Savinjske AVTO SOLA ČADEJ Ul. Ivanke Uranjek 1 PH (v bližini Tuša) P| 13 Tel.: 717-616 ^ GSM: 041 627-162 DOBER RAZLOG NA POTI DO VOZNIŠKEGA IZPITA UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 703165, 70316 61 ISSN 13 18 68 17 9 771318 681014 Letnik 5, št. 89, 9. 6. 1999 Cena 1 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Gradič M:7:1 »Vi 01 i JmrTfl Tel./fax: 063/719 221 STROJNI OMETI SISTEMI SODOBNE GRADNJE 4 f Rjgjps stropi in stenski sistemi suhi estrihi (Armstrong gpU§čCni stropi Liahtinc) vgradna svetila električno ročno orodje ročno orodje TRGOVINA CELJE: Lava 9a, tel. 063/ 49061-10, fax: 063/ 49061-11 SEDEŽ PODJETJA ŽALEC: GotovUc 76. tel. 063/ 71-31-100, fa* 063/ 71-31-111 Na finalu šolskega atletskega pokala 1999, ki je bil v Ljubljani 3. junija je zmago in najbolši razutat dosegla Dominika Gačner iz Braslovč. Na sliki jo vidimo s trenerjem Brankom Strožarjem. Več na strani 20. mA k. ,r •* ALU-PVC okna in vrata zimski. ...vrtovi senčila I ključavničarstvo 3000 Celje Delavska 8 T E L E F O N 063/ 412 12« opmA Šempeter v S J. 13a tet. 065/701-547 •'/imrtHfi .'tirv/uH s Ji. Colja Ul. moeto Grovvenbrolcho 9 tol. 065/415-066 VELIKA IZBIRA SONČNIH OČAL MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV OBIŠČITE NAS IN VIDEU BOSTE BOLJE! TELEFON ŠEMPETER 063 701 - 547 TELEFON CELJE 063 415 - 066 600 PROIZVODNJA IN PRODAJA BETONOV IN BETONSKIH IZDELKOV. ZABUKOVICA 87 TEL./FAX: (063)719 351 (063)719 355 (063)719 232 PRT d.O.O. Levec 29a GSM: 041/515-770 ENERGIJSKI EKSOTIČNI NAPITEK SOK PVC - OKNA, VRATA IN ZIMSKI VRTOVI □FINSTRAi Ul. Ivanke Uranjek 1, 3310 Žalec Tel./ Fax: 063/ 715 - 522 SOBE ZIMMER-ROOMS MORAVSKE TOPLICE - Dolga ul.i AKCIJSKA PONUDBA MAJ, JUNIJ IN SEPTEMBER Nočitev 1.000 SIT po osebi (z lastno posteljnino). Cenik celoletne ponudbe: od 1.4.99 do 1.10. 99 julij in avgust 5 dni z zajtrkom 10.500 SIT+ TT 12.000 SIT+ TT 5 dni polp. z eno svečano večerjo 15.000 SIT+ TT 16.000 SIT+ TT 7 dni z zajtrkom 14.000 SIT+ TT 16.800 SIT+ TT 7 dni polp. z eno svečano večerjo 20.000 SIT + TT 22.000 SIT + TT 7 dni bivanja - možnost kuhanja 9.000 SIT+ TT 10.000 SIT+ TT Rezervacije na: (069) 26-434, 48-646, GSM 041-404-648 Želimo vam prijetno bivanje v turističnem objektu KRONE. ® factory store Ljubljanska 7, 3000 Celje Tel.: 063/481 705 Smo specializirana trgovina z gorskimi kolesi in snowboardi cannondale HANDMADE IN USA KLUg ZUPANC Šešča pri Šempetru v Sav. dolini telefon: (063) 724 - 247 ORGANIZIRAMO ZAČETNE TEČAJE TENISA: za otroke (od 7-10 leta) za otroke (od 10 - 12 leta) za otroke (od 12 - 14 leta) za mladino in študente za odrasle NAUČLI SE BOMO OSNOVNIH UDARCEV: Servis, forehand in backhand TRAJANJE: 10 ur CENA: cca. 6000 - 8000 sit (odvisno od števila prijavljenih) NADALJNEVALNE TEČAJE: Za otroke in odrasle NAUČILI SE BOMO: Utrditev osnovnih udarcev Volley in smash TRA.IAN.IE: 10 ur CENA: cca. 6000 - 7000 sit (odvisno od števila prijavljenih) CENA: cca. 6000 - 8000 sit (odvisno od števila prijavljenih) TENIŠKA ŠOLA ZA OTROKE: 1. 1989 - 92 TRAJANJE: celo leto PRIJAVE SPREJEMAMO V TC ZUPANC vsak dan od 17 do 18 ure ali na tel.: (063) 724 - 247 DODATNE PONUDBE Beach voIley: možnost rezervacije igrišča. Konjeništvo: možnost priveza konja, kavica gratis. Pikniki: rezervacije so možne za vsak dan v tednu. Moj fitnes Damjan Krumpak, Sešče aSKš-RIM CELJE Mrtvi ne praznujejo Še malo, pa bomo izobesili zastave za dan državnosti. Dan naše države Slovenije. Zelo dobro se spominjam, kako smo se “održavili". Bilo mi je dvajset let, imel sem kratke lase, zeleno uniformo in rusko puško. Bil