nje-niu P^im^m velike, je po našem mne-atletinja, kar jih je slo-qr„ , a atletika doslej imela. Zanekrat doka^ Za P°tencial, ki se bo pač moral lom p0^1-Z resnlm m načrtnim de- nafrr oct0^rlljeni prof. Toplaka se za tiče 30 °e^°. m Pati, kar pa se resnosti Clanm- čase pristop k delu pri Dre taji1 ve.Pk° obetavnejši kot je bil v sečila i51*' dosedanje rezultate je dolom ]?• orai Izključno s svojim talen-dokazlT bo Potrebno zato, da bi kar lo a' kaj zmore, dodati še delo, v Ucij J . zc*aj tudi sama prepričana. Cla-letno^ SV0P disciplini, metu kopja, želi innajboliša mlajša mladinka v de-edina Ima °b ženskega dela društva Prven f01®0 za nastop na državnem ši ra,vu loseni. Z njo smo imeli kraj- P® namTmri113 zfstav,1iena vPrašania Kav 6 ra(le volje odgovorila. »V ° oceniuieš prvi del sezone? "prjv Popravljalnem obdobju sem si diCe oscila" dvomesečno pavzo, posle-Prihorif,3* S0' t0 zdal vem' Prepozen ta Hpi v l°rmo in neizpolnjeni cilji za mlai6 ~ Postaviti pokrajinski rekord za sem f mladinke. Priznam tudi, da ni-tako zPP^pjevala sicer količinsko že teoa minimalnega treninga: zaradi menim, da imam dobesedno še vsa vrata odprta. Rezultat 36,40 m v metu kopja, ki je sicer letos najboljši v deželi, je nekoliko pod željami, čeprav zaradi vsega povedanega z njim moram pač biti zadovoljna. Dokler ti trenerji ne dokažejo, kaj bi se še dalo doseči z resnejšim delom, se tega pre-rosto ne zavedaš. Tudi taka šola ne-aj koristi, vsaj meni je. Zdaj je volje za trening veliko več.« Kako se pripravljaš za drugi del sezone in kakšni so tvoji cilji? »Po končanem prvem delu sezone sem treninge neprekinjeno nadaljeva- la. Namen julijskih in avgustovskih treningov je izboljševati tehniko meta kopja, odpraviti nekatere napake in utrditi gibalne vzorce še pred krajšimi pripravami za drugi del sezone. Na društvene priprave v Maribor ne grem, ker bom prav v tem času s starši na štirinajstnevnih počitnicah na morju. V tem času pa na atletiko ne bom pozabila in bom po posebnem programu trenirala. Moji cilji za drugi del sezone so na kratko naslednji: želim biti prva metalka kopja svoje kategorije v pokrajini z metom čez 40 metrov, postati želim deželna prvakinja kategorije in na državnem prvenstvu želim izboljšati mesto, ki ga je na lanskem osvojila predstavnica našega društva (bila je peta). Že v tem trenutku mi leti kopje bistveno dlje kot v prvem delu sezone, zato sem prepričana, da bom cilje dosegla.« In perspektive za bližnjo prihodnost? »Če bom cilje za letošnjo sezono dosegla, mi bo seveda jasno, da bo za boljše rezultate potrebno tudi več trenirati. Koliko bo povečan obseg treninga vplival na rezultate, tega ne vem, vem pa, da pri 40 metrih pač ne mislim ostati! V društvu imam v tem pogledu vso podporo in se nad pogoji ne morem pritoževati.« (I. Pertot) Po hudi krizi pri SZ Mladost iz Doberdoba Glavni cilj pomladitev ekipe obdobju, smo že obširno poročali. Društvo je zajela organizacijska kriza, tako da ni bil nihče, kljub velikemu zanimanju, ki ga zbuja nogomet v Doberdobu in okolici, pripravljen aktivno slediti članski ekipi, ki nastopa v tretji amaterski ligi. Brezbrižnost do domačega društva bi bila skoraj privedla do hude odločitve, da letos ne vpišejo članske vrste v prvenstvo. Stvari so se stvari le srečno iztekle, predvsem po zaslugi nekaterih odbornikov, Mladost pa bo še naprej igrala v tretji kategoriji. Če izvzamemo zgornje težave, je ocena lanske nogometne dejavnosti doberdobskega društva lahko zelo pozitivna. Članska vrsta se je prav do zadnjega borila za prestop v višjo kategorijo, upanja pa so se razblinila šele v dodatnem srečanju, ko so Peršo-Ijevi varovanci potegnili krajši konec s Fossalonom. Tudi mladinska dejav- Šport na Primorskem Trebižanovi zlato, Bonči bron stv„ drzavnem kolesarskem prven-jevn ■ ces^n* vožnji, ki je bilo v Sara-seociPomorski kolesarski šport do-koba-aos tavanje prometnih zakonov, na drugem mestu je psihic^ stanje voznikov oziroma utrujenost, živčna napetost, nja v vinjenem stanju in nenazadnje precenjevanje lastn1 sposobnosti. Sledi slabo stanje vozila, na četrtem mestu P je stanje italijanskih cest, ki bržčas niso ravno neoporečhe-Ministrstvo za javna dela pa soglaša s prometno policij! da bi bilo treba nesreče preprečevati tudi na drugi naCl-fl Predvsem bi bilo treba čimprej uvesti zakon o obvezn1 varnostnih pasovih, ki bi jih morali imeti vozniki dejansi' ^ privezane, tudi meritve alhkoholne stopnje v krvi bi le postati običajna praksa, končno pa bi morale pristojk oblasti urediti cestne oznake tako da bi bile vsem ra2-n mljive in jasne. Zaenkrat pa ministrstvo za javna delu promnetna policija sestavljata seznam okoliščin, ki večkrat botrujejo prometnim nesrečam, na podlagi tey seznama pa bo ministrstvo v prihodnje ustrezno ukrep01 g Gre torej za neke vrste preventivo. Koristnost zakon0 , omejitvi hitrosti pa bodo pristojne službe preverile p° septembru, ko bo njegov čas potekel. V angolskih vodah razsaja pošast ki je že razmesarila mnogo ljudi LUANDA - V okolici angolskega glavnega mesta se je v morju pojavila skrivnostna »pošast«, ki je že napadla in ubila več kopalcev. Vest je močno odjeknila v javnosti, zadevo pa že proučujejo ihtiologi celega sveta. Prva žrtev napada je bil kubanski podofocir, ki se je kopal v plitvih vodah zaliva Mussoula, ki stoji nasproti Luande. Pošast ga je napadla, ko je bil v vodi do pasu. Dan zatem je žival (?) napadla angolskega oficirja, ki je podlegel hudim poškodbam. Naslednja žrtev je bil 16-letni fant, ki je ribaril na enem od tolikih pomolov omenjenega zaliva. Nenadoma se je trn zataknil, fantek pa je skočil v vodo, da bi ga izpustil. Tedaj ga je pošast napadla, voda pa ni bila višja kot meter. Njegovega trupla niso našli, celotnemu dogodku pa je prisostvovalo okrog 10 očividcev. Poznavalci so sprva menili, da gre za ogromno barakudo. Zdravniki pa so kasneje povedali, da so rane čudne in da ne odgovarjajo ugrizom barakude ali pa morskih psov. Angolska javnost je sedaj zaskrbljena, zahteva pa čimhitrejšo razrešitev skrivnosti. Ribiči so organizirali prave ekspedicije, ki bi morale s pomočjo helikopterja in moderne tehnologije (poslužili so se sonarja) pojasniti, za kaj v resnici gre. Angolska televizija je med drugim vse posnela in kasneje predvajala, program pa je gledalo ogromno ljudi. V pobudi, ki se je zavlekla cel konec preteklega tedna, so ulovili mnogo morskih psov, med katerimi krvoločnega psa ljudožerca. Ribiči in razni izvedenci pa so mnenja, da »pošasti« niso ulovili. Tamkajšnje oblasti so medtem odredile prepoved kopanja na plažah v okolici Luande. Po njihovem gre za morskega psa ljudožerca (dolgega okoli 4 rov in težkega tono), ki se je zaradi padca temperature oceanskih voda zatekel v zaliv, da bi odložil jajca' Taka razlaga pa ni najbolj prepriču' joča, saj najstarejši prebivalci Luande in poklicni ribiči ne pomnijo, d bi morski pes ljudožer zašel v zah Mussoul. Morje namreč vanj priteka le po 3 metre širokem prelivu, ta krvoločna žival pa ima po mnenju in tiologov »patološki strah« pred zapr^ timi in plitvimi prostori. Vhod v za liv pa ob oseki ni višji od metra, poleg tega očividci niso nikoli opa žili, da bi se pred žrtvami pojavi »zloglasna« hrbtna plavut. • Za to neznanko se zanimajo v1^,, svetovni ihtiologi (tudi italijansk i; ki so že zaprosili angolske °^a^0. dovoljenje za opravo raziskav v dah Mussoula, tako da bi v kratke lahko prišlo na dan, kdo je »tihi u jalec«. V poletnem času so taki prizori že kar vsakdanji (arhivski posnetek AP)