Poštnina plačana v gotovini
Speti, in abbon. post. - II Grnppo
Katoliški
Uredništvo in uprava:	Cena: Posamezna štev.	L	25
Gorica, Riva Piazzutta štev. 18	Naročnina: Mesečna	L	110
Poštno ček. račun: štev. 24/12410	Za inozemstvo : Mesečno	L	190
L
Leto V. - Štev. 7
Gorica - 12. februarja 1953 - Trst
Izhaja vsak četrtek
VATIKAN, SLOVENCI IN ITALIJA
Dne 11. februarja praznujemo v Italiji od leta 1929 civilni praznik. Ta dan so namreč v lateranski palači pred 24 leti podpisali med tedanjo ital. vlado in sv. stolico pogodbo, s katero se je končal 70-letm spor med državo in Cerkvijo v Italiji. To pogodbo imenujemo tudi »lateranske pakte« ali kratko konkordat med Cerkvijo in ital. državo. O tej pogodbi se je pred podpisom in po njem zelo veliko pisalo v Italiji in drugod. Eni so jo hvalili, drugi grajali; eni so priznavali njeno koristnost, drugi so trdili, da je s tem katol. Cerkev pomagala le Mussoliniju in njegovemu režimu do prestiža. Toda danes, po 24 letih od podpisa, potem ko je tudi nova ital. republika sprejela lateranske pakte in jih vključila kot sestavni del italijanske ustave, ni mogoče več dvomiti o uspehu in koristnosti tega drznega koraka Pija XI.
Ni pa rečeno, da je bil ta konkordat z vseh strani in pod vsemi vidiki za Cerkev samo pridobitev. Tudi od Cerkve je zahteval precejšnje popuščanje v nekaterih vprašanjih. Toda za skupni blagor katoliške skupnosti v Italiji je tedaj sv. oče smatral za potrebno izbrate manjše zlo in žrtvovati nekatere manj bistvene stvari, v katerih Mussolini ni hotel popustiti. Med temi žrtvami Mussolinijeve politike smo bili tudi člani slovenske manjšine v Italiji.
Splošna sodba je bila takrat in je še danes, da so se pri sklepanju konkordata premalo ozirali na potrebe in posebnosti ljudstev ob državni meji, ki so prišla pod Italijo po prvi svetovni vojni. Na Primorskem kakor na Tirolskem smo v moči avstrijskega zakona imeli na cerkvenem polju marsikake prednosti, ki smo jih po konkordatu izgubili. To čutijo predvsem mlajši duhovniki in semenišča. Toda to so bile le materialne izgube. Po konkordatu so utrpele škodo, tudi na verskem in narodnem polju vse bivše manjšine pod Italijo, to pa vsled tega, ker niso zagotovili niti pouka krščanskega nauka v materinem jeziku v šoli niti svobode verskih organizacij katol. akcije na podlagi narodnega jezika niti svobode verskega tiska v jeziku narodnih manjšin. Vse to nas je hudo bolelo in se je tudi bridko maščevalo nad Cerkvijo pozneje, ko so ljudske mase na Primorskem postale tako lahek plen prebrisane komunistične propagande. Ljudstvo je bilo naveličano raznarodovalnega pritiska fašizma in se je oklenilo prvega, ki mu je obljubljal svobodo. Žal je bil to skriti komunizem.
Sv. stolica je pri pogajanjih za konkordat stavila tudi zahteve glede narodnih svoboščin za manjšine, toda Mussolini je vse to že vnaprej odbil in bil pripravljen vreči v morje konkordat in vse skupaj, če bi Vatikan vztrajal pri zahtevi po omenjenih narodnih svoboščinah za slovensko in nemško manjšino. Ker vemo, kakšen je bil ital. fašizem, smo prepričani, da bi se tako tudi zgodilo, če bi Pij XI. vztrajal pr,i takih zahtevah. Zato je tedaj sv, oče popustil glede pravic narodnih manjšin v želji, da pomaga celokupnosti italijanskih vernikov. Glede narodnih manjšin se je. moral zadovoljiti s tem, kar je najbistvenejšega: ustanavljanje strogo verskih organizacij, pouk krščanskega nauka v cerkvi, pridi-govanje v materinem jeziku vernikov, nastavljanje v dušnem pastirstvu duhovnikov veščih jezika vernikov. Bilo je res najmanj, kar je Cerkev mogla zahtevati. In še to malo so tedanje civilne oblasti ovirale, da se ni povsod izvajalo. Bili
so res težki časi, ko je Cerkev marsikje morala popustiti do skrajnih mej.
Vendar ni res, kar trdijo sedaj slovenski komunisti, da nas je Vatikan izročil na milost in nemilost našim narodnim sovražnikom in da jim je pomagal pri narodnem raznarodovanju Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini. Včasih se je res zgodilo, da je ta ali ona ital. cerkvena oseba v svoji narodni ozkosrčnosti pozabila na krščansko pravičnost, toda trditi, da je pri tem kriv Vatikan ali celo sam sv. oče, je velika laž, ki jo danes komunistično časopisje in komunistični zgodovinarčki
ponavljajo neštetokrat. Govoriti pri tem celo o trajni sovražnosti Vatikana do jugoslovanskih narodov, ki se vleče že celo tisočletje, je pa zgodovinska bedastoča. Tudi v onih hudih letih fašizma in italijanskega šovinizma med prvo in drugo vojno je slovenski in hrvatski narod kljub vsemu še vedno našel največ razumevanja v svoji borbi za narodne in verske svoboščine ravno v Vatikanu. Zveza narodov je molčala, sovjetska Rusija je imela druge skrbi, Amerika se za Evropo ni brigala. Edini Vatikan je tedaj, kakor prej in pozneje, pomagal in ščitil tudi slov. in hrvatsko manjšino, kolikor mu je pač v danem položaju bilo mogoče. Če ni vsega dosegel, ni krivda v Vatikanu, temveč v fašistični diktaturi.
POPLAVA NIZOZEMSKE
in njene težke posledice
Dogodek, ki stoji v ospredju svetovnega zanimanja in ki je potisnil vse druge politične in nepolitične dogodke tega meseca v ozadje, je nedvomno katastrofalna nesreča, ki je zadela severnovzhodno Evropo, to je Belgijo, Anglijo, predvsem pa Nizozemsko. Ogromni in razdivjani morski valovi so podrli obrežne nasipe, drveli v notranjost, rušili hiše ter s slano morsko vodo preplavili na stotisoče hektarjev rodovitne zemlje. Zdelo se je, kakor da je nastopil drugi vesoljni potop. Ljudje so bežali pred smrtonosnimi valovi, zatekali so se na strehe hiš, hiteli na višje ležeče prostore, lezli na drevesa, kjer so se tiščali ter prezebali po cele dneve, dokler jim ni prišla pomoč. Mnogi ljudje, ki so jih valovi prehiteli in zajeli, so našli v valovih žalostno smrt. Po podatkih koncem zadnjega tedna je izgubilo življenje pri tej grozni naravni katastrofi na Nizozemskem 1.372, na Angleškem 264 in v Belgiji kakih 20 ljudi.
Kako je prišlo do te grozne nesreče, kakršne ljudje ne pomnijo? Bila sta dva činitelja, ki sta slučajno skupaj nastopila ter povzročila to nesrečo. Prvi činitelj je morska plima, ki je v teh krajih izredno visoka in ki doseže v gotovih dobah do 12 metrov višine. Toda na to plimo so ti kraji že od pamtiveka navajeni in proti njej tudi primerno zavarovani. Do sedanje nesreče je prišlo zaradi drugega dejstva. Nesrečo so povzročili izredno močni viharji, ki so divjali s 100 kilometrsko brzino v smeri premikajočih se valov, kar je plimo, ki je ob polni luni izredno močna, še posebej povečalo. In v resnici je prišlo do katastrofe po zadnji polni luni, ki je bila v petek 30. januarja. Podobno visoko plimo pričakujejo ob prihodnji novi luni, to je v dneh od 14. do 16. februarja. Če bodo takrat razsajali podobni viharji, je nevarnost, da se katastrofa še enkrat ponovi.
Materialna škoda, ki je zadela Nizozemsko, je ogromna ter bo imela v gospodarskem in socialnem oziru zelo težke posledice. Med deželami, ki so v zadnji svetovni vojni največ trpele, je bila Nizozemska. Ko so se v zadnji vojni nemške čete umikale iz dežele, so podrle, da bi otežkočile prodiranje zaveznikov, del nasipov ter poplavile kakih 200.000 hektarjev nizozemskega o-zemlja. V načrtu je bila baje celo celotna poplava Nizozemske, kar bi bilo pognalo 65% prebivalcev iz njihovih hiš. K sreči so Nemci izvršili le del svojega groznega načrta. Pa tudi zapadni zavezniki so s svojte
Amerika in Evropa
Obisk zunanjega ministra Dullesa Čang-Kaj-Šek je dobil proste roke
na Formozi
strani poplavili del nizozemskega ozemlja, da bi tem laže osvojili Antverpen, ki se jim je zdel z vojaškega stališča posebno važen. In tako se je znašla Nizozemska ob koncu vojne z 250.000 hektarji poplavljenega ozemlja. To ozemlje je znašalo desetino plodne zemlje. O-benem je bilo uničeno 40% vse nizozemske produkcije, uničenih nešteto hiš, tako da je še pred nekaj leti živelo 20% prebivalstva v zasilnih stanovanjih in da je primanjkovalo kakih 300.000 stanovanjskih prostorov. Računali so, da je bila uničena takrat tretjina narodnega premoženja.
Po drugi svetovni vojni je zadela Nizozemsko še druga nesreča. Izgubila je svoje ogromne kolonije v Indoneziji. Te kolonije, ki so bile po površini 56 večje kot Nizozemska in ki so štele okoli 70 milijonov prebivalcev, so se popolnoma osamosvojile ter tvorijo dandanes Indonezijsko republiko. Izguba tega ozemlja, ki je večje kot šest Italij skupaj je bila za nizozemsko gospodarstvo težak udarec. Vzemimo k temu še dejstvo, da je Nizozemska poleg Belgije najhelj obljudena država Evrope, potem razumemo težave, s katerimi se mora boriti Nizozemska, da preskrbi svojim prebivalcem dovolj kruha. Približno četrtina prebivalstva se peča s poljedelstvom, predvsem na zapadu dežele, kjer ležijo dobri pašniki, ki so jih ustvarili z namakalnimi in izsuševalnimi napravami. V tako zvanih »polder-jih«, to je na zemljiščih, ki so obdani z vseh strani z nasipi in ki jih s sesalkami sušijo, živi dostikrat do 20.000 prebivalcev. Te se-salke gonijo svetovno znani mlini na veter. Ostali del prebivalstva živi od industrije, trgovine in ribarstva.
Nizozemska je po zadnji vojni prijela krepko za delo. Osušila je poplavljeno ozemlje ter obnovila zemljo, ki jo je morska voda napravila nerodovitno. Nadaljevala je z osuševanjem Zuiderskega jezera, ki bo dalo, ko se bodo dela izvršila, okoli 220.000 hektarjev plodne zemlje. Do sedaj so že četrtino jezera osušili, ustvarili so nove »polderije«, uredili kanale, zgradili ceste, hiše, cerkve, šole in bolnišnice.
Produkcija Nizozemske je zadnja leta zelo narasla, tako da je 1. 1950 prekosila predvojno produkcijo za 50%. Izvoz v druge dežele se je toliko povečal, da je postala Nizozemska iz dolžnika »Evropske zveze« celo njen upnik. Njene gospodarske razmere so se tako zelo zboljšale, da se je ravno nekaj dni pred katastrofo odpovedala 1'5 milijonom dolarjev, ki jih je načrt ameriške
Obisk ameriškega zunanjega ministra Dullesa in ravnatelja urada za vzajemno varnost se je srečno končal in oba državnika sta pretekli ponedeljek že odletela domov.
Minister Dulles je obiskal vse prestolnice bodoče evropske skupnosti. Obiskal je tudi London, kakor da bi hotel poudariti, da mora Anglija vse bolj konkretno podpreti napore evropskih zapadnih držav. Toda vse kaže, da je Anglija na to uho zelo gluha.
Anglija vodi v Evropi in v ostalem svetu svojo posebno politiko, ki jo narekujejo predvsem njeni interesi, ki se ne strinjajo vedno z interesi in potrebami svetovne demokratične skupnosti. Tako je na pr. priznala rdečo Kitajsko, s katero dela dobre kupčije, medtem ko se njeni vojaki borijo na Koreji zoper iste Kitajce, ki jih ona s svojim blagom zalaga. Ko je v začetku preteklega tedna Eisenhower naznanil deblokacijo nacionalisrične Formo-ze, ko je namreč sklenil odpoklicati 7. ameriško brodovje iz kitajskih voda, kjer je to brodovje faktično ščitilo rdečo kitajsko obalo pred Cankajšekovimi napadi, je bila Anglija tista, ki je odločitev predsednika Eisenhowerja prva obsodila, češ da utegne ta njegov korak razširiti vojno fronto na Daljnem Vzhodu. V resnici pa narekuje to angleško zadržanje le strah za Hongkong, ki leži na kitajskem o-zemlju in ki bi ga morala Anglija v slučaju razširjene fronte žrtvovati najbrže z vso kupčijo vred. Tudi zaskrbljenost, da bi utegnila Amerika preložiti svoje zanimanje na Daljni Vzhod in da bi zaradi tega trpela varnost Evrope, je kumovala pri protestih zaradi Eisenhowerje-vega preklica nevtralizacije For-moze.
Nam se zdi Eisenhowerjeva odločitev zelo pametna. V njej vidimo prizor iz hladne vojne, ki jo Amerika vodi s Sovjetsko zvezo. Do sedaj so bile demokratične države tiste, ki so morale prenašati sovjetsko hladno vojno in ki so bile v ved-nem strahu, kje jih bo Sovjetska zveza napadla. Čas bi bil torej, da preidejo tudi demokratične države v ofenzivo v hladni vojni s Sovjetsko zvezo in njenimi satelitskimi državami. Z odpoklicem 7. ameriškega brodovja iz kitajskih voda se je ta ofenziva v hladni vojni z rdečo Kitajsko že pričela. Medtem ko se Čankajšeku ni treba ganiti s Formo-ze, morajo biti rdeči Kitajci pripravljeni za slučaj, da jih na enem ali drugem koncu njihove več tisoč kilometrske obale preseneti kak sovražnikov napad. To dejstvo bo prisililo rdečo Kitajsko, da razporedi svoje vojaške sile vzdolž vse te obale ter da zmanjša s tem pritisk na korejskem bojišču.
pomoči predvideval zanjo. Z eno besedo: Nizozemska je bila na tem, da zaceli vse rane zadnje vojne in da z industrijalizacijo dežele doseže svoje gospodarsko ravnotežje, pa vam udari vmes zadnja katastrofa ter s slano morsko vodo zalije 350 do 400 tisoč hektarjev ozemlja. O-pustošena zemlja je med najrodo-vitnejšimi poljedeljskimi pokrajinami Nizozemske. Ker tvorijo poljedelski produkti polovico nizozemskega izvoza, bo ves nizozemski izvoz pri tem občutno prizadet.
Toda vrnimo se k Dullesovemu evropskemu obisku. Njegov prvi obisk je veljal Italiji. O čem se je razgovarjal z De Gasperijem in njegovimi sodelavci, nam ni znano, ker so bili ti in tudi razgovori z ostalimi zapadniini državniki več ali manj zaupni. Italija spada nedvomno med države, ki evropsko skupnost najbolj podpirajo. De Gasperi je poleg nemškega kanclerja Adenauerja in bivšega francoskega zunanjega ministra Schumana najbolj navdušen zagovornik evropske skupnosti, ima pa to šibkost, da pri vsakem razgovoru s francoskimi, angleškimi in ameriškimi državniki privleče svoje tržaško vprašanje na dan. To je gotovo tudi pri sedanjih razgovorih storil, na kar je dobil običajne zagotovitve.
Iz Rima sta odletela Dulles in Stassen v Pariz, kjer sta se razgo-varjala s sedanjim francoskim ministrom Bidaultoin in njegovimi sodelavci. Kakor znano, dela Francija evropski skupnosti največ težav, ki izvirajo več ali manj iz strahu pred prebujajočo «e Nemčijo. Zato zahteva Francija razne garancije, ki naj bi jo zavarovale pred morebitnim izstopom Nemčije iz evropskega o-brambnega pakta. Za svojo vojsko zahteva pravico, da bi jo mogla rabiti po svoji volji tudi v izven evropskih deželah. Poleg tega zahteva rešitev posarskega vprašanja še pred podpisom pariške in bonnske pogodbe. O vseh teh svojih zahtevah so govorili francoski državniki z Dullesom, ki jih je poslušal ter stavil to in ono vprašanje. V Parizu se je Dulles razgovarjal tudi s poveljnikom atlantske zveze gen. Ridgwayem in njegovimi sodelavci o stanju evropske obrambe.
Po Parizu sla obiskala Dulles in Stassen London. Kakor je bilo pričakovati, Angleži nočejo o kakem vstopu v evropsko skupnost ničesar slišati. Pripravljeni pa so nuditi evropski obrambi nekaj pomoči v letalskem oziru.
Iz Londona sta odletela Dulles in Stassen v Zapadno Nemčijo, kjer sta imela v Bonnu razgovore z nemškim kanclerjem Adenauerjem in drugimi ministri. Sprejela sta tudi voditelja nemških socialnih demokratov Ollenliauerja, ki jima je razložil stališče svoje stranke do evropske skupnosti. Dullesu je Adenauer baje zagotovil, iSa fio zvezna zbornica ratificirala obrambno pogodbo tudi proti razsodbi Ustavnega dvora.
Nadaljnji obiski obeh ameriških državnikov so veljali Nizozemski, Belgiji in Luksemburgu. Na Nizozemskem sta se prepričala na lastne oči o nesreči, ki je zadela to državo. Razgovori v teh treh državah so potekali v najlepšem medsebojnem razumevanju.
V ponedeljek sta se Dulles in Stassen vrnila v Združene države, kjer sta že poročala o svojem potovanju ter o političnih vtisih, ki sta jih dobila pri tem. Posledice njunega potovanja se bodo kmalu videle.
Kapetan ■— pilot ameriške vojske Robert Levi, ki je spustil prvo atomsko bombo nad Hirošimo, je po vojni postal katoličan, stopil v bogoslovje in bil sedaj posvečen za duhovnika. Svoje ostalo življenje bo posvetil dušam kot župnik v Hirošimi. S tem hoče zadostiti za zlo, ki ga je nehote povzročil ravno tam.
Tretja predpostna nedelja
Iz svetega evangelija po Luku (18, 31-4-3)
Tisti čas je vzel. Jezus dvanajstere ter jim rekel: nGlejte, v Jeruzalem gremo in spolnilo se bo vse, kar je pisano po prerokih o Sinu človekovem. Izdan bo namreč nevernikom in ga bodo''zasmehovali in bičali in vanj pljuvali; in ko ga bodo bičali, ga bodo umorili in tretji dan bo vstal.« — In oni niso nič tega umeli; ta beseda jim je bila skrita in niso vedeli, kaj je govoril. Ko se je pa bližal Jerihu, je neki slepec sedel kraj pola in vbogajme prosil. In ko je slišal množico, ki je šla mimo, je vpraševal, kaj bi to bilo. Povedali so mu, da gre mimo Jezus iz Nazareta. In zavpil je:	»Jezus,
Sin Davidov, usmili se me!« — Spredaj idoči so ga svarili, naj liti fine. On pa je še mnogo bolj kričal: »Sin Davidov, usmili se me!« — Jezus je torej obstal in velel, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se je približal, ga je vprašal: »Kaj hočeš, da naj ti storim?« — On pa je rekel: »Gospod, da spregledam!« — In Jezus mu je rekel: »Spreglej, tvoja vera te je ozdravila.« — V hipu je spregledal, šel za njimi in slavil Boga. In vse ljudstvo je dalo Bogu hvalo, ko je to videlo.
MODERNI SLEPCI...
Slepec v današnjem evangeliju je bil revež, prosjak, kakor oni, kate-
rega je srečal Gospod malo kasneje ob tempeljskem dvoru. Žalostna podoba revščine tedanjega časa, da ti nesrečniki niso našli zatočišča v kakem kraju, kjer bi jih ljubezen ljudi preživljala. Ista podoba tudi danes:	po	naših cestah, ulicah in
trgih vodijo te slepce mali otroci ali zvesti psi, na prsih teh nesrečnih ljudi pa majhna tablica z napisom: SLEPEC. Pa nam ta besedica pove, da je ta človek slep in s tem velik revež. Najraje se postavljajo pred cerkve, da prejmejo tam majhen dokaz one krščanske ljubezni, ki v bližnjem vidi brata vsaj tedaj, ko se ljudje vračajo iz svetišča, kjer se vsi čutijo bratje . . .
Slepota in revščina: dve prijateljici, dve sestri, neločljivo združeni tako pri telesno slepih kakor pri duhovno slepih. Je pa pri duhovno slepih ena razlika, morda bistvena, od telesno slepih: ne nosijo tablice z napisom, da so slepi, ne vodijo jih psi ali otroci! Gledajo s telesnimi očmi, a njih duša je pregrnjena z zastorom greha, nevednosti, zmote, nespokornosti, sovraštva. So to med reveži največji reveži, prisiljeni na ponižujoče in neprestano beračenje. Zakaj njih ugasle oči duše ne vidijo globokega življenja milosti. Niso zmožni nobenega dejanja kreposti. Ker ne najdejo sreče, miru, zadovoljstva, gredo beračit k čutom, uživanju, k stvarem in strastem. Ker jim nobena zeinska stvar te sreče in zadovoljstva ne more
dati, so in bodo večni slepci in berači.
Samo Bog more zadostiti hrepenenju človekovega srca in duše! Kadar kdo išče sreče izven Boga, je ne bo našel, zakaj vse, kar nudi svet, končno vzbudi v dušah neko praznoto, grenkost, zavest, da prave sreče, notranjega miru in veselja ni in ga ni. Zakaj vse tako zadoščenje je samo trenutno, kateremu sledi velika praznota in žalost.
Da ne bomo prosjaki in berači, glejmo, da ne bomo oslepeli!
*
Ali ni vse preveč slepih danes na svetu, med našimi brati? Da! A ta slepota nosi v sebi nekaj, česar slepota duhovno bednih v vsej zgodovini ni imela. Zgodovina pozna boje najrazličnejših smeri in načel in sistemov in mnenj proti Bogu in veri ter Cerkvi. A vsi ti sistemi, smeri mišljenja so priznavala neko višje bitje, nekega boga, če ne že krščanskega Boga. Imele so neki višji pojem o človeku, njegovih sposobnostih in dejavnostih. Nikdar pa v zgodovini nismo doživeli tega, kar doživljamo danes:	sistem	komuni-
zma je dosegel višek v svoji borbi brezboštva. Zakaj ne samo, da ne priznava nobene vere, uradno in brez sramu oznanja brezboštvo. V tem je strahota dvajsetega stoletja, da mu je brezboštvo osnova in na tej osnovi daje svetu milijone duhovno slepih, zakopanih v neizmerno bedo, telesno in duhovno. Rodila je ta osnova strašna taborišča, brezštevilne žrtve, nesreče brez primere, katerim smo priča mi sami.
Naj bi tudi danes »šel mimo Jezus iz Nazareta«!
SLOVENCI, POSLUŠAJTE VERSKO URO NA RADIU TRST II VSAKO NEDELJO OB 9.30 h.
ZA KATOLIŠKI DOM
Darovi za Katoliški dom
SPOMENICA JUGOSLOVANSKEGA EPISKOPATA MARŠALU TITU
o položaju katoliške Cerkve v Jugoslaviji
Kot smo že poročali, so zastopniki jugoslovanskih škofov ob svojem obisku pri predsedniku Titu dne 8. januarja izročili njemu samemu posebno spomenico, ki jo je na beograjsko zvezno vlado naslovila konferenca jug. škofov s sojega zasedanja, ki se je vršilo v Zagrebu od 23. do 26. 9. 1952, a ni dobila nanjo nobenega odgovora.
V	tej spomenici govorijo zbrani škofje o težavah katol. cerkve v FLRJ. Ker te spomenice ni ponatisnil noben ne slovenski ne hrvatski list v Jugoslaviji, jo prinašamo mi v slovenskem prevodu. Tudi iz tega dokumenta si čitatelji lahko pomagajo ustvariti primerno podobo lega, kar se v izrazoslovju jugoslovanskih komunistov imenuje »verska svoboda«.
*
Gospod maršal!
Podpisani škofje in apostolski administratorji katoliške Cerkve na ozemlju Zvezne ljudske republike Jugoslavije smo na naši skupni konferenci, ki se je vršila v Zagrebu od 23. do 26. septembra 1952, razpravljali med ostalimi vprašanji dušnega pastirstva tudi o razmerah, v katerih je katoliška Cerkev v Jugoslaviji, in smatramo za svojo dolžnost, da vam kot vrhovnemu vodji državne uprave v zvezi z nekaterimi važnimi problemi predložimo naslednjo vlogo:
OBSTAJA V F L R JUGOSLAVIJI SVOBODA VESTI IN VEROIZPOVEDI?
Katoliški škofje FLR Jugoslavije najprej ugotavljamo, da v Jugoslaviji ni popolne verske svoboile. Svoboda vesti in veroizpovedi, o kateri govori člen 25 ustave FLR Jugoslavije se je dejansko skrčila na delno svobodo bogočastja, ali kakor pravijo naši zakoni, na svobodo verskih obredov. Pravimo »delno«, ker se tudi sama svoboda bogočastja ti nekaterih stvareh omejuje do meje, da dejansko pomeni zanikanje prave verske svobode.
Res je, da so cerkve še odprte, čeprav so bile nekatere — včasih tudi tako velike umetniške vrednosti kot n. pr. cerkev a-četov trapistov v Dulibašinem Selu pri Banjaluki — začasno spremenjene v žitnice ali shrambe za poljedelske naprave. Ato-gočna cerkev sv. Jožefa v Ljubljani je bila spremenjena v filmski študij, dočim je bila starinska cerkev križniškega reda, (pravi biser cerkvene umetnosti) prav tako v Ljubljani, odvzeta katoličanom in enostavno, brez kakršnega koli vprašanja izročena starokatoliški ločini, ki — mimogrede po-
vedano — v Ljubljani gotovo nima svojih vernikov. Na razpotjih je bilo porušenih zelo veliko križev in podob, storilcev teh skrunjenj pa niso nikoli mogli najti. Isto se je zgodilo z nekaterimi manjšimi kapelicami v Sloveniji in drugih krajih države. Lepa in velika cerkev presvetega Odrešenika na Reki je bila preko noči minirana in porušena v novembru 1940, čeprav je bila v enem izmed osrednjih delov mesta. Prav tako je bila porušena cerkev sester karmeličank na Selu pri Ljubljani, a brez razloga je bila porušena tudi lepa kapelica Šalita al Calvario (Križev pot) na otoku Krku. Kakor nam je znano, je bilo na isti način porušenih tudi več katoliških cerkva v Banatu, dočim je bilo nasilno zaprtih mnogo javnih kapel v nekdanjih zavodih redovnic po raznih krajih drža\’e. Cerkev Svete Marije na Ptujski gori, največ je romarsko svetišče v mariborski škofiji, je bila brez pristanka in proti volji cerkvenih oblasti spremenjena v muzej. Državne oblasti sploh ne dajo dovoljenja za gradnjo novih cerkva (Osijek, Bitoljič pri Sinju, Novo selo pri Djakovici itd.), težko pa je dobiti dovoljenje za popravilo starih.
Rojstne, mrliške in poročne matične knjige so bile Cerkvi odvzele že leta 1946. Kljub temu si državni organi prilaščajo pravico, da smejo po svoji volji imeti u-pogled tudi v nove matične knjige, katere Cerkev vodi po 9. maju 1946 samo za svojo notranjo uporabo. Stare matične knjige še vedno niso bile vrnjene Cerkvi, čeprav je že potekel za to določeni rok (konec leta 1951).
Člani UDBE zahtevajo od organistov in organistinj ter od cerkvenih pevovodjev in pevovodkinj, da zapuste službo.
Procesije so t' večini krajev prepovedane, večje cerkvene svečanosti pa, pri katerih se zberejo verniki iz več župnij, se na razne načine često motijo. Posebno se motijo tako zvane slovesnosti novih maš. Nerazpoložen je oblastnih organov pa gre tako daleč, da novomašniku odvzamejo celo darila v naravi, katera je po starodavnem običaju ob tej priliki prejemal od vernikov.
Prav tako je ogroženo svobodno oznanjevanje božje besede. Duhovniki so včasih klicani na odgovor zaradi samih citatov svetega pisma ali pa se v pozitivnem razlaganju verskih resnic vidijo dejunja, nu-perjena proti državi in obstoječi družabni uredbi. Prišlo je celo tako daleč, da s\ duhovnikom brani nastopati proti brezbožni propagandi med mladino, »Duhovniki ne smejo vplivati na roditelje — tako pravi
navodilo notranjega odseka nekega okrajnega ljudskega odbora v Bosni in Hercegovini —, da njihovi otroci ne bi postali brezverci.« Od nekega drugega duhovnika so zahtevali, da v pridigi nagovarja vernike, naj ne prihajajo v cerkev. Duhovnikom je prepovedano poučevanje krščanskega nauka ne samo po šolah, pač pa tudi po župniščih in ostalih izven cerkvenih prostorih. Precej je celo primerov, ko se duhovnikom prepoveduje pouk mladine v cerkvah samih, celo kadar hočejo pripravljati na prvo sveto obhajilo ali sveto birmo. Duhovniki so radi kršenja takih prepovedi klicani na odgovor in kaznovani z globo ali zaporom.
Cerkev in njene ustanove se obdavčujejo z izredno visokimi davki, a kadar duhovniki ne morejo zadostiti tem zahtevam, jim plenijo in odnašajo njihove stvari ali pa župnijski inventar (Trsat, Volar, Desinič, Draganič, Novalja). Obstoji celo primer, da so na nekem škofijskem ordinariatu in v nekaterih Marijinih svetiščih (Brezje, Ptujska gora J zaplenili ves denar mašnih intenci j, ki je bil začasno shranjen v njihovih blagajnah.
Mnogim cerkvam sploh ni dovoljeno pobirati cerkvene miloščine. Stolna cerkev v Ljubljani je morala plačati 10.000,— din globe zato, ker je njen cerkovnik pobral z oltarja 10.— din, ki jih je tja položil neki vernik kot dar. V Sloveniji, pa tudi drugje, se cerkvenim ustanovam onemogoča prejemanje darov iz inozemstva. Tako je v začetku januarja tega leta (t. j. 1952, o. ur.) prišla na Reko večja pošiljka ponošene obleke in obuvala, ter nekaj mleka in jajc v prahu kot dar ameriških katoličanov za duhovnike, redovnike in seme-niščnike reške, senjske, krške in zadrske škofije. To darilo se bo moralo vrniti v Ameriko nazaj, ker so javni organi zahtevali zanj davek in mitnino nad 6 milijonov dinarjev, na kar omenjene siromašne škofije niso mogle pristati. V juliju tega leta (t. j. 1952, o. ur.) so prispele na Reko od istih ameriških katoličanov kot darilo pošiljke moke in olja za škofije Senj, Krk in Reka ter za reško semenišče. Te pošiljke so se zopet morale vrniti v Ameriko, ker so se kot pogoj za njihov sprejem nastavile tako velike takse, da bi bila podarjena moka mnogo dražja od moke na domačem trgu.
Zapiranje duhovnikov sc nadaljuje in kazni, ki se nad njimi izrekajo presegajo po svoji strogosti že itak stroga merila, ki se v naši sodni praksi splošno uporabljajo.
Še eno pismo
Tiuii to prihaja iz Milana. Poslala ga je skupno z lepo vsoto denarja Jožefa Melinc, bolničarka. Tako piše med drugim: »Z največjim veseljem sem prejela vest, da mislite Slovenci v Gorici zgraditi svoj »Katoliški dom«.. Pošiljam svoj mali prispevek z zagotovilom, da bom molila za čimprejšnjo uresničitev te lepe zamisli. Saj je vaš mali košček slovenske Primorske, poleg Trsta, še edini na vsem obširnem slovanskem o-zemlju, ki lahko še svobodno izpove svoje versko prepričanje. Naš narod igra tudi v sedanjih dneh veliko zgodovinsko vlogo. Kakor so se že nekdaj v zgodovini razbili ob njem turški napadi in pozneje protestantizem, tako se bo tudi sedaj ob njem razbil komunizem. Slovenec ne more bili komunist, še manj brezbožen. V našem y>Katoliškem domu«, se bo vzgajala nova mladina, ki bo junaško šla v boj za naše svetle ideale. Bog naj vam v to pomaga!«
Prispevajte za „Katoliški dom"!
Tako je bil n. pr. 75-letni starček, povsod spoštovani duhovnik in dekan v Žužemberku, Karel Gnidovec pred nekaj dnevi obsojen na smrt z ustrelitvijo zaradi dejanj, ki so mu jih očitali še iz vojne dobe.
Še vedno je v jugoslovanskih državnih ječah čez 200 duhovnikov; more se pa mirne duše reči, da je v zadnjih osmih letih precejšen .del katoliške duhovščine l' Jugoslaviji okusil za daljšo ali krajšo dobo sramoto in težo kaznilnic. Med zaprtimi duhovniki je tudi mostarski škof dr. Peter Cule, medtem ko dr. Alojzij Stepinac še vedno ne uživa popolne svobode. V resnici je čudno, da so duhovniki, ki imajo v vseh kulturnih državah na svetu najmanj opravka s kazenskim zakonikom, v naši državi postali nepopravljivi kriminalci!
Fizični napadi na duhovnike niso nobena redkost. V teku zadnjih sedmih let je bilo ubitih, zahrbtno ali iz zasede, nad osemdeset duhovnikov, pri čemer v večini slučajev krivcev niso našli ne kaznovali. Ta zahrbtnost je dosegla svoj višek v napadu na osebo msgr. Antona V o v k a, škofa v Ljubljani, ko je bil na službenem potovanju. Dne 20. januarja 1952. je bil omenjeni škof na železniški postaji v Novem mestu dejansko napaden, polit z bencinom in zažgan. Samo svoji prisebnosti se ima zahvaliti, da ni živ zgorel. Najbolj čudno pri tem je to, da je bil napadalec za ta zločin obsojen samo na devet dni pogojnega zapora! Isti škof sploh ne dobi dovoljenja, da bi šel v kraje, ki so v obmejnem pasu, niti takrat ne, kadar bi tam moral izvršiti kanonično vizitacijo in deliti sv. birmo. Škofov kanonični obisk na Jesenicah se označuje kot provokacija, dočim ga je neka teroristična skupina prisilila, da se je moral tik pred Jesenicami vrniti v Ljubljano, medtem ko je tisoče ljudi v cerkvi in pred njo čakalo svojega nadpastirja. Tudi mariborskemu škofu dr. Maksimiljanu Držečniku ne dajo dovoljenja za obisk župnij, ki so v obmejnem pasu. Imamo tudi zanesljive podatke o motnjah, ki se delajo drugim škofom, ko opravljajo kanonično vizitacijo na ozemlju svojih škofij.
Organi državne oblasti kjer koli morejo ignorirajo Cerkev in njene ustanove. Katoliški episkopat je s svojih zasedanj od leta 1945 do danes poslal vladi FLR Jugoslavije vsaj šest dokumentiranih vlog, toda niti na eno ni dobil odgovora; samo verska komisija pri predsedstvu vlade FLR Jugoslavije je dne 19. 5. 1950 lakonično odgovorila predsedniku škofovskih konferenc, beograjskemu nadškofu, da so vloge episkopata z dne 26. aprila 1950 »sestavljene v tako nemogočem duhu, da jih ni mogoče vzeti kot osnovo za razgovore o ureditvi odnosov med vlado FLR Jugoslavije in vršilcem dolžnosti predsednika škofovskih konferenc in ostalimi podpisniki	omenjenih vlog.«
In to je vse.
Koliko pa so vlog, prošenj in pritožb posamezni ordinariati poslali raznim ministrstvom zvezne vlade, republiških vlad in drugim organom državne uprave, a uiso dobili nanje nobenega odgovora. Cerkveni uradi niso organi, katere državne oblasti smatrajo vredne odgovora! Cerkev je treba za vsako ceno ponižati!
Končno je tu zelo	boleče	vprašanje
službenega brezbožnega kurza v šolah in vsem javnem življenju v FLR Jugoslaviji. Brezboštvo se poučuje v šolah, predava na sestankih, propagira v	tisku,	vsiljuje se
Vales Franc - Lecce -	-	-	Lir	1.720.__
Costani Jose - Montreal -	-	»	3.200.—
L. F. - Gorica ....	»	3.000,—
S. M. - Gorica ....	»	2.000. -
C. B. I. - Gorica ...» 10.000.—
B. B. - Gorica ....	»	1.000.
Elica in Jože Gorkič, Gorica	»	1.000.
Slovenski trgovec - Gorica -	»	1.000. —
Mar. družba - Gorica, I. dar » 62.300.
C. K. - Gorica ....	„ 3.000.— Po 4 dolarje:
Stanley Zerkul -	Minn.;	Olga Hansen -
Calif..........................  lir	4.960.—
Po 2..~)0 dolarjev:
Mrs. Joseph Rosenberg - Pa.; Mr. in Mrs. Edvard Rosenberg - Pa.	lir	3.100.—
Po 2 dolarja:
Mladič Leo, Chicago; Antonia Orabeh, Wiss.; Alojzij Kosem, Minn.; John Jaklich, Wiss.: Jože Lekar, Cleveland; Ignacij Flak, Minn.; J. Mlakar, Chicago; J. M. Pusto-vich, Ul.; Janez Prosen, Cleveland; H. Podpadec, N. J.;	Mary	Gorjup.	Wiss.;
Charles Škabar, California; Mrs.	Marija
Pohic, Wiss.; Thereza Kavas, Cleveland; Goršič Jože, Jel.;	Anica	Tushar,	Minn.;
Mrs. Barbara Sedmak, Colo. - lir 21.080.
uradnikom in vojski. Učiteljem osnovnih m srednjih sol se formalno prepoveduje obiskovati cerkve. Uradniki, ki so nepokorni tej uredbi, so odpuščeni iz službe. Vernost se smatra kot najslabša oznaka v službeni karakteristiki državnih uradnikov. Častniki jugoslovanske vojske niti zdaleč ne morejo misliti na to, da bi dali krstiti svoje otroke.
(Konec prihodnjič)
Iz življenja Cerkve
Tako nastajajo vohuni
Borba proti katoliški Cerkvi na Poljskem se nadaljuje. Komunistične sodne oblasti v Krakovem vztrajajo pri trditvi, da so odkrile v svojem okrožju posebno vohunsko organizacijo, in da So njeni glavni člani bili vohunski agenti predvsem predstavniki katoliške Cerkve. Razen tega so bili objavljeni tudi razlogi, zakaj je bil odstavljen msgr. Adamski, katoviški škof. Msgr. A-damski je bil obtožen, da je hotel na novo vpeljati verski pouk v program javnih šol v Zgornji Šleziji. V ostali Poljski je bil verski pouk vsaj teoretično ohranjen v programu. Dejanski bi se dalo sicer k temu marsikaj pripomniti, čeprav je režim v sporazumu iz 1. 1950 obljubljal, »da nima namena spreminjati dejanskega položaja verskega pouka v šolah«. Kasneje pa je režim v Gornji Šleziji pričel vedno bolj črtati verski pouk 9 programa javnih šol.
Spričo zahteve katoliških roditeljev je msgr. Adamski 26. oktobra t. 1. objavil posebno pastirsko pismo, na podlagi katerega naj bi verniki podpisali resolucijo v tej zadevi, ki naj bi bila predložena vladi. Naslednji dan je komunistični tisk označil to peticijo kot »zločin proti ljudski demokraciji«. Nekaj dni za tem je bil škof odstavljen. Kmalu nato so aretirali pet duhovnikov, njegovih najožjih sodelavcev, češ da so vohuni. — Pozneje so jih obsodili na zelo hude kazni.
Tito in Cerkev
»La Liberte«, eden od vodilnih švicarskih katoliških časopisov, razpravlja o dveh dogodkih v Jugoslaviji: Titov sestanek s katoliškimi škofi in policijska preiskava zagrebške škofijske palače dva dni kasneje. S sistematično propagando bi Tito rad prikazal, da so škofje, brez vatikanskega vmešavanja, voljni skleniti sporazum. Tito potrebuje slike smehljajočih se škofov, ki so bile objavljene v mnogih svetovnih časopisih, da prikrije svoje prave namene in zagotovi dotok dolarjev. Moša Pijade je rekel nekaj dni prej, da bodo Cerkvi že pokazali, a da morajo najprej prepričati javno mnenje, da žele strpnost. List zaključuje s prepričanjem, da Titu ne bo.u9pelo odtrgati Cerkve v Jugoslaviji od sv. stolice.
(Klic Triglava>
Katoličanka novi poslanik ZDA v Rimu
Nov poslanik ZDA v Rimu bo 49-lctna gospa Luce Clare Boothc. Svoje mesto pa bo nastopila šele poleti po končanih parlamentarnih volitvah v Italiji. Ga. Luce je bila prej protestant in j a, leta 1946 pa jt prestopila v katoliško vero. Ker je katoličanka, so se oglasili nekateri glasovi iz protestantskih vrst, ki ne odobravajo, da gr« ravno ona t Rim. Bojijo se, da bi tnin navezala pretesne »tike z Vatikanom.
GIOISIPIOIDIAIRISITIVIO
Pripravi zemljo za krompir in koruzo!
Kjer pravimo, da so res napredni kmetje, tam nimajo njiv nikdar golih: ali kaj raste na njih, ali pa so preorane, in tako čakajo na novo setev. Tako je v Belgiji, na Holandskem in Danskem, tako je drugod in tudi pri nas pri res naprednih kmetovalcih.
Nikdar ne dosežejo posebno visokih pridelkov kmetje, ki po spravitvi pridelka zemljo pustijo v nemar in jo preorjejo komaj neposredno pred novo setvijo.
Pisali smo o velikih pridelkih koruze v severni Italiji, kjer so ponekod celo prekoračili 100 q zrnja na ha ali nad 36 q na furlansko njivo. Dotični kmetje pa dosežejo tudi izredno visoke pridelke krompirja in v tem oziru je že padla znamka 400 q gomoljev na ha ali skoraj 150 q krompirja na furlansko njivo ali 4 kg krompirja na vsak m2. Primerjaj svoje pridelke s temi in se vprašaj, ali ne bi hotel tudi ti imeti takih pridelkov?
Četudi ne boš dosegel tako visokih pridelkov, približaš pa se jim lahko. Za dosego tega cilja je prvi korak pravočasna priprava zemlje, tako za krompir kot za koruzo.
Pod pravočasno pripravo zemlje moraš razumeti pravočasno oranje in gnojenje. Danes, to je začetkom februarja bi morala biti zemlja za koruzo in krompir že davno preorana. Kdor tega še ni storil, naj to preorje čim prej. Ker je v tem oziru že precej pozno, bi lahko istočasno podgrebli tudi hlevski gnoj, ki bo ob saditvi oziroma setvi že toliko predelan, da bo lahko takoj nudil hrane mladim rastlinam, bodisi krompirjevim ali koruznim.
Predno pa bomo vsadili krompir ali vse-jali koruzo bomo zemljo še enkrat pre-rahljali. To delo bo šlo hitro izpod rok, ker bo zemlja od prejšnjega oranja rahla. Istočasno bomo pognojili še z umetnimi gnojili.
Kdor bo tako delal, bo imel res več stroškov za obdelovanje, a ti stroški mu bodo večkratno povrnjeni z višjimi pridelki.
Danski kmetje — na univerzo?
Turinski list »La Stampa« je priobčil 9. januarja 1953 članek pod gornjim naslovom. Vsi vemo, da ne smemo naslovov v listih razumeti dobesedno, ker kričeči naslovi imajo samo namen vzbuditi zanimanje pri čitateljih. Četudi sem zmignil z glavo, ker si donfišljam, da vendar nekaj vem o kmetijskih razmerah rta Danskem, sem članek vseeno prečital. In se nisem kesal. Poročevalec je seveda po svoji navadi marsikaj pretirano poudaril, a v bistvu je le govoril resnico, s katero naj se seznanijo tudi naši čitatelji.
Poročevalec je pravilno orisal, kako smo-treno in brezhibno je urejeno dansko kmetijstvo, predvsem pa kakovost kmetijskih proizvodov — posebno masla in svinjine,
—	kar kaže na visoko izobrazbo. Na Danskem se je kmetijstvo industrializiralo, to pa po državnih načrtih in z državno podporo. Kljub temu pa so vedno spoštovali načelo zasebne lasti in tudi iniciativo vsakega izmed 300.000 malih danskih posestnikov. Vsi so organizirani v zgledno vodenem zadružništvu in zato se nikomur niti ne sanja, da bi komunistična kolektivizacija mogla sploh priti v poštev za danska kmetijstvo. Danski kmet ni velik po-"''"»«11' .	rtnfJctlonJli	nnr]nti1cih nride v
srednjem na vsakega po 1/2 konja, 3 krave, 3 prašiči in 30 glav perutnine.
Pa se vrnimo k univerzi! Če se hoče doseči, da bo kmetijstvo prinašalo mnogo dobička, je potrebno, da se obdelovalci držijo enega pravca in da izrabijo vse znanstvene, moderne pridobitve. Zato pa morajo danski kmetovalci v visoke kmetijske šole, ki sicer niso še univerze, a ne nudijo samo temeljnega znanja, temveč tudi znanstveno-tehnične nauke z vajami v kemičnih laboratorijih, pri drobnogledih,
itd.
V	dolgi zimi je Danska zaledenela široka prostranost in skoraj 5 mesecev ni mogoče nobeno opravilo na poljih. In tedaj
  od novembra do marca — gre mladina
na visoke kmetijske šole. Tam se učijo, kaj je najbolj modernega v kmetijstvu in se vrnejo spomladi z mišljenjem modernega tehnika.
In kaj je posledica? Dansko kmetijstvo je postalo bogato in tvori središče državnega gospodarstva in zdravi temelj. Vlada to ve in zato jamči čim višjo ceno za kmetijske proizvode, posebno za one, ki se jih izvaža v veliki meri. Tako živijo danski kmetje v precej udobnih razmerah in zato tam ne zapuščajo mladi ljudje zemlje m ne gredo v mesta, temveč narobe: mladina sili iz mest na deželo.
In pri nas? In v mnogih drugih državah, kjer smatrajo kmetijstvo le za molzno kravo? Mladi kmečki fantje zapuščajo zemljo, gredo v mesta in tam večkrat povečajo število brezposelnih, te sramote modernega življenja. Na domači zemlji manjkajo roke.
So res tudi drugi vzroki takemu stanju, a eden naj večjih je gospodarski, navadno povzročen od prepičle izobrazbe.
Zasadi kakšno drevo, sebi v spomin i
Ded in oče se lahko pohvalita pred družino in pred otroci, da je sad, ki ga nudita, z drevesa od njiju vsajenega. S ponosom to delata. S tem sta tudi dala vzgled svojim naslednikom, naj tudi oni tako delajo.
In ko ded in oče umrjeta, morajo otroci ohraniti podedovano drevesno premoženje in skušati ga zboljšati in povečati, na noben način ne uničiti.
Sadnega drevja pa ne sadimo za to, da bo ostal spomin za nami. Sadimo ga predvsem v korist sebi in družini. Poleg tudi še tako revnega obeda ne bi smelo manjkati sadje, posebno za otroke. Koristen posladek je sadje.
Zato pa še danes skleni, da boš že letos nekaj vsadil. Premisli kaj bi najbolj odgovarjalo in kje bi najbolje uspevalo.
Race, dobre jajčarice
so predvsem od pasme Khaki Campbell. Začnejo odlagati jajca že pri starosti 5 mesecev in redki so dnevi, ko ne bi dale jajca. Na Holandskem so držali pod strogim nadzorstvom 1031 rac navedene pasme in v srednjem je dala vsaka v 384 dneh po 365 jajc.
Z gozdom zagotovljena dota
Siri se lepa navada, da se ob rojstvu hčerke zasadi gozdiček s topoli, eukalipti ali drugimi hitro rastočimi drevesi, ki dorastejo oziroma se jih lahko poseče po 20tih letih, ko je hčerka godna za možitev. Tako ima zagotovljeno doto. Italijanska gozdna nadzorništva imajo nalogo nuditi v ta namen brezplačno gozdne sadike.
Poraba in strošek za tobak v Italiji in drugod
Od vsega nad 18 let starega prebivalstva Italije porablja tobak — kadi ali njuha — 82% moških in 24% žensk.
Vsakemu od 47 milijonov prebivalcev Italije je 1. 1950 odgovarjala poraba 836 gramov tobaka v vrednosti 7.940 lir. Ker pa je potrošnikov tobaka samo okoli 15 milijonov, je prišlo na posameznika 2.580 gramov tobaka.
Napram večini držav na svetu je v Italiji sorazmerno nizka potrošnja tobaka, kar najbolje kaže naslednja razpredelnica. Na posameznika je prišlo v 1. 1950 tobaka v gramih:
v Italiji	836	Švici	2086
ZDA	4000	Norveški	1533
Angliji	2500	Grčiji	1387
Belgiji	2220	Franciji	1254
Nizozemski	2200	Zap. Nemčiji 1200
Poraba tobaka se v splošnem dviga v vseh državah in tudi v Italiji.
Kar se tiče cene tobaka, je ta najvišja v Italiji, kjer je stal 1. 1950 kg tobaka v srednjem 9487 lir, v drugih državah stane tobak polovico ali pa še manj, razen v Zapadni Nemčiji, kjer je komaj za 1/10 cenejši kot v Italiji.
Iz življenja naših izseljencev
SEVERNA FRANCIJA
Na Tržaškem so že po vseh farah dobili nove zvonove. O tem smo v Katol. glasu [že večkrat poročali. Danes pa prinašamo prizor z enega
taHh clavii • hlnernclnv >vnnnv ir Rotah!«!
MSGR. VALENTIN ZUPANČIČ -
SEDEMDESETLETNIK
Med našimi izseljenci v Pas de Calais praznuje v teh dneh svoj god in sedemdeseti rojstni dan msgr. Valentin Zupančič. Že 26 let neutrudno deluje med našimi izseljenci. Rojen je bil v Ljubljani - Hla-ste. Služboval je v Dovju - Mojstrani iu dolgo let je bil spiritual in katehet pri uršulinkah v Ljubljani.
Blagemu, skromnemu in požrtvovalnemu monsignorju tudi mi primorski Slovenci čestitamo ob njegovem jubileju in godu ter mu želimo, da bi bil še mnogo let izseljencem — rojakom oče in voditelj.
MEURCHIN
S prvim februarjem je stopil v polni pokoj g. Blaž Zupančič. Skozi 30 let, dan za dnevom je bila njegova služba tam globoko v črnem podzemlju. To je prvi izmed naših izseljencev rojakov, ki je dosegel polni penzijon. Drugi naši delavci so prisiljeni zaradi izčrpanosti prej zapustiti delo in stopiti v prezgodnji pokoj. Gospod Blaž je že dolgo let zvezni predsednik društev sv. Barbare in nekaj let tudi poverjenik našega lista. Gospodu Blažu želimo, da bi dolgo let v krogu družine užival svoj zasluženi pokoj in da bi ostal še naprej energičen kulturni delavec med našimi brati v tujini.
LEUS VILLAGE
Prvega februarja je v Leus Village umrla s tolažili sv. vere gospa Sebičeva, žena našega marljivega poverjenika. Dočakala je visoko starost 87 let. Že od svoje mladosti je bila veliko po svetu, a je svet ni pokvaril. Ostala jc vedno globokovema slovenska krščanska žena. Bila je dolgo let prednica bratovščine živega rožnega venca. Kakor punčico svojega očesa je vedno čuvala na svojem domu zastnvo te bratovščine. Naj ji bo Bog bogat plačnik! Gospodu Jožetu njenemu možu pa naše iskreno sožalje.
t ALOJZIJ VALENTIN KOVAČIČ -SALEZIJANEC
Pred nekaj meseci je na Hrvatskem umrl osemdesetletni zlatomašnik salezijanec č. g. Alojzij Valentin Kovačič. Kdo izmed starejše generacije slov. primorskih duhovnikov ni poznal dobrega g. Kovačiča ? Leta 1895 se je vpisal v goriško bogoslovno semenišče. Kot bogoslovec je »gospod Tinče«, kakor so ga klicali doma in v prijateljskem krogu, začutil resnobo duhovniškega poklica. Zaželel si je globokega spoznanja ashetičnega življenja, prebiral je spise sv. Frančiška Šaleškega, iz katerih je pozneje kot duhovnik črpal resnice duhovnega življenja in jih rad podajal v pridigah svojim poslušalcem.
Leta 1899 je presrečni novomašnik v svojem rojstnem kraju Komnu na Krasu s krepkim basom pel svojo prvo slovesno novo mašo. Goriški nadškof kardinal Missia mu je določil za dušno pastirsko službo kaplanijo na Placuti v Gorici. Tu je z veliko vnemo začel vršili svojo duhovniško službo. Ali čutil je v sebi redovniški poklic in je zato stopil v salezijansko družbo. Postal je voditelj in vzgojitelj mladine. Le Bog in Marija vesta, koliko žrtev ga je stalo zidanje cerkve in zavoda na Rakovniku v Ljubljani, ko je bil on tedanji ravnatelj.
Preteklo jesen ga je, polnega let in za-služenja, zadela srčna kap. Bil je pripravljen na smrt, saj je že par dni prej čutil
lažje napade in je napisal na listek: »Treba, da že enkrat urediš sobo in se pripraviš, Marija te kliče.« Pogreb je bil pravi triumf, toliko ljudi je prišlo. Pogrebni govor je imel njegov rojak g. Rebek. Po obredu je bila krsta naložena na avto in prepeljana v Zagreb, kjer je bil drugi dan pokopan zopet ob izredno veliki udeležbi v novo skupno grobnico salezijancev na Mirogoju. Vsem prijateljem in znancem ga priporočamo v molitev.
DROBNE NOVICE
V	glavnem mestu izraelske države Tel Avivu so neznanci napravili bombni atentat na poslopje sovjetskega konzulata. Bomba je pri eksploziji zelo poškodovala poslopje in ranila tri osebe, med njimi konzulovo ženo. Atentat ima gotovo politično ozadje in u-tegne biti izraz ogorčenja nekaterih zaradi preganjanja Židov, ki ga je začela Sovjetska zveza.
*
Jugoslavijo je po petdnevnem obisku zapustil grški zunanji minister Stephanopou-los. Pri obisku je imel minister razgovore tudi s predsednikom Titom na Brionskih otokih, kjer se Tito mudi te poziinske mesece. Obisk je imel za namen pripravo vojaške obrambe na Balkanu med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Računajo, da bo do podpisa te pogodbe prišlo že v mesecu
Schumannov načrt za jeklo in železo je stopil v veljavo v torek 10. februarja.
*
Oborožena skupina, ki je spravljala ljudi čez mejo v Italijo, je padla v zasedo jugoslovanske milice na Učki. Razvila se je bitka, ki je trajala- vso noč. Begunci so sc razkropili, vodja skupine Karlovič in njegov pomočnik Kalgarič sta bila ubita, člani so v temi ušli.
*
Za desetletnico italijanske kapitulacije (8. 9. 1953) bodo na Rabu odkrili spomenik 4.000 Slovencev, ki so med vojno umrli v taborišču.
*
V	Kranju so pred Silvestrovim lani odkrili spomenik Francetu Prešernu, uredili »Prešernov gaj« okoli groba in pripravljajo muzej.
(Klie Triglava)
Zamenjava starih bankovcev
Do 11. marca je podaljšan rok za zamenjavo bankovcev AM-lir in bankovcev italijanske državne banke po 100 in 50 lir starega tipa.
DARILNI PAKETI
IZ ZDRUŽENIH DRŽAV V JUGOSLAVIJO
SO OPROŠČENI CARINE IN DAVKOV
Mnogi listi v Jugoslaviji so objavili vest, da je bila dne 3. decembra 1952 v ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu podpisana pogodba, po kateri so vsi darilni paketi, ki pridejo iz Ameriških Združenih držav v Jugoslavijo, oproščeni vseh carin in davkov.
Ta sporazum bo ostal v veljavi toliko časa dokler bo veljala pogodba o gospodarskem sodelovanju.
S TRŽAŠKEGA
Slovenski večeri v Trstu
Pretekli četrtek smo imeli v Trstu že svoj VII. prosvetni večer, ki je bil posvečen delavskemu vprašanju. Po zanimivem filmu iz rudarskega življenja, nam je predaval prof. Fais Rudolf o »Delavskih gibanjih v svetu«. Prikazal je zgodovinski razvoj delavskega vprašanja in razna delavska gibanja ter organizacije v preteklosti in v novejši dobi. Po razočaranjih, ki jih je pripravil delavcem marksizem, je potrebno, da katoličani v svetu zopet zastavijo vse svoje sile za ustvaritev lastne delavske organizacije, ki bi delavcem pomagala v njihovi upravičeni borbi.
Na sporedu je bilo tudi nekaj recitacij, ki sta jih podala dijaka gdč. Marinka Theuerschueh in g. Rustja.
Prihodnji prosvetni večer bo v četrtek 19. februarja ob 19.30 (Ulica Risorta 3). Predaval bo prof. Harej Zorko o Slovenski narodni pesmi v besedi in melodiji. Sodeloval bo tudi ak. pevski zbor Jadran, ki ga vodi predavatelj sam.
Obvestilo
Županstvo občine Devin-Nabrežina obvešča da se bo župan ali kak njegov predstavnik nahajal vsak četrtek od 10. do 12. ure v eni izmed dvoran zdravniškega ambulatori-ja v Devinu, kjer bo občinstvo Devina in okoliških vasi imelo priliko sporočiti mu vse morebitne želje.
Vsaka prošnja se bo vzela v pretres.
GLEDALIŠKA DRUŽINA PRI SV. IVANU V TRSTU priredi v nedeljo 15. febr. ob 16. uri v svetoivanskem Marijinem domu ulica alle Cave 1 Moliere-jevo klasično komedijo
»NAMIŠLJENI BOLNIK« Prireditev se ponovi na pustni torek ob 19. uri istotam. - Vabila dobite pri Sv. Ivanu v trgovini g. Baka in gospe Vecchio, v mestu pri g. Lupše-tu v trgovini »Pri soncu«.
K obilni udeležbi vabi odbor.
V MARIJINEM DOMU v Trstu ulica Risorta 3 bosta v nedeljo 15. februarja dve veseloigri. Začetek ob 5. uri in pol. Vljudno vabljeni!
Iz TržaSkega brega
Te dni smo dobili plačilne liste za občinske davke. Izdani so od davčne izterje-valniee v Miljah dvojezično. Vprašali pa bi vendarle, zakaj mora biti slovensko besedilo v manjših črkah. Velika gospoda nanf bo seveda odgovorila, da je taka postava in da je njim ta postava všeč. Slovenci pa pravimo, da je to staroversko in nedemokratično ali po domače rečeno fa-šistovsko.
Ko pa omenjeno besedilo pregledujemo, vidimo, da so se prevajalci še posebej norčevali iz našega jezika. Napak je toliko, in vmes prav nerodnih, da se ne morejo izgovarjati kot navadni tiskovni pogreški. Kar navedimo jih nekaj: izrdeni nam. izredni; zemljišok nam. zemljiško.; savek nam. davek; premoženkjsi nam. premoženjski; prop. nam. progr.; lekarniški nam. lekarniški; biliarde nam. biljarde; matente nam. patente; spodai nam. spodaj; udobren nam. odobren; mesece nam. meseca; iiro o 1 vsote nam. liro one vsote; semora nam. se mora; imeriea nam. imenika; dwkov nam. davkov; račuh nam. račun; s dodat-koni nam. z dodatkom; zamuonini nam. zamudnini; zanadlosti nam. zapadlosti; koleskovina nam. kolkovina; znekom nam. zneskom; sneske nam. zneske (sneske se še trikrat ponavlja); aii nam. ali; priživ nam. priziv; odmerienemu nam. odmerjenemu; privizi nam. prizivi; Iztesjevalcini (!!) nam. izterjevalnici; mtev nam. štev.; sicer nam. ter; vsahih nam. vsakih; Zemijišča nam. Zemljišča; Odststni znesekza nam. Odstotni znesek za.
Ordine Medici je prevedeno z zdravniški red (kapucinski?); scadenze delle rate z zapadlosti obrokov; frazione z odlomek; numero di riferimento z odgovarjajoča številka (kdo jo je kaj vprašal?). »Za se izogniti« nadaljnjemu naštevanju bi še hotel vedeti, kaj so »ekspresne kavare«.
Častivredna »iztiskovalnica« davkov v Miljah naj si te plačilne liste za klobuk zatakne zdaj v pustnih dneh, da bo še kaj smeha v teh žalostnih časih. Občino v Dolini pa prosimo resno, naj se potegne pri krivcih za ugled našega jezika.
Z GORIŠKEGA
DEKLETA MAR. DRUŽBE V GORICI priredijo v nedeljo 15. februarja ob 4.30 popoldne v Domu Brezmadežne burko v treh dejanjih ŠTIRI NEVESTE IN EN ŽENIN Igra se ponovi na pustni torek ob 8. uri zvečer.
Vstop z .vabili, ki jih lahko dvignete pri vodstvu Družbe ali v trgovini Kosič v Raštelu.
S seje občinskega sveta
Na torkovem zasedanju občinskega sveta v Gorici niso utegnili priti do vseh točk sporeda zaradi razprave glede bombnega atentata na slovensko šolo, ki so ga obsodili vsi predstavniki goriške oblasti od prefekta do župana. Sejo so zato prenesli na soboto 7. februarja. Najprej so odobrili načrt za napeljavo vodovoda v Štandrež. Stroški za napeljavo bodo znašali 11 mili-
Vodstvo Slov. demokratske zveze pri prefektu
V soboto 7. t. m. so se člani vodstva SDZ za Gorico gg. dr. Avgust Sfiligoj, dr. Anton Kacin in dr. Marijan Bregant zglasili pri novem goriškem prefektu g. de Zerbi-ju. Izrekli so mu dobrodošlico in mu predo-čili vprašanja slovenske manjšine v Italiji, ki zahtevajo nujne rešitve, v prvi vrsti uzakonitev šol in splošna zaščita manjšine. Prosili so g. prefekta tudi za zanimanje v zadevi pevmskih najemnikov.
G. prefekt se je zastopnikom SDZ zahvalil za obisk in pozdrav ter jim zagotovil, da vzame z vso resnostjo v pretres vsako zadevo ,ki se tiče slovenske manjšine.
Poroka
V Števerjanu sta si v sredo, na praznik lurške M. B., obljubila večno zvestobo gdč. Marta Terčič iz znane Terčičeve družine, in g. Herman Srebcrnič. Oba sta bila člana Marijine družbe v Gorici. Nevesta se je požrtvovalno ukvarjala z Marijinim vrtcem v Števerjanu in otroci ji bodo zato vedno hvaležni. Ženin pa je neumorni organist, ki se vsega žrtvuje za lepo pesem, cerkveno in narodno. Zadnje čase je sprejel vodstvo gostilne na Dvoru.
Novoporočencema želimo obilo sreče in jima od srca čestitamo!
P O D G O R A MAR. VRTEC - MLADINSKI KROŽEK FANTOV IN DEKLET vabi
na veselo prireditev, ki bo v podgorski cerkveni dvorani v nedeljo 15. t. m. ob 4h popoldne ter v torek 17. t. m. ob 7h zvečer.
SPORED:
1. Morski zvezdi	(nastop fantov)
2. Na trgu	(vesel	kupletni prizor)
3. Dva čevljarčka	(za	smeh)
4. Junaki	(veseloigra)
5. Dve dekleti	(vesel dvospev)
6. Županski kandidat »Podgorci pozor!-
Takega pa še ne! - Nov kandidat za županski stolček!«)
Prostovoljni prispevki za vabila in veseli srečolov gredo za Marijino kapelico.
jonov 800 tisoč lir, ki jih bosta krili občina in država. Odobrili so nato predlog za popravo telovadnice v slov. šoli v ulici Randaceio. V ta namen bodo potrosili 150 tisoč lir. Nadalje so razpravljali o cestnem prometu in drugih zadevah. Govorili so tudi o pomožnih nočnih čuvajih in župan je na pripombo slovenskega svetnika odgovoril, da bodo odslej pred vse slovenske šole postavili straže. Razpravljali so tudi o vsoti 140 tisoč lir, ki naj bi služila za dodelitev zlatih kolajn učiteljem, ki so prekoračili 45 leto službovanja.
Sodna razprava odložena
Razprava na goriškem sodišču zaradi tožbe, katero je vložil »Ente« zoper pevm-ske kmete in ki bi se morala vršiti dne 5. januarja, je bila sedaj odložena na dan
5.	marca. Dne 5. marca bodo razprvaljali o prvi skupini najemnikov, druga skupina pa bo imela obravnavo dne 9. aprila.
Radio Trst II.
Nedelja, 15. 2.: 8.45 Kmetijska oddaja. —
9.30 Verski govor in poročila. — 11.30 Oddaja za najmlajše - Rdeča Kapica. —
15.00 Naša mladina pred mikrofonom. —■
16.00 Malo za šalo - malo za res. — 17.00 Koncert moškega okteta iz Proseka. —
18.00 Novice iz delavskega sveta. — 18.35 Koncert pianista Gabrijela Devetaka. —
21.30 Izbrana lirika. — 21.40 Ponchielli: La Gioeonda, 1. dej.
Ponedeljek, 16. 2.:	13.00 Pevski duet in
harmonika. — 13.30 Kulturni obzornik.
— 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Koncert tržaškega komornega zbora. —
21.00 Književnost in umetnost. — 21.45 Ponchielli: La Gioeonda, 2. in 3. dej.
Torek, 17. 2.: 19.00 Tehnika in gospodarstvo. —	19.45 Angleščina po radiu. —
20.30 Aktualnosti. — 21.00 Čitamo za vas.
— 22.00 Ponchielli: La Gioeonda, 4. dej.
Sreda, 18. 2.:	13.40 Dvorakovi slovanski
plesi. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Šola in vzgoja. — 21.00 Čajkovski: Hrestač. — 21.30 Vokalni kvartet.
Četrtek, 19. 2.: 14.45 Slovenska ritmična glasba. — 20.00 Koncert tenorista Renata Kodermaca. — 21.00 Radijski oder - I. Cankar: Za narodov blagor.
Zetek, 20. 2.: 19.00 Kraji in ljudje. — 21.00 Koncert komornega zbora Škrjanček. — 21.25 Zgodovina pomorstva. — 22.30 Koncert saksofonista Ljubivoja Slamiča.
Sobota, 21. 2.: 19.00 Pogovor z ženo. —
21.00 Malo za šalo - malo za res. — 22.30 Stavki iz znanih koncertov.
Verska predavanja po radiu
Slišati je bilo mnogo želja, da bi tudi Slovenci imeli na radiu versko uro, kot io imajo Italijani že več kot eno leto. Sedaj se bo ta želja končno izpolnila. Uprava tržaškega radia nam je dala na razpolago tedensko četrt ure. Oddaja bo vsako nedeljo dopoldne od 9.30 do 9.45. Verska ura bo imela naslov: Vera in naš čaš.
Letos bodo pri verski uri na sporedu predavanja in razgovori o najbolj pomembnih verskih vprašanjih. Vsakikrat bo tudi nekaj novic iz katoliškega sveta in bolj vazna oznanila iz našega župnijskega živ-Ijen ja.
DAROVI
Za SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠČE
Ob 60-letnici zavoda so darovali za revne dijake v Alojzijevišču Č. R. iz Gorice 2000; N. N. iz Trsta 10.000; Bruno Gherdelli 2000; ga. Marica Sardoč 3000; inž. Rustja 100 kg. fižola. Vsem blagim dobrotnikom naša srčna hvala. Bog jim obilno povrni!
Za SLOVENSKO SIROTIŠCE
Jaiulje-Dol v denarju: 9250 lir; v hrani: 80 kg. krompirja, 70 kg. koruze, 10 kg. koruzne moke, 25 kg. pšenice, 10 kg. pšenične moke, 3 kg. zabele, nadalje nekaj klobas, fižola, testenin, mandeljnov in sode za pranje.
Vsem dobrotnikom naj vsemogočni Bog tisočero povrne!
Zobozdravnik
Dr. STANISLAV PAVLICA
TRST via Commerciale 10/11. - Tel. 31-8-13 sprejema od 9 - 13 in od 17 - 19
NI RES,
da je »Duhovno življenje« najboljša revija na svetu, kot to ponavljajo druge revije o sebi,
da je »Duhovno življenje« nenadkriljiv časopis,
da je »Duhovno življenje« napol zastonj,
da »Duhovno življenje« bere pol sveta.
Za profesorje
Šolsko skrbništvo v Gorici javlja, da je na njegovem uradu profesorjem na razpolago dnevni red pismenih nalog za državni konkurz, ki bo v Padovi od 19. do 28. februarja. Prizadeti naj se torej obrnejo na šolsko skrbništvo.
Dornberg
Od 3. do 11. januarja se je vršil v Dorn-bergu sv. misijon. Pri govorih in pobožnostih je bila velika udeležba. Bog daj, da bi bili sadovi trajni! — Zadnje dni meseca nas je pa za vedno zapustila vzorna katoliška Slovenka Zalka Kavčičeva v 60. letu starosti. Zadela jo je možganska kap. Pred prvo svetovno vojno in po njej je bila delavna članica Slovenske čitalnice. Vodila je dekliški krožek, sodelovala pri dramatiki in petju. V dekliški Marijini družbi je bila za vzgled mlajšim. Odlikovala jo je ljubezen do Boga, Marije in naroda. Tem idealom je ostala zvesta do konca. Kako je bila priljubljena je pričal lep pogreb. N. p. v m.
OPOZORILO
Opozarjamo vse naročnike »Duhovnega življenja« ter »Vere in doma«, da jim bomo s 1. štev. 1953 ustavili omenjene revije, če ne poravnajo naročnine do konea februarja.
7:> .
- «
i . ' Dtmovno
, živy€nj€
L>'- Lfiv V.IDG;/:€SPL»l-TUO.i-'
ias 3	j	Ari	u	a	t>
RES PA JE,
da nudi »Duhovno življenje« močno duhovno hrano, potrebno vsakemu, ke» vsi imamo poleg telesa tudi dušo, da daje to hrano v okusni obliki in obleki,
da je »Duhovno življenje« vedno moderno in aktualno,
da je »Duhovno življenje« brez dvoma vredno svoje cene.
VZEMI GA V ROKE,
kadar se ti upro kričeče revije, tako
boš spet našel sam sebe,
kadar si naveličan življenja, spet boš
našel njegov smisel,
kadar se ti zdi, da si tako sam sredi
tujine, našel boš spet svoj dom, svojo
zemljo,
kadar si strt v spoznanju ničnosti vsega
bitja in žitja na zemlji,
odkril se ti bo znofa košček večnosti.
NAROČI
BERI
ŠIRI
»DUHOVNO ŽIVLJENJE«
Odgovorni uredniki Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
POZOR I	POZOR	I	POZOR I
DARILNE POŠILJKE
Ali ste že naročili darilno pošiljko pri tvrdki
IMPORT C I T R U S EXPORT
TRST - TORREBIANCA 27 - TELEFON 24467
Storite to čimprej, ker Vaši sorodniki, znanci in prijatelji nujno potrebujejo in pričakujejo Vašo pomoč.