sem vojak. V jugoslovanski vojski sem korakal po stražnici - fantje iz drugih republik so pokali od smeha, ko so videli, kako se karavli reče po slovensko - v Prekmurju. Jutro po razglasitvi samostojnosti Slovenije in Hrvaške bi me našli v nič kaj junaškem položaju. Z zavihanimi rokavi sem trebil plevel po gredicah z rožami na dovozu. Ker smo imeli televizijski sprejemnik, smo fantje nekako slutili, kaj se je zgodilo, tako smo to jutro pričakovali, da ne bo vse teklo po običajnem voznem redu. Kaj kmalu smo postrojem na dvorišču izvedeli, da nam je osvojiti mejni prehod Dolga vas, ker se v naši ljubi domovini dogajajo čudne stvari. Ko sem tako v svoj nahrbtnik basal bombe in si moral poleg puške in dvesto nabojev naložiti še 64-milimetrski metalec raket, se nisem počutil nič kaj ramboistično. Pravzaprav sem imel občutek, da je bil še vodnik nekako tresočih se rok in bledega obraza. Takrat sem imel namen - to morda ni pametno tako odkrito priznati - predvsem preživeti. A glede na potek dogodkov menim, da je podoben interes imela velika večina udeležencev tistega, čemur danes pravimo vojna za Slovenijo. Ko smo torej poskušali okupirati lastno domovino - no ja, za nekatere je bila to pač druga republika - mulci, ki smo takrat predstavljali ponos Jugoslavije, nismo želeli streljati. Moja puška - pa tudi orožje vseh ostalih, ki smo se predali na Dolgi vasi (mislim, da z izjemo enega, ki ga je zajela panika, pa je spustil pozdrav po štorkljah) - je bila nedolžna kot prvi dan, ko sem jo očistil. Na strani TO, kamor smo Slovenci prestopili še isti dan, je naše stališče postalo narodno obarvano, saj smo začenjali braniti svojo zemljo. In marsikdo je takrat že siknil: “Pa četudi umrem!” Vseh tistih - na obeh straneh - ki jim je slovenska osamosvojitvena drama odvzela življenja, je bilo preveč. Vojna za Slovenijo ostaja zgodovinski dogodek, ki ga v letu obeležimo z državnim praznikom. Sedanje politično spletkarjenje okoli razmer in ravnanj v času osamosvajanje je - bojim se - le projekt političnih oportunistov, ki želijo z oblatenjem določenega dogodka povzročiti škandal in iz njega potegniti čisto politične koristi. Zgodovina je nekaj, kar se je zgodilo in je kot tako fizično neponovljivo, rekonstrukcije dogodkov pa nikoli niso povsem gotove. Tako s potekom dogodka, z njegovo dogoditvijo mine tudi njegova resničnost in postane predmet interpretacije in perspektive. Tako bomo morda čez leta poslušali veleumne nove in nove interpretacije naše male vojne, podobno kot poslušajo nove in nove interpretacije vojnega dogajanja v prvi polovici tega stoletja takratni partizani. Tako bomo verjetno seznanjeni z “najnovejšimi” izsledki o vojni na Hrvaškem, v Bosni in seveda o razmerah na Kosovu in posredovanju Nata v Jugoslaviji. Ko se končno svetlika rešitev kosovske krize in končanje Natovih napadov na Jugoslavijo, sem ob poslušanju mirovnih konceptov za prostor bivše Jugoslavije prepričan, da ljudje še vedno verjamejo v pravljice s koncem tipa : "... in potem sta živela srečno in tako živita še danes, če že nista ... ” Ja, kosovske begunce bodo vrnili na Kosovo, ki bo ostalo narodnostno mešano, in potem - čez leta - ko prisotnost tujih vojaških sil ne bo več potrebna, bodo v novi slogi in skupnosti zaživeli današnji smrtni sovražniki. Posiljevalci in posiljeni, brbota še naslednje tisočletje. Zato lahko Slovenci svoj praznik državnosti veselo praznujemo. Veseli, da nam je uspelo, kot nam je. Z malo manj sreče bi lahko še danes krpali rane in gradili na ruševinah. V vojni za Slovenijo bi lahko bilo še huje. Naj mi oprostijo tisti nesrečniki, ki jim je nova slovenska samostojnost prihodnost postavila dva metra pod današnja svobodna in mirna tla. Vid Burnik klavci in zaklani, pretepači in pretepeni, zatiralci in zatirani. Na obeh straneh je obojih dovolj, da lahko kotel na Balkanu veselo ANDREJEV KRIŽ Tam, kjer z nebom se hmeljišče zlije, v miru, ki ga le včasih zmoti vetra piš, tam, kjer se čez staro progo cesta vije, še stoji prometni znak, Andrejev križ. In takrat, ko naša se mladost sprosti ter se s pesmijo domačo k svojim vrača, ne sluteč dogodka, ki žal preobrača usodo življenja, tudi, ko domov hiti! In potem le še hrup in lom in tišina, in jok in stok in ta čudna bolečina, ki zagrinja živ pogled oči in ki gasi žar mladosti naše in občutek, da boli vse bolj, še ko bolečino mrak zavija. In krik prošnje: Pomagaj nam, Marija! za vedno izgubi se med hmeljišči, tiri. Potem za hip vse tiho je, vse se umiri. Ostala bolečina je in ostali so spomini. Žalost se razširila povsod je po dolini, ko namesto na domače, starševsko dvorišče spremili smo jih na pot, na pokopališče! Zdaj sam le še križ Andreja tam ostaja in svečke, ki v spomin gore v tišini maja. V spomin na njih življenja rosna, mlada, ki ne pri križu, le doma bila bi rada! IZ VSEBINE: AKTUALNO Kmalu gradnja novega železniškega prehoda v Podlogu Stran 5 Kazenska ovadba Stran 5 GOSPODARSTVO Hiter razvoj digitalne telekomunikacije Stran 6 NAŠI KRAJI Ali je v Žalcu prostor za diskoteko? Stran 10 Varnost in forum Alpe Adria Stran 11 INTERVJU Kipar: Ervin Potočnik Stran 15 POTOPIS Indija drugače - 2. del Stran 17 PREDSTAVLJAMO Ivica Burnik: Kuharske bukve z radijskimi prijatelji Stran 18, 19 ŠPORT Savinjčani osvojili Ljubljano Stran 20 REKREACIJA Daniel Bedrač: V senci Annapurne Stran 22 SAVINJSKE ZANKE IN UGANKE Stopnice, Glasov kviz Stran 26 Nagradna križanka Stran 27 Nagradna križanka Stran 30 AVTOMOBILIZEM Športni srce - PUMA Stran 28 GLASBA Novi CD-ji iz Žane Stran 31 Vlatko Stefanovski trio Stran 31 OBVESTILA Mali oglasi Kino spored Stran 34, 35 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 21, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefax: 063! 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarka: Nina M. Sedlar; stalni zunanji sodelavci: Ljiljana Pušnik Cede, Boris Gorupič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Janja Košiča, Trigon, Vasja Volavšek, Mojca Tolič.. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke J prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! Slika na naslovnici: Zmagovalci ■ Ivan Jurhar TRGOVINA - BARVE LAKI Levec 56. 3301 Petrovče Tel.: 063/471-718. fax: 063/471-717 Mobitel: 0609/622-047 BARVE SPREMENIJO DOM IN VPLIVAJO NA POČUTJE OBIŠČITE VODItVII COCOK CENTER SA MEŠAN3E BARV V TISOČIH NIANSAH PRODAJAMO TUBI 3UP0C IN VSE ZA POCEPŠANDE VAŠEGA COMA NOVO - PREMAZ ZA ZAŠČITO /A/ OPLEMENITENJE NARAVNEGA KAMNA KVALITETNA ZAŠČITA ZA LES NA OSNOVI VOSKA NEMŠKEGA PROIZVAJALCA KRAUTOL NOVO ■ VObNE LESNE LAZURE ZA LES (ZNOTRAJ IN ZUNAJ) PO UGODNIH CENAH AKCIJA BARVNUUKAL V PRODAJALNI ARA POLEG EUROCOMA! TRGOVINA S KURILNIM OLJEM O LIBOJE ; --------- *Na gotovino kurilno olje količine od 1000 do 3000I - 46,90 SIT/I nad 3000I - 46,40 SIT/I *Nakup s čeki od 1000 do 3000I na 3 obroke 47,95 SIT/I nad 3000I 47,40 SIT/I _____________________od 1000 do 3000I na 6 obrokov 48,40 SIT/I IPrevoz je vračunan v ceno. nad 3000147,95 SIT/I Tel.: 063/707-420, 710-0710, fax: 708-230 GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 718 265 Mobitel: 0609/ 041/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - nizke gradnje - obrtna dela - adaptacije - inštalacijska dela - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE Podjetje trgovine, turizma in proizvodnje,Mozirje d.d., Na trgu 14, 3330 Mozirje Tel.: 063 833 488, Fax: 063 832 621 SAVINJA MOZIRJE - PAPIRNICA, Na trgu 14. Vas pričakuje z bogato ponudbo šolskih potrebščin. ZVEZEK A4 ZVEZEK A5 RISALNI BLOK FLOMASTRI 1/6 FLOMASTRI 1/10 BARVICE JOLLV 1/12 89. - SIT 53.- SIT od 110.- SIT 90. - SIT 142.- SIT KINDERFEST - pločevina 1.100.- SIT ŠOLSKI NAHRBTNIK od 1.468.- SIT TORBA ZA 1.razred V* 3.507.- SIT PERESNICE polne od 715.- SIT PERES NICE prazne od 250.- SIT Z uvedbo davka na dodano vrednost se bo pri šolskih potrebščinah davek povečal iz 5% na 19%. Zato svetujemo, da do 30.6.1999 izkkoristite cenejši nakup. Istočasno obveščamo, da sprejemamo naročila za učbenike in delovne zvezke za šolsko leto 1999/2000. S 1. julijem 1999 prihaja... Davek na dodano vrednost (DDV)! Cenjeni kupci, priporočamo Vam, da nekatere načrtovane nakupe opravite še pred tem datumom. saj se bo pri nekaterih blagovnih skupinah DAVEK POVEČAL.. Oglejte si nekaj konkretnih primerov v železnini Mozirje in Rečica ob Savinji ter razmislite: VRTNA KOSILNICA 26.000 SIT ~ 29.500 SIT CEMENT (vreča) 730 SIT------------790 SIT OPEKA MODUL 80 SIT ~ 86,50 SIT Nudimo Vam možnost nakupa na več čekov in kredit. Kmalu gradnja novega železniškega prehoda v Podlogu Konec maja je žalsko občino obiskal direktor Slovenskih železnic Marjan Rekar, ki si je skupaj s sodelavci najprej ogledal železniški prehod v Šempetru, potem pa z žalskim županom Lojzetom Posedelom in drugimi predstavniki občine na novinarski konferenci predstavil načrte v zyezi z izboljšanjem zavarovanja železniških prehodov na območju Žalca. Kot je povedal Marjan Rekar, naj bi do konca letošnjega leta namesto dosedanjih prehodov Spodnjih Grušovljah, Podlogu in pri Si-pu postavili nov, samo en železniški prehod, ki pa bo zavarovan z zapornicami, kar bo omogočilo bistveno večjo varnost. “Prehod smo pri Slovenskih železnicah pripravljeni zgraditi takoj, ko bo Občina Žalec pridobila vsa potrebna dovoljenja in zemljišča, potrebna za gradnjo prehoda, ker moramo omogočiti tudi varen prehod do železnice, pa smo se odločili, da bomo sofinancirali tudi urejanje ceste od šempetr-skega križišča do prehoda,” je povedal Marjan Rekar in dodal, da bodo pri SŽ prispevali tudi polovico sredstev, potrebnih za ureditev navezovalne ceste iz Šempetra ter s 35 milijoni tolarjev financirali tudi gradnjo križišča v Šempetru. Kot je povedal Lojze Posedel, je bil projekt za ureditev teh prehodov v Žalcu pripravljen že pred nekaj leti, vendar ga tudi zaradi takratnih političnih interesov in preusmeritve na gradnjo avtoceste niso uresničili. Občina Žalec mora za ureditev novega prehoda pridobiti soglasja sklada kmetijskih zemljišč, kmetijskega ministrstva ter denacionalizacijskih upravičencev, pridobiti pa bodo morali tudi soglasje za prekategorizacijo iz kmetijskega v funkcionalno zemljišče. Zemljišča bodo odkupili, po besedah Lojzeta Posedela pa se bo to v najboljšem primeru zgodilo že letos avgusta, kar glede na obljubo Marjana Rekarja, da bodo Slovenske železnice nov železniški prehod zgradile (in gradnjo tudi financirale) dva meseca po tem, ko bodo v občini pridobili vsa potrebna dovoljenja, pomeni, da bi lahko bil nov prehod v Šempetru zgrajen najpozneje do konca letoš njega leta. Kot je povedal Aleksander Žolnir z Občine Žalec, je takšna rešitev šempetrskega prehoda edina rešitev, ki ga zagovarja tudi stroka, to pa bo, se strinjata tako župan Lojze Posedel kot direktor SŽ Marjan Rekar, edino vodilo, ki bo žalsko občino in Slovenske železnice usmerjalo pri gradnji novega železniškega prehoda v Šempetru. Ko bo zgrajen nov prehod, vsi trije dosedanji prehodi, ki so označeni le z Andrejevim križem, ne bodo več v uporabi, s čimer se po tragični nesreči v Podlogu strinjajo tudi predstavniki KS Šempeter. Sicer pa nameravajo v Žalcu skupaj s Slovenskimi železnicami ustanoviti komisijo, ki bo poiskala najbolj strokovne rešitve za šest preostalih nivojskih križanj ter določila, katere prehode bodo uredili najprej. Tako ureditev prehoda v Šempetru kot ureditev drugih prehodov na območju Žalca bo za krajane včasih predstavljala daljšo pot, vendar se bodo pri SŽ tudi pri tem ravnali po novem zakonu, ki bo dovoljeval železniški prehod na vsaka 2,5 kilometra in ne na 1134 metrov, kot je bilo dovoljeno doslej. N.-M. Sedlar MESTNA SKUPNOST ŽALEC čestita me m meščanom in meščankam ob dnemi deiunmostil Sejnine za družine umrlih otrok Sedma redna seja občinskega sveta je bila v KS Ponikva, kjer je svetnike v dvorani Zadruž nega doma po kulturnem programu pozdravil predsednik začasnega sveta KS Ponikva, Ivan Jelen. Občinski praznik občine Žalec bo 6. septembra, praznovali pa ga bodo v Žalcu, so odločili svetniki, ki so na zadnji seji za častnega člana občine Žalec imenovali znangega oblikovalca Oskarja Kogoja. Obravnavali so tudi informacijo o poslovanju javnih zavodov na področju ne-gopodarstva v lanskem letu. Za vse javne zavode, razen za osnovne šole, so sprejeli odloke o ustanovitvi in jih dali v petnajst dni trajajočo javno razpravo, ti odloki pa bodo tudi del delitvene bilance, zato jih bodo obravnavali tudi v drugih, novoustanovljenih občinah. Soustanoviteljice Zdravstvenega doma Žalec, Ljudske univerze Žalec ter 2. OŠ Žalec bodo predvidoma vse občine, ustanoviteljica žalskega Zavod za kulturo, ki naj bi se preimenoval v Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, pa naj bi bila le Občina Žalec. Na seji so potrdili tudi predlog investicij, potrebnih pred uvedbo 9-letnega osnov- nega šolanja, za katerega naj bi v petih letih občina namenila 1,4 milijarde tolarjev, sprejeli pa so tudi pobudo, da se vsi svetniki in župan odpovedo eni sejnini, ki jo bodo kot denarno pomoč namenili družinam otrok, tragič no umrlih med železniško nesrečo v Podlogu. N.-M. S. V zvezi tragične prometne nesreče, ki se je pripetila dne 13. maja ob 13.11 uri med avtobusom in potniškim vlakom na cest-noželezniškem prehodu v kraju Podlog pri Šempetru, v kateri so v prevrnjenem avtobusu umrli štirje učenci OŠ Šmartno ob Paki, več pa je bilo poškodovanih, Policijska uprava Celje obvešča javnost, da je policijska preiskava tega primera zaključena. Na podlagi zbranih obvestil, ugotovitev izrednih tehničnih pregledov udeleženih prevoznih sredstev oziroma pridobljenih dokazov obstaja sum, da je za nesrečo odgovoren voznik avtobusa M.E. Zato bo Policijska uprava Celje zoper voznika avtobusa podala na Okrožno državno tožilstvo kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa po čl. 326/111 in I Kazenskega zakonika Republike Slovenije. OBČINA ŽALEC Ob 25. juniju, dnevu državnosti, čestitamo vsem občankam in občanom v občine Žalec. Župan občine Občinska uprava Občinski svet Hiter razvoj digitalne telekomunikacije V sredo, 2. junija, so pri Telekomu Slovenije - PE Celje pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili rezultate dosedanjega dela, novosti, ki jih uvajajo na tem področju, načrte s področja razvoja telefonije in druge načine razvoja elektronskega komuniciranja. Pri Telekomu PE Celje so v lanskem letu priključili skoraj 8000 novih naročnikov, tako da je bilo konec lanskega leta vključenih skupaj kar 85.996 priključkov. Kot je povedal Jože Palčnik, direktor celjske poslovne enote Telekoma, že 86,5% vseh kapacitet v telefonskih centralah deluje v digitalni telefoniji, od tega jih je v Sloveniji kar 82,6%. Za naložbe so v celjski enoti Telekoma v letu 1998 namenili 2,1242 milijarde tolarjev, pripravili pa so tudi že vse za izključitev elektromehanskih telefonskih central v Mozirju, Šempetru, Žalcu, Zavodnjah in Šmarju pri Jelšah, ki so jih v začetku letošnjega leta dokončno zamenjali z digitalnimi centralami. Vidno se je zmanjšala tudi lista čakajočih na telefonski priključek, saj je bilo lani le še 678 naroč nikov, ki so zaprosili za priključitev telefona. Kot je povedal Jože Palčnik, se na celjski poslovni enoti trudijo tudi za ukinitev telefonskih dvojčkov, ki jih je bilo konec lanskega leta vključenih le še 5011 oziroma 5,8%. V letošnjem letu nameravajo pri celjski enoti Telekoma izključiti še približno 4000 dvojčnih priključkov, v prihodnjem letu pa naj bi telefonski dvojčki s področja, ki ga pokriva ta poslovna enota, dokončno izginili. Novosti Ena izmed tržno najbolj uspešnih novosti Telekoma je uvedba digitalnega omrežja integriranih storitev, boli znanega pod imenom ISDN. Čeprav so ti dosegljivi že v večini krajev našega območja, je povpraševanje po teh centralah izredno veliko, tako da so do konca lanskega leta priključili 1540 osnovnih in 44 primarnih ISDN priključkov. Pri Telekomu so obnovili in razširili teletrgovino v Velenju, saj je, kot so povedali na novinarski konferenci, prav trgovina prostor, v kateri naj bi telefonski naročniki opravili večino nakupov in plačevali naročnino. V pritličju poslovne enote Telekoma na Lavi 1 v Celju so odprli tudi sodoben demo center za prikaz delovanja zahtevnejših Telekomovih storitev, med katerimi je možnost videokonference oziroma vizualnega in zvočnega povezovanja s partnerji iz drugih lokacij oziroma podjetij in drugih ustanov. In kakšni so načrti Telekoma za prihodnost? “Pospešeno se pripravljamo na poslovanje v konkurenčnem okolju, naš cilj pa je zadržati vodilno mesto ponudnika telekomunikacijskih storitev na trgu, ki se tudi na tem področju vse bolj odpira tudi za konkurenco,” pravi Jože Palčnik. “Svojim naročnikom se trudimo ponuditi čim bolj celovite rešitve njihovih zahtev in ena izmed pomembnejših rešitev v zadnjem času je Centreks. Gre za telefonsko centralo določenega podjetja, ki jo namesto v podjetju vodimo kar v javni centrali Telekoma. Tako odpade potreba po hišni centrali, s tem pa tudi stroški vzdrževanja in posodabljanja le-te. Hkrati Centreks omogoča povezavo med podjetjem, ki ima poslovalnice v različnih krajih po Sloveniji, saj je mogoče iz ene v drugo enoto klicati kar z interno številko,” so povedali med novinarsko konferenco celjskega Telekoma, kjer so prikazali tudi, kako poteka videokonferenca. V letošnjem letu nameravajo izključiti tudi analogno telefonsko centralo v Velenju in zagotoviti kapacitete za izključitev enake centrale v Celju, načrtujejo pa, da bodo v začetku leta 2000 vključeni na digitalne telefonske centrale. Letos nameravajo pri celjski enoti Telekoma priključiti še 12.000 novih priključkov, za naložbe pa bodo namenili približno 1821 milijarde tolarjev. Pospešeno bodo širili dostopnost ISDN priključkov na celotnem območju PE in vključili več kot 1500 novih osnovnih in 16 primarnih ISDN priključkov, poseben poudarek pa bo v prihodnosti seveda namenjen trženju dostopa do omrežja Internet preko SiOL-a (Slovenija - On Line). V Celju je večina telefonov že priključenih na digitalno centralo; s številko 3 se pričenjajo le še telefonske številke, vezane preko centrale na Golovcu. Kot je povedal Borut Baša, direktor področja prodaje, je področje Celja in okolice z osnovno telefonijo na pragu novega tisočletja zelo dobro pokrito, saj je na 110 gospodinjstev zabeleženih 100 telefonov. “Ker v prihodnosti ne pričakujemo velikega naraščanja števila naročnikov, se bomo trudili sedanjo telefonijo čim bolj kakovostno dvigniti in vzdrževati obstoječe linije,” je povedal Borut Baša in dodal, da je v načrtih poslovne enote Telekoma predvsem popolna ukinitev dvojčkov, priključitev vseh telefonov na digitalno centralo, razširjanje centrale ISDN, Centrex in pa nova organizacija nekaterih novih organizacijskih enot oziroma hčerinskih podjetij Telekoma, med katerimi naj bi ob Mobitelu nastale še enote SiOL, Javne telefonske govorilnice, Gradnje ter Turizem in rekreacija. V slednji enoti se bodo ukvarjali s trženjem počitniških kapacitet, ki jih je zgradil Telekom oziroma nekdanja PTT Slovenije, so v celjski poslovni enoti Telekoma povedali med novinarsko konferenco. Nina M. Sedlar OKROGLA MIZA NA TEMO IZOBRAŽEVANJA IN SPREMINJANJA ODNOSA DO STAREJŠIH Pododbor društva upokojencev v Vrbju se odlikuje predvsem po raznih prireditvah za svoje članstvo in starejšo populacijo. V sredo, 26. maja, so na okrogli mizi gostili vrsto odgovornih za področje izobraževanja. Na okrogli mizi so sodelovali Mara Mohorko, ravnateljica vrtcev občine Žalec, Adi Vidmajer, ravnatelj I. OS Žalec, Andrej Sotošek, direktor UPI Ljudske univerze Žalec, Erika Veršec, predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, Irena Pražnikar, direktorica Centra za socialno delo Žalec in dr. Metka Klevišar, predsednica Slovenskega društva HOSPIC Ljubljana. Svoj delež pa je prispevala tudi podpredsednica Z.DUS Slovenije, ga. Angelca Žiberna. Udeležba na okrogli mizi je bila zelo velika, saj je bila pripravljena na visokem strokovnem nivoju. I. Jurhar Minister Gantar v Žalcu V petek, 21. junija, je minister za okolje in prostor^ Pavle Gantar obiskal občino Žalec, kjer je s predstavniki občine in upravne enote govoril predvsem o poplavni varnosti in planskih aktih. Župan Lojze Posedel je ministru povedal za dogovor savinjskih županov, da bodo pri aktivnostih, ki zadevajo Savinjo in njene pritoke, nastopali enotno. Gantar je povedal, da bodo iz interventnega zakona za ureditev Savinje in njenih pritokov namenili približno milijardo tolarjev. V žalski občini poseben problem predstavlja Ložnica, za ureditev katere nameravajo letos porabiti 17 milijonov, v prihodnjem letu pa 33 milijonov tolarjev. Zgornji del Ložnice naj bi proglasili za naravni park, spodnjega pa uredili za poplavno območje, o čemer se rpprajo še natančneje dogovoriti s skladom kmetijskih zemljišč oziroma s pristojnim ministrstvom. Kot je povedal Pavle Gantar, namerava država ustanoviti nacionalni in vodni sklad, ministrstvo za okolje in prostor pa bo poskušalo še v tem mandatu doseči sprejem zakona o urejanju voda in zakon o urejanju prostora. Ko bo sprejet slednji, bodo občine lahko ustanavljale tako imenovane cone za razvoj, za katere ne bodo več potrebovale toliko soglasij kot doslej, zakon pa bo zahteval bolj strokovno načrtovanje na občinskih ravneh in večjo stopnjo nadzora nad okoljem. N.-M. S. Udeleženci so zavzeto prisluhnili izvajanju. foto: I. J- SVETLANA MAKAROVIČ ZA BRALNO ZNAČKO Bliža se konec šolskeea leta, in tako tudi konec vseh obšolskih aktivnosti, organiziranih oh pouku. V četrtek, 20. maja, je bila na I. OS v Žalcu prireditev ob zaključku letošnje bralne značke. Učenci so v goste povabili znano umetnico Svetlano Makarovič, s katero so preživeli lepo dopoldne, še posebej zato, ker so vse leto spoznavali njeno delo in ustvarjanje. IZ PREBOLDA V TRBOVLJE V ponedeljek, 31. maja, je bila na Lovski koči na podmeji slovesna prireditev ob otvoritvi pododsekov regionalne ceste Trbovlje - Prebold. Gre za skupni projekt občin Trbovlje in Prebold, pododseki so že odprti, slovesnost pa se je zgodila hkrati s praznovanjem občinskega praznika občine Trbovlje. REGIJA SAVINJA PROTI POPLAVAM Konec maja so se na Venišah srečali župani Spodnje in Zgornje Savinjske doline, ki so govorili o skupnih aktivnostih proti poplavam. Skupina žppanov - srečanja so se udeležili Vinko Debelak, Jože Kramer, Ljubo Žnidar, Anka Rakun, Dušan Goričar, Ivan Purnat, Franc Sušnik in Toni Rifelj - .ve je srečala na pobudo Lojzeta Posedela, dogovorili pa so se, da bodo pri projektu Savinja nastoj)ali kot enotna regija, imenovana Regija Savinja. V okviru tega projekta obravnavajo m> problematiko, ki je povezana z reko in njenimi jvitoki, vsak župan je odgovoren za svojo občino, do ministrstev in Evropske unije pa bodo nastopali enotno - pod imenom Regija Savinja. V PREBOLDU NOVA ZASTAVA IN GRB Na seji občinskega sveta občine Prebold konec maja so svetniki ob sprejemu proračuna zavrnili amandma, po katerem naj bi vse proračunske izdatke zmanjšali za desetino in izglasovali predlagani proračun v višini nekaj več kot 305 milijonov tolarjev. Sprejeli so tudi sklep o povprečni gradbeni ceni in stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini ter potrdili 4,2-odstotno zvišanje cen programov v preboldskem vrtcu. Svetniki so izbrali tudi nov občinski grb, zastavo, ki je rumeno zelene barve in pa dan novega občinskega praznika, ki bo 26. julija oziroma na Anino nedeljo. RAZSTAVA POLZELSKIH SLIKARJEV Likovna sekcija KUD Polzela je pripravila razstavo svojih likovnikov. Otvoritve se je udeležil tudi podžupan občine Polzela Stanko Novak, ki je čestital vsem štirinajstim avtorjem razstavljenih slik in zagotovil, da bo občina po svojih močeh podpirala to zvrst dejavnosti. Kulturni program ob otvoritvi so pripravili učenci OS Polzela in učenci polzelskega oddelka Glasbene šole Polzela. KATALOG SAVINJSKIH IZDELKOV Upravna enota Žalec je predstavila drugi katalog, v katerem so predstavljene prodajalne lastnin izdelkov v Spodnji Savinjski dolini. Katalog je izšel v nakladi 10 tisoč izvodov, gre za pa edinstveno publikacijo v Sloveniji, ki jo bodo, je povedal načelnik UE Žalec Marjan Žohar, razposlali v turistično informacijske centre in turistične agencije po vsej Sloveniji. V letošnjem katalogu je predstavljenih 28 prodajaln in podjetij, ki so z lastnimi prispevki omogočili izdajo promocijskega kataloga Spodnje Savinjske doline. stvo D, Robert Dolar s.p., f Veliki Pirešici odprla novo franšizno prodajalno Žana market Dolar. Po besedah direktorka TP 'lana Dol-feta Naraksa, je to njihova že deseta franšizna prodajalna, ki je ob enem tudi največja, najlepša in najbolje založena. Za zakusko in dobro razpoloženje je bilo poskrbljeno, kupcev in obiskovalcev pa tudi ni manjkalo. Žana market Dolar je vsekakor zelo dobra trgovinska poživitev za krajane Velike Pirešice in okolice. Samo FANIKA BURJAN TUDI LETOS Z ODLIČJI Na sliki: Srebrno in bronasta priznanja za proizvode Fanike Burjan iz Zabukovice Tudi letos je bil na Ptuju na vrsti tekmovalni dan za vse, ki pripravljajo kakršne koli dobrote, ