PLANINSKI VESTNIK SSH^fiBHH^^BSM
Moličko planino, ki je tri do štiri ure oddaljena od Kocbekovega doma na Korošlcl, dve koči na tako kratki razdalji pa nista potrebni. V eni od naslednjih številk Savinjskih novic je Brvarju odgovoril Zabukošek. Napisal je, da so se Slovenci na MoliCki planini zbirali 30 let in si krepili samozavest, da so se »gorniki, ki občudujejo kraljestvo Ojstrice, povezali z domačini« 2 namenom, da obudijo spomin Mollčke pianine, Gorniškl klub Savinjske doline pa ima v načrtu, da leta 1999, ko bo 100-let-nica blagoslovitve kapelice pri koči (ki pa je obnovljena), postavijo oziroma obnovijo kočo G. Zabukošek piše, da so o tem obvestili vsa planinska društva v Savinjski dolini. Sem tajnik tisoččlan-skega društva Zabukovica, a za to obvestilo ne vem. Naše društvo g. Zabukošek gotovo pozna, saj sta PD Šentjur in PD Zabukovica pobratena
Franc Jezovnik
M pDimtefcif IftgiimiiLflT®
Cevčeve Človekove davne sledi
Tone Cevc, Davne sledi človeka v Kamniških Alpah. Izdala Inštitut za slovensko narodopisje in Inštitut za arheologijo pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU Oblikovanje J. Suhadolc, prevod v nemščino M. Javor Briški, natisnila Tiskarna J. Moškrič, Ljubljana 1997, 107 str.
Že od nekdaj privabljajo slovenske Alpe s svojimi pokrajinskimi oblikami in gospodarskimi sistemi pozornost domačih in tujih raziskovalcev. Planine s piansarstvom so eno izmed področij, ki jim namenja dr. Tone Cevc, znanstveni svetnik ZRC SAZU, v zadnjem Času osrednjo znanstvenoraziskovalno pokornost K temu ga spodbuja bogata dediščina planinske in planšarske 32 kulture, ki s svojo davno in samoni-
klo podobo ljudske (anonimne) ustvarjalnosti vznemirja slehernega obiskovalca in še zlasti raziskovalca.
Poselitev in gospodarsko-preživet-vena namembnost gorskega sveta v davnini pri nas še ni podrobneje raziskana. Planine kot pomemben dopolnilni gospodarski prostor gosteje obljudenih dolinskih območij so s svojimi naravnimi prilikami in zmožnostmi vedno privabljale ljudi: pastirje, lovce, iskalce in nabiralce zelišč in rudnin ter druge, in že od nekdaj se postavlja še vedno aktualno vprašanje, kdaj je človek vključil planinski svet v svoj gospodarski prostor. Odgovor na zastavljeno vprašanje skuša vsaj okvirno zarisati Cevčeva študija. Poglavitni izsledki terenskih raziskav, ki jih je opravil pisec knjige skupaj z M. Bremšakom in F. Steletom v zadnjih dveh letih na devetih planinah v Kamniških Alpah, so v strnjeni obliki podani v prikupni knjigi. Z vzorčnimi (in sondažnimi) raziskavami so odkrili presenetljivo veliko keramičnih črepinj (odlomkov) In drugih najdb, ki izvirajo domala iz vseh obdobij človekove preteklosti, od prazgodovine do novega veka. Najdbe sta pregledala, strokovno In arheološko ovrednotila in razčlenila dr. J. Horvat In M. Horvat, medtem ko je D, Kniflc Limder ob pomoči D. Sušnika vse pomembnejše prikazala v risbi. Vsebina raziskave je razgrnjena v petih poglavjih. Uvodni, spremni besedi sledi oris nekaterih najdb v avstrijskem in švicarskem delu Alp ter pri nas. Sledi pregleden oris planin v Kamniških Alpah, ki se javljajo v zgodovinskih virih. V osrednjem delu knjige. Najdišča v planinah (str. 25—87), so pregledno in sistematično prikazani rezultati najnovejših, a še vedno redkih terenskih raziskovanj. Ta so zajela posamezne predele planin, in sicer pri cerkvi sv. Primoža in Fellcijana, pa planšarska območja na Veliki planini, Čohavnici, Na stanu pod Jermanovimi vrati, Ovčarije pod Mokrico in Ovčarije v Kafcah. Korena. Dolge njive in Osredka pod Kamniškim vrhom. V sklepnem poglavju so zarisana temeljna
spoznanja in spodbude za prihodnje delo. Dodan je obsežen seznam uporabljene strokovne literature in daljši povzetek v nemščini. Vsaka Izmed devetih obravnavanih planin skriva pod travno rušo svojo preteklost. Že prvi izsledki kažejo, da so bile obravnavane planine (vsaj) občasno obljudene od bronaste dobe dalje. Večina jih je nad gozdno mejo. Te so po ugotovitvah geografa prof. dr, A. Melika tudi najstarejše. Med najdbami prevladuje keramika: skoraj 95 odstotkov jo je iz poznega srednjega In novega veka, 4 odstotki lončenine so iz rimskega časa In 1 odstotek iz prazgodovine. Izkopali so tudi »tednike« — žeblje, pa podkve iz 9. do 13. stoletja in mlajše, brusilne kamne, živinski železni zvonec, bronast poznoantični prstan z okrasno ploščico, železno in bronasto (rimsko) sponko, železna nabodala idr. Najdbe brusnih kamnov na več planinah, ki so značilni predmeti bivalne kulture, med katerimi je domnevno najstarejši s planine Koren, podpirajo domnevo, da smemo v bližini teh najdišč Iskati tudi sledi in ostanke nekdanjih stavb. Najdbe potrjujejo domneve, da so imele planine v davnini pomembno in še ne dovolj razjasnjeno vlogo v življenju naših prednikov. Knjiga je bogata opremljena z barvnimi pokrajinskimi motivi in najdenimi predmeti. Večino posnetkov s planin je prispeval F. Štele. Zgledno in povedno dokumentacijo dopolnjujeta skica pastirske koče na planini Koren in akvarel planšarskega stana na Osredku; obe sta delo A. Siča iz leta 1901. Najnovejša Cevčeva knjiga je dokumentirana spodbuda in napotek arheologom, da v svoje sistematično delo vključijo tudi naše planine Te še vedno hranijo prenekate-ro skrivnost in neznano ali nepojasnjeno razsežnost v utripu nekdanje kulturne pokrajine na Slovenskem. Obiskovalcem planin pa je najnovejša Cevčeva knjiga vodilo za razmislek o tem, da hodimo po gorskem svetu, katerega preteklost nam je še dokaj neznana.
Milan Nalek