10. številka.	Ljubljana,	5.	septembra.	I.	leto,	1873.
Slovenski Tednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja vsak petek.
List velja za celo leto 2 gld. 40 kr,, za pol leta Uredništvo in opravništvo lista je v „Narodni tis-t gld. 20 kr. — Posamezni list velja 5 soldov.	karni"	v	Tavčer-jevi	hiši	„Hotel	Europa."
Vabilo na naročbo.
S 1. septembrom začne novo naro-čenje na
List velja za 4 mesece, od 1. septembra do konca leta samo 80 kraje.
Naročnina naj se pošilja po poštnih nakaznicah opravništvu „Slov. Tednika
Domače stvari.
— (Slovenskim kmetom !) V nedeljo 7. septembra mine pet in dvajset-let, odkar se je odpravila tlaka in desetina. Ta dan bodo kmetje na mnogih krajih slovesno obhajali. In zares vredno je, da se veselo spominjamo dneva, kateri je napravil iz sužnjev graščinskih in samostan-sk.h svobodne kmete. Vreden je ta dan, da se v njegov spomin vžigajo kresi po vsem Slovenskem.
— (Pet in dvajset-letnica o d pravljenja tlake in desetine.) Od sv. Krištofa pri Laškem trgu se nam piše, da bodo
, tamošnji kmetje prihodno nedeljo 7. septembra slovesno obhajali pet in dvajset letni spomin odpravljenja tlake in desetine. Naj se to godi tudi v drugih slovenskih krajih. — Tudi pri Frankolovem v celjskem okraji bodo kmetje praznovali to pet in dvaj-set-letnico na razvalinah lindeškega gradu.
— (Shod slovenskih volilcev) je bil v nedeljo 31. avgusta v Rojani pri Trstu. Tržaška okolica voli skupaj s tržaškim mestom. V okolici je 40.000 Slovencev, ki imajo enega poslanca v državni zbor voliti,
a tega skupaj s četrtim volilnim razredom tržaškega mesta. V Rojano je prišlo k shodu nad 100 najveljavnejših mož iz okolice; od slovenskega centralnega volilnega odbora v Ljubljani pa je bil prišel g. di. Vošnjak, ki je tudi po želji volilcev zboru predsedoval. Za kandidata v državni zbor so si zbrani volilci izbrali g. Janeza Nabergoja, posestnika v Proseku in deželnega poslanca. G. Nabergoj je obljubil, da bode vselej ostal zvest Slovenec, potegoval se za naše pravice, za svobodo in napredek. Zbor se je vršil v najlepšem redu. Slovenski okoličani so v političnih stvareh dobro podučeni, za svoj narod vneti možje. Zato gotovo pričakujemo, da bode g. Nabergoj izvoljen za državnega poslanca.
— (I)r. Ploj) v Ptuji bode, kakor se nam poroča od raznih strani, gotovo izvoljen za državnega poslanca v kmetski volilni skupini: P tuj-Ljutomer-Rogat e c. Slovenski kmetski volilci so po ve-Čini za g. dr. Ploja, kateri jih bode gotovo najbolj zastopal v državnem zboru. Duhovniki in njihovi privrženci pa silijo kmetom g. Miha Hermana v Gradci. Herman pa ne more biti slovenski poslanec. Odkar je v Gradci, se je ves spremenil. On bi kot poslanec podpiral reakcijo, to je, ljudstvu jemal svoboščine, ter jih dajal samo duhovnikom in graščakom. Dr. Ploj pa je svobodomiseln mož. On bode naš poslanec !
— (Volitevvolilnihmož)v kmetskih občinah se vrši tako, kakor za deželne poslance. Samo dva razločka sta. Volilna komisija obstoji le iz komisarja, katerega pošle
okrajno glavarstvo, in iz občinskega predstojnika ali župana. Druga prav imenitna prenaredba pa je v tem, da smejo volilci v kmetskih občinah samo izmed sebe volilne može voliti (§. 10 volilnega reda od 2. aprila 1873). Dozdaj so bili pogostoma meščani in tržani ali drugi gospodje, ki še v dotični občini nijso stanovali, za volilne može izvoljeni.
— (Iz sevniške okolice) na slovenskem Štajerskem se nam piše 28. avgusta: Ce prav volilni shod na Blanici nij bil tako reden in miren, kakor je smel vsak pričakovati , kdor tukajšnje mimo ljudstvo pozna, pa je bil vendar takega uspeha za našo na-rodno-liberalno stvar, da bi nobena druga agitacija takšnega ne imela. Še sedaj govore kmetje le od tega shoda, jeze se nad onimi, ki so pod komandom kaplana Tombaka skušali motiti zborovanje. Volitev g. dr. Vošnjaka je v naših treh okrajih čisto gotova, tako mi zagotavljajo vsi upljivni možje in sicer taki, ki so dozdaj še vselej bili volilci. In zdaj hočem še eno povedati v karakteristiko onih ljudi, ki so pri shodu kričali: „Proč s šolami1'! V Blanici dozdaj še nij redne šole, da-si bi tam bila silno potrebna, ker je občina velika in najbližnje šole po dve uri oddaljene. Gospod Lenček, kateri je vselej pripravljen dobro stvar podpirati, sklical je može iz občine skupaj ter jim predložil, da hoče on šolsko poslopje zidati pod tem, da se mu denar brezobrestno v 20 letnih obrokih povrne. Proti temu velikodušnemu predlogu so kričali baš oni ljudje, kateri so pozneje tudi pri volilnem sliodu najhuje kričali proti šoli, oni ljudje, katere fanatični duhovniki a la Tombak rabijo in hujskajo.
— (Grof Hohenvvart.) Iz Notranjskega se nam piše: „Košanski kaplan, Š. Jalen piše v 34. listu za mežnarje in trcijale tole : „Vsak Košanec pravi, naš grof poznajo oaše kraje in vedo za naše potrebe, nihče drug ne bo naš poslanec, kot oni“. Gospod kaplan se je precej zlagal. Govoril sem z možem, ki Košance bolj pozna, nego kaplan Šimen Jalen. Ta me je zagotovil, da Ko-sanci grofa I!ohenwarta ne marajo. Spominjajo se namreč še predobro onih časov, ko
so mu morali tlako delati na graščini v Ravnah, in ta spomin jim nij sladak.
— (Božji poti ustavljeni.) Minister notranjih zadev, baron Lasser, je vsem na-mestnijštvom ukazal, da so božji poti iz zdravilstvenih razlogov začasno ustavljeni, zlasti tudi božji poti v Marijin Cel.
— (Iz Vipave) se nam piše: Denes, to je 25. avg. so se napravili štirje fantje vipavski maline brat v naš gozd. Pridši rano gori, da nij bilo še videti za njih delo, začno .se s podrtim jelovim karlem igrati, postavljaj e ga po konci; ta se nesrečno nagne in na enega 191etnega mladeniča pade, kateri je pod njim v eni minuti dušo izdihnil.
— (Potres.) V Ptuji je bil 24. avgusta precej močan potres ob eno uri zjutraj in tri četrt ure pozneje še en potres.
— (O požaru) v Kašlju se nam še iz Polja piše 25. t. m.: Včeraj popoludiie je v Spodnjem Kašlju ogenj vstal. Zgorelo je 6 hiš z drugimi poslopji vred, in škoda je tem večja, ker je zgorelo mnogo žita in klaje. Ogenj je prišel po otrocih. Zavarovani za poslopja so bili menda vsi. — Uraduiki in delavci iz papirnice so s fabriško brizgljo prihiteli na pomoč ter so s svojim vrlim obnašanjem gotovo ljudi še večje nesreče obvarovali.
— (Iz slovenske Bistrice) se nam piše 28. avg. Velika nesreča je pretila denes našemu mesticu. Ob 11. uri predpoldne se je vnel na neznan način pri tukajšnjem županu Formacherju (na pošti) ogenj, in le hitri pomoči se je zahvaliti, da se je ogenj lokaliziral in le eno manjše poslopje, večjidel 8 slamo pokrito in v sredi pet drugih in večjih pogorelo.
— (Iz Šoštanja) na slov. Štajerskem se nam piše 1. septembra: Tukaj se je 30. avgusta šolsko leto končalo z lepo slo vesnostjo za otroke. Po šolski maši so vsi otroci v vrstah z banderi marširali v trg, kjer so jim tržani na vrtu Švarcovcm postregli z jedjo in pijačo. — Dež v petek in ea-boto je nam dobro došel. Zdaj prav lepo kaže na polji, zlasti ajda in turšica, pa tudi fižol in krompir. V bljižnjih vinogradih
(Dalje v prilogi.)
Priloga k št. 10. »Slovenskega Tednika." — 3 —
je grozdje še trdo, pa se bo zdaj po dežji hitro zmehčilo.
— (Iz Motnika) se nam piše: Letošnja letina se je pri nas, kar zadeva strneno žito in lan dobro obnesla. Tudi sena se je še obilno nakosilo. Jesenske pridelke pa je zelo suša stisnila. Sadja pa nij čisto nič, k večjemu malo jabelk.
— (Nesreča.) Iz Kostrivnice pri
v t
Slatini na Slov. Štajerskem se nam piše: Kakor že večkrati so trije možje Jakob Klajne, Janez Petek in Peter Kampuš s spodnji Kostrivnici kamenje kopali. Na večer 30. t. m. po peti uri se jim velika nesreča prigodi. Ko strel v pečino spravijo in prižgejo, preblizu ostanejo. Strel poči in Klajnetu nogo odtrga pri kolenu, Petku pa glavo do mo-žgan razbije, Kampoš pa je srečno odšel.
— („Nobel škandal“) godil se je v soboto popoludne v Zvezdi, kjer so se trije mladenči, nobel gospodje iz neznanega uzroka (brž ko ne zavoljo kake deklice) spoprijeli in po kratkem besedovanji jeli kavsati, kakor španjski petelini. Tepeni so bili sicer najpopreje klobuki, a potem so se jeli tudi prav s pestmi tolči in s palicami udrihati, da se je po celej zvezdi razlegalo. Gospodov čuvajev v uniformi nij menda nobeden zapazil tega tepeža da bi bil pomiril junaške mladeniče.
— (Domači regiment) Hartungseje peljal čez Maribor v Ptuj k vajam.
— (Ponarejalci denarja.) V petek zvečer so se zaprli v Mariboru trije mladi fantje iz Krhloga in iz Tomin£i- Ponujali so krčmarju, kjer so pili, da mu dado, kolikor hoče, papirnatega denarja za polovico nominalne vrednosti. Krčmar kupi dva lista po goldinarji, da ju je mogel pri sodniji pokazati. Posnemanje je strašno okorno.
— (Vojaške vaje.) Iz Orehka na Notranjskem se nam piše: 1. septembra zvečer se je pripeljal nadvojvoda Albrecht v Postojno in drugi dan je bil pričujoč pri vojaških vajah, pri katerih so se vojaki skazali, da so jako zmožni sovražnika napasti. Posebno so se odlikovali naši domači fantje.
— (Iz Vipave) se nam piše: Dne 24. t. m. so našli na Nanosu pri sv. Jeronimu bivšega mežnarja iz St. Vida med skalami pobitega in mrtvega. — 25. t. m. je tudi nekt 121etni fantek v Vrhpolji pri zidanju cerkve iz odra padel in bo teško okreval.
— (Iz Mokronoga) se nam piše: Te dni je prišlo veliko romarjev iz raznih slovenskih krajev. Utrujeni od dolgega pota poiskali so si kmalu ležišče. Urša Pleskovič, po domače Bercarica, pridna gospodinja, gre z otrokom v naročji na pod, da nameče slame. Ko otroka na stran položi, začne na-metovati, pa žalibože deska se jej izpodmakne i ona pade in takoj mrtva obleži. Kapali so jej vosek na prsi, da bi videli, če je še živa, a zastonj je bilo. Nesreča res nikoli ne praznuje.
— (Od sv. Bolfanka) pri Ptuji se nam piše 26. avgusta: Tukaj je 25. avgusta požar hudo škodo napravil. Pri kmeta Nedeljko je mali fant s šibicami v slami zvunaj hrama ogenj vžgal. Kmalu sega ogenj do hrama in vpepeli nesrečnemu kmetu, hrame, govedo in drugo živad, vse zrnje in pohištvo. Ogenj skoči potem še na poslopje Ermana in tudi njemu gumno in parne pokonča.
— (Umor.) V Gotovljah pri Žavci je 24. avgusta ob 11. uri po noči brat brata umoril. Oba brata sta bila črez 50 let st&ra, a živela sta v vednem prepiru.
— (Iz Istre) se nam piše, da nameravajo Slovani v zapadni Istri kandidirati ▼ državni zbor škofa D ob rila.
— (Boj med vojaki in kmeti.) Iz Podčetrtka se nam piše : V nedeljo 24. t. m. so se pri Podčetrtku stepli vojaki s kmeti in sicer zavoljo ene ženske. Pri tem tepeži so vojaki svoje bajonete rabili in enega kmeta hudo razmesarili. Eden je dobil 16 ran, enemu so pa roko zlomili. Sploh se vojaki zelo surovo vedejo. Namestu, da bi na stražah stali, se po krčmah okolo klatijo in skoro nobeni kontroli podvrženi nijso.
— (Praznovanje petindvajsetletnice odpravljanja tlake in desetine.) Iz Frankolovega blizu Vojnika na slov. Štajerskem se nam piše: Vsled članka
v 199. štev. „Slov. Naroda1' napravijo tukajšnji okoličani v nedeljo 7. sept. slovesnost na razvalinah starega gradu v Lindeku. Slovesnost se začenja ob 4. uri popoldne. Zvečer se bodo zažgali kresovi in razlegal se bode strel iz razvalin. — Ker stoji lindeški grad na precej visoki gori, iz katere je lep razgled po celi krasni savinski dolini, proti Konjicam in dalje proti vzhodu, in ker je zgodovinsko imeniten, posebno oziroma vzajemnosti, ki je bila med njim in v obližji ležečim razpalim samostanom Zajcem, nadejati se je, da nas tudi tuji gostje s svojo navzočnostjo počaste.
— (Vabilo.) Iz gornje savinske doline se nam piše: V nedeljo, dne 7. t. m. popoldne bode v Nazarjah pri g. Turnšeku, na prostem, veselica šolske mladine in Mozirja, Rečice, in Nazarjev. Uljudno se vabijo vsi prijatli napredovalne šole k tej veselici, posebno, ker nam je uže mnogo spoštovanih gospodov svoj prihod zagotovilo. Odbor.
— (Iz Gorenjskega) 1. sept. se nam piše: V letošnjo kmetijsko šolo v Celovec je 10 kranjskih učiteljev poklicanih, in med njimi tudi g. Josip Tuma, učitelj v Radovljici, ki je bil že v kmetijski šoli na Dunaji, in ravno tako je v letošnjo napredovalno šolo v Ljubljano ena učiteljica in 21 učiteljev poklicanih, izmed katerih so pa tudi že eni učitelji pred par leti bili v omenjeni šoli. — Po mislih in željah več učiteljev bi bilo bolje da bi se k takim tečajem poslani učitelji bolj vrstili in da bi vsi na vrsto prišli, ne pa eni po večkrat, eni pa no b enkrat, saj so vsi nauka željni in so že tudi za sprejem v omenjene tečaje prosili. — Razpisani so tudi Metelkotovi darovi za učitelje, za katere je pa navadno veliko prosilcev, pa že tudi več takih, ki se ne upajo več prositi v strahu, da ne bode nič, ker nemajo nobene pr o teke ij e, na kar se veliko več gleda, nego na lepo zadržanje, slovensčino, sadjerejo i. t. d. Kdaj bomo vendar iz časov te krivične protekcije?
— (Od sv. Pavla) v savinski dolini se nam piše 2. septembra: Mlad fant je hotel ribe loviti z dinamitom. Ko patrono v roko vzame in jo prižge, mu poči patrona
in roko tako razmesari, da jo je moral zdravnik nad členom odrezati. Ribji lov z dinamitom je strogo prepovedan, vendar ljudje na skrivnem dinamit kupujejo ter ž njim pokončajo mnogo rib.
— (Šolsko poročilo narodne šole v Ljutomeru) o šolskem letu 1872-1873 nam kaže lep napredek te šole pod vodstvom nadučitelja g. Ivana Lapajneta. V poročilu nahajamo dva zanimiva spisa: »Ljutomer in njegova okolica. Krajepisna črtica," ino ^Prijateljska beseda starišem.“ Oboje spisal J. Lapajne. Na šoli podučujo 4 učitelji in podučitelji in ena učiteljica, gčna. Ema Toman-ova. Učni jezik na narodni šoli je slovenski; v 1. realki slovenski in nemški. Nemščina pa je bila v 3 viših razredih narodne šole učni predmet. Kmetijstvo se je v 3. in 4. razredu kot samostalen predmet podučevalo; na šolskem vrtu je zasajenih okolo 4000 jabelčnih in hruševih, 2 in 3 letnih divjakov, nekaj se jih je že pocepilo; se svilorejo so se učitelji in učenci pečali. V ženskih ročnih delih so učenke lepo napredovale, učile so se tudi plesti, vesti itd. Z vsem je šolo obiskovalo 260 učenev in 173 učenk, 1. nižjo realko pa 13 učencev.
— („1 m eni k krajev vojvodine kranjske") v slovenskem in nemškem jeziku je izdala Kleinmayer-jeva tiskarna v Ljubljani. Knjižica je lična in podučljiva, ker pove od vsake vasi število hiš in prebivalcev po poslednjem številjenji.
Politični razgled.
Notranje dežele. Volitve za novi državni zbor še nijso razpisane, pa vsak čas utegne priti cesarjev ukaz, s katerim razpusti stari državni zbor in novega skliče. Vlada je z deželnimi namestniki že vse potrebno za volitve dognala. — V vseh deželah se politične stranke pripravljajo za volitve v državni zbor, sklicujo se volilni shodi in se imenujejo kandidati.
Nagodbaali uprava med Ogri in Hrvati je toliko, kakor dognana. Vprašanje gre zdaj samo zato, kdo bode imenovan za hrvatskega bana. Prejšnji ban baron Raucb
je prav po lopovsko ravnal z deželo in ljudstvom.
V hrvatskem saboru je med drugimi peticijami dosla i ona od narodnih volilcev iz Varaždina, naj se jezuiti iz Hrvatskega izženo.
Vnanje države. Na Francoskem rujejo privrženci pregnane kraljeve rodbine, da bi podkopali zdanjo ljudovlado (republiko) in zopet na prestol postavili kakega princa kraljeve rodbine. Pa upati je, da se Francozi ne dado oslepiti.
Tudi na Španjskem so še zmirom hude homatije. Proti ljudovladi se bojujejo puntarski karlisti, to so taki ljudje, kateri bi radi princa Karlosa za španjskega kralja postavili; a videti je, da se jim ne bodo posrečili njihovi hudobni naklepi.
Srbska vlada je povabila belgradsko občino, naj voli dva poslanca v veliki železniški odbor, ki ga bode vlada sklicala v pre-skušnjo ponudeb za železniško delo.
Srbskej vladi je vložilo 1. sept. pet društev ponudbo za delanje srbske železnice, in sicer eno prusko-rusko, eno francosko, dve angleški in eno rusko.
Knez Milan se na Dunaji vrlo dobro počuti in je izrazil svoje veselje zaradi tako sijajnega sprejema že večkrat. Ostal bo kake dni več na Dunaji, kakor je bilo določeno.
Nemika vlada je, kakor smo že poročali, fuldskega škofa Ki5tta obsodila na 400 tolarjev ali na 3 mesece zapora. Ta človek pa je prav po judovsko skop: rajši bo sedel tri mesece, nego da bi plačal 400 tolarjev.
Tlaka in desetina..
Dne 7. septembra bode petindvajset let, četrt stoletja, kar je v Avstriji rešen kmet krvavih bremen rabote, tlake in desetine. V očigled tega, pozivljemo tudi mi Slovence na kmetih, naj praznujejo ta dan, ki je naš narod oprostil verig, katere so ga žulile bolj nego kateri koli drugi narod.
Kajti kaj je bila rabota, tlata in desetina? Povprašajte stare kmetske može, ki jo še pomnijo in so še slišali od prejšnjih
časov, odprite knjigo zgodovine — in povsod boste izvedeli, kaki ubožni in mučeni sužnji nemških grofov in baronov in kloštrov, so naši kmetski očetje bili.
Samisvoji in svobodni so bili v sivo-davnih časih naši pradedje. A prišel je nemški Frank v deželo, nemški vitezi so si postavili po naših hribih graščine in so se polastili naše zemlje, in obdelovalcev zemlje, kmetov. Nij veljala pravica, temuč le sila. Kmet je moral delati za graščaka sam kot živina, in s svojo živino. Pridelek je graščak obdržal. In ko so kasneje kmetom dali grunte, moral je poleg tlake, še od svojega lastnega pridelka vsega deseti in najboljši del graščaku oddati. Ce se je hotel ženiti, moral je graščaka za dovoljenje prositi in le-ta je nekaznovan smel skruniti mu ženo ali hčer. Proti samovolji gospodovi, nij bilo lehko pomoči najti. On je kmeta v „klado“ zapiral, ta se nij mogel pritožiti. Cerkev, ki bi bila morala to nenaravno in protikrščansko stanje odpraviti, nij ga odpravljala, temuč kloštri in višji duhovni so sami kmete za svoje tlačane imeli in desetino pobirali. — Ker je to vse za kmete bil strašen jarem, hoteli so se ga otresti. Dostikrat so se, tlačenja naveličani, vzdignili kmetje, prijeli za vile, cepce in kar so orožja dosegli ter šli nad graščake v krvavi boj za „staro pravdo1', to je, da bi se rabota odpravila in bi kmetje bili sami svoji gospodarji na svoji zemlji. Tudi pri nas na Slovenskem je bilo tacih „kmetskih puntov“ veliko. Ali graščaki v zvezi z duhoVni so vselej s svojimi vojnimi hlapci potolkli in premagali kmete in tlaka in desetina je bila le hujša.
Se le svobodomiselnejši novi čas, še le liberalna načela, in napredovanje omike je omogočilo odpravo tlake in desetine. Cesar Jožef, ki je tudi samopašne menihe iz kloštrov, kjer so se brez dela pasli, zapodil — odpravil je v Avstriji z edikti od 1. nov. 1781 in 20. decembra 1802 nekoliko težav tlake in desetine, a ne vseh. Verige hlapčevstva so v Avstriji pale kmetu od zvezanih rok še le leta 1848, torej pred petindvajset leti.
Naj primerijo kmetje nekdanje in sedanje stanje svojega stanu. Pa naj ne pozabijo, da je boljše stanje prinesel napredek in svoboden duh, nikdar pa ne mračnjaštvo, in klerikalstvo, ki še dan denes solze toči po starih časih, ko so graščaki kmeta le molzli. Naj kmetje vedo, da so bili svobodomiselni, liberalni možje oni, ki so jarem desetine in tlake razsuli. Potem bodo vedeli, katerih načel se jim je držati v politiki in katere stranke med narodnjaki.
Volilne skupine za državni zbor za Kranjsko in slov. Štajersko.
Kranjsko,
a)	Veliko posestvo
voli................................2	poslanca.
b) Mesta in trgi:
1. Ljubljana, trgovinska in obrtnijska zbornica ..............................1	poslanca.
2. Postojna, Idrija, Vrhnika, Lož, Radovljica, Tržič, Kamnik, Kranj in Loka
1 poslanca.
3. Novomesto, Višnjagora, Krško, Kostanjevica, Črnomelj, Metlika, Kočevje, Ribnica ..............................1	poslanca.
c) Kmetske občine:
1. Ljubljana, Vrhnika z volilnim mestom Ljubljana, Litija, sodnijski okraj Zatičina z volilnim mestom Litija; Ribnica, Velike Lašiče z volilnim mestom Ribnica
1 poslanca.
2. Postojna, Bistrica, Senožeče, Vipava z volilnim mestom Postojna; Planina, Lož, Idrija z volilnim mestom Planina
1 poslanca.
3. Kranj, Škofja Loka, Tržič z volilnim mestom Kranj ; Kamnik, Brdo pri Pod-peču z volilnim mestom Kamnik; Radovljica, Kranjska gora z volilnim mestom Radovljica.........................1	poslanca.
4. Novomesto z volilnim mestom Novomesto; Krško, Kostanjevica z volilnim mestom Krško; Črnomelj, Metlika z volilnim mestom Črnomelj .	1	poslanca.
5. Kočevje z volilnim mestom Kočevje; Trebnje, Žužemberk z volilnim mestom
Trebnje; Radeče, Mokronog z volilnim mestom Radeče ....	1	poslanca.
Slovensko Štajersko, a) Mesta in trgi:
1. Maribor z volilnim mestom Maribor, Slovenska Bistrica z volilnim mestom Slovenska Bistrica; Slovenji Gradec, Visoka Mita, Marenberg, Vuzenica z volilnim mestom Slovenji Gradec; Ptuj, Sv. Lenart z volilnim mestom Ptuj, Ormuž, Ljutomer, Središče z volilnim mestom Ormuž voli......................1	poslanca.
2. Celje, Žavec, Vitanje, Vojnik, Laško z volilnim mestom Celje; Mozirje, Gornji-grad, Ljubno, Vransko z volilnim mestom Mozirje; Rogatec, Šmarje z volilnim mestom Rogatec; Brežice, Sevnica, Kozje z volilnim mestom Brežice; Konjice z volilnim mestom Konjice; Šoštanj z volilnim mestom Šoštanj . 1 poslanca.
b)	Kmetske občine:
1. Maribor, Slovenska Bistrica z volilnim mestom Maribor; Konjice z volilnim mestom Konjice; Slovenji Gradec, Marenberg z volilnim mestom Slovenji Gradec
1 poslanca
2. Ptuj, Ormuž, Sv. Lenart z volilnim mestom Ptuj; Rogatec, Šmarje z volilnim mestom Rogatec; Ljutomer, Zgornja Radgona z volilnim mestom Ljutomer
1 poslanca.
3. Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šoštanj z volilnim mestom Celje; Brežice, Kozje, Sevnica z volilnim mestom Brežice ...........................1	poslanca.
Gospodarske stvari.
0 svinjereji.
Svinja porodi med domačimi živali največ mladih; veliko pa jih pogine, večjidel zato, ker se s presico, ki jih je vrgla, ne ravna tako, kakor bi se moralo. Večkrat je tudi to, da se presica ne more vsega mleka iznebiti, ali da je vime premalo razvito, uzrok, da prasci pocrkajo.
Prasci morajo biti v zračnih, suhih in gorkih prostorih. Pomisliti pa je treba, da
se nam zdi včasi gorko, živino pa zebe; kajti v hlevu je na tleh bolj mrzlo, kakor višje. Ako prasce zebe, in če poleg jtega še živeža malo dobivajo, bil bi res velik čudež, ako bi ostali.
Večkrat je svinji prirojeno, da nema dosti mleka; včasi so cele svinjske družine take, da presicam mleka manjka. Take živali se ve da nijso za pleme. Včasi pa je pretolsti živež v času, ko je svinja breja, uzrok, da vime ne zraste dosti. Stara izkušnja je že to, da debela žival ne more dajati mleka od sebe. Gospodar, ki ne dela razločka med živino, ki jo ima za pleme, in ono, ki jo misli rediti, mora trpeti večkrat še drugo kazen: preveč rejena presica in ravno tako krava — dobi večkrat tretji ali četrti dan volčič. Akoravno ta bolezen pri svinjah nij tako nevarna, kakor pri kravah, je vendar praščekom zelo škodljiva. Dajte tedaj presicam dosti, pa ne mastnega živeža.
Najbolj sramotuo pa je za gospodarja, ako presica mlade potlači ali celo požre. Res je, da je presica najbolj nepriljudna izmed domačih živalij, pa privadi se tudi tako človeka, da mu stori vse po volji. Kjer se ima več svinj, je to seveda tcško; gospodarji, ki jih imajo malo, jih pa prav lehko privadijo na-se, in potlej si po porodu lahko pomaga, da mladi vsi ostanejo. Več bi se dalo o tem govoriti, ko bi prostor pripuščal; i,oda damo ti slovenski gospodar, pravilo, kako ravnaj s presico, ki jo imaš za pleme :
Deni jo v prostoren, svital in zračen hlev. Krmenje tako uravnaj, da mora tisti, ki nosi presici jed, vselej skozi hlev iti, da pride do korita. Tako se svinja Človeka privadi, to je jako važno za čas poroda. Dalje se mora gnoj vsaki dan izkidati in hlev na novo nastlati. Tista osoba, ki je navadno imela s presieo opraviti, naj bode tudi pri porodu zraven, da jej pomaga. Pazi naj, da presica na prascc ne pade, druge pomoči navadno nij treba. Ako pa vkljub navadnemu prijaznemu ravnanju presica postane divja, naj sc ji natakne škornja na rilec, da ne more gristi. Divjost po navadi kmalu neha.
Pokončavanje kobilčarjev in ščurkov.
Kobilčarji so posebno radi okolo peči in v špranjah, kjer neprijetno prepevajo. Tudi ščurki so gospodinjam in kuharicam zelo nepriležni, ker vsako jed oblezejo in oglodajo, posebno če je sladka, prav radi pa tudi okoli smetane in masla hodijo. Pokončajo se na ta-le način: Vzemi 1 del boraksa, ki se dobi v apoteki, 1 del neugašenega apna, 4 dele belega cukra, 2 dela lepe moke. Vse to se dobro stolče. Cuker in moka se mešata se soboj. Ko se to zgodi, se vse še enkrat dobro premeša, in prah je dober za rabo. Potem se potrese na tanko po kakem papirji, ter se položi tja, kjer je največ te živali. To se mora večkrat zgoditi. Zraven pa se mora paziti, da je ponoči vse, kar kobilčarji in ščurki žro, dobro zakrito, da zraven ne morejo.
Razne stvari.
* (Strašna nesreča). V Bustu na Laškem je bila dekliška šola že v zelo slabem stanji in nevarnosti, da se zruši. Kljubu prošnjam in zahtevanju učiteljice Karoline Biancb, se župnik Giacomo Botti za popravo še zmenil nij. 17. avgusta se je zbralo nad 100 deklic v prvo in drugo nadstropje. Naenkrat se začno tla podirati in pokopljejo uboge deklice pod razvaline. Kmalu priteče veliko ljudi na nesrečni kraj, da bi nesrečnicam pomagali. Trobil se je generalni marš, da bi prišli vojaki, in gledalce razpodili. Kmalu bi se bili s civilisti stepli. Tu zakriči nek mlad mož, da gori v predmestji San Michele. Ljudstvo se je zgubilo tje, in še le zdaj je bilo moč pomagati. Izlekli so dvajset teško ranjenih deklet izpod razvalin, stare od 15 do 18 let. Najstrašnejši prizor pa je podavalo 6 trupel, med njimi dve sestri, hčeri nekega ubogega mesarja. Popu Bottiju se nij nič prigodilo. On in župan Krum sta se hitro izgubila, sicer bi ju bilo razkačeno ljudstvo potolklo. Bottija so takoj zaprli, kajti le njegova skopost je vse nesreče uzrok. Ne da se popisati, kako mu ljudstvo žuga, ako ga dobi.
* (Jezuvitske pridige.) Češki list „Pokrok“ pripoveduje, da so imeli v nekem češkem mestu očetje jeznviti tako zvani misijon. Jezuviti so povedali ljudem vsakojake stvari, med drugim tudi tole: „ Brati ne smete znati, pisati ne smete znati, a moliti morate znati, sicer boste vsi na veke pogubljeni.“ Bog ve,vali bo res tako?
* (Čuden zajec.) Blizu Sente v Črni gori so vjeli v žitu zajca, ki ima dve glavi, dva vrata, štiri ušesa in štiri oči. Iz širokih pleč sta m^i vzrasla dva popolno razvita vrata. Srce mu je bilo mnogo večje, kakor pri navadnih zajcih, pluča in jetra pa kakor pri drugih zajcih.
* (Božja pota v duhu.) Zarad večkratnih nesreč na italijanskih železnicah je dovolil papež italijanskim romarjem, naj napravijo božja pota v duhu v „trikrat desetih11 dneh. V prvih desetih romajo verni v duhu v sveto deželo, v drugih desetih v svetišča Italije, v tretjih desetih v svetišča tujih dežel. Tem romarjem so obljubljeni strašno močni odpustki, pa jih bodo menda tudi kaj stali, ka-li V__________________________________________
Tržna poročila.
Iz Dunaja. Upamo, da so cene dospele svoj vrhunec, in da bodo same začele padati, če ne, bodo morale. Pšenice se je prodalo le 25000 vaganov, in dajati se je morala po 10 kr. cenejše, da so prišli kupci. Prodajala se je po 7 gld. kr., do 8 gld. 45 kr. Po reži se še vedno zelo povprašuje; a pripeljalo se je toliko tujega blaga, da so cene malo pale. Prodalo se je reži okolo 8000 vaganov po 6 gld.	10	kr.,	do	6	gld.	40 kr.
Ječmena se je pripeljalo obilno, pa cene so bile tako visoke, da se ga je malo po 3 gld. 00 kr., do 4 gld. 55 kr. prodalo. Kupčija s koruzo nij skoraj imena vredna, podražila se je zopet za 10	kr.	Ravno tako	se je ovsa
malo prodalo, in	tudi ta	po	10	kr.	cenejše,
vagan po 1 gld.	90	kr.,	do	1	gld.	95 kr.
Moke se je velikoizpečalo, po stalnih cenah.
Iz Pešte. Trg preteklega tedna je bil kaj slabo obiskan; zato so morali lulpovalci boljšo pšenico po 5 do 10 kr. dražje plačevati. Prodalo se je pšenice 100000 centov po 7 gld. 25 kr., do 7 gld. 30 kr. Reži se je prodalo okolo 10000 centov po 5 gld. 50 ki-., do 5 gld. (iO kr. Ječmena se je veliko potrebovalo, zato se je prodalo brez overe vseh 10—12000 vaganov. ki so ga pripeljali.. Koruze se je le prešičarjem in žganjarjem prodalo kakih 20000 vaganov po ceni preteklega tedna. Pšeno je bilo cent po 7 gld. Novi
fižol se plačuje po 5 gld. 50 ki’., stari po 5 gld-_______________________________
Tržne cene.
V Ljubljani 3. septembra 1873.
Pšenica 7 gl. 20 kr.; — rež 4 gl. 80 kr.; — ječmen 3 gld. 60 kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 3 gl. 70 kr.; — p ros 6 3 gl. 60 kr.; — koruza 4 gl. 40 kr.; — krompir 2 gl. 30 kr.; — fižol 5 gl. 20 kr.
— masla funt — gl. 52 kr.; — mast — gl. 38 kr.;
— špeh frišen — gl. 34 kr.; — Špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2'/2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 26 kr.; — teletine funt 32 kr.; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — sena cent — gl. 85 kr.; — slame cent — gl. 90 kr.; — drva trda 7 gld. 20 kr.; — mehka 5 gl. 20 kr.
V Gradci 26. avgusta: Pšenica 8 gld. 22 kr.[;
— rež 4 gld. 19 kr.; —oves 2 gld. 50 kr; — koruza 4 gld. 15 kr.; — ajda 4 gld.; — seno 1 gld. do 1 gld. 65 kr.; — slama 70 kr. do 1 gld. 30 kr.;
— cent premoga 40 kr.; ječmen 3 gld. 55 kr. do 4 gM.__________________________________
Loterijne srečke:
V Trstu, 30. avgusta: 61. 23. 3. 29. 77.
En sreberni goldinar velja 1 gold. 6 kr. v bankovcih.___________________________
Listnica opravnistva. Prilogo o „cenitvi pridelkov" nijsmo mogli vsem naročnikom na Kranjskem priložiti, ker nijsmo dobili toliko iztisov, kolikor imamo naročnikov. Vendar smo skrbeli, da je v vsak kraj prišlo nekaj iztisov. — S. L. v Lešah pri S. Cena „Tednika“ je tako niška, da ga vsak lehko plača. Brezplačno lista ne moremo davati.
Naročniki,
ki še nijso plačali naročnine, naj jo nam kmalu pošljejo, ako žele list še dalje sprejemati.
Opravništvo „Sl. Tednika“.
m*************\
Grunt na prodaj.
^Pečolerjev grunt v Gradišči] 31 v slovengraškem okraji,
; kateri obsega 152 oralov 1094 sežnjev, 1 ; s čistimi dohodki 163 gold. 34^2 kr.; starega denarja, je brez premakljivega <
! blaga iz prosto roke na prodaj.' Cena grunta je 6000 gold., pre-; makljivega blaga in živine pa po po-! godbi. PlaČevalui pogoji so ugodni.
; Kdor želi kupiti ta grunt, naj se obrne;
• do gospoda notarja Holriehterja v •
”, Slovengradci.	(6—2)	'
tKKttKMKKMKKMKKKi
"▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼v▼▼▼▼“
Izdatelj in za uredništvo odgovoren Matej Stergar. Tisk nNarodne tiskarne11 v Ljubljani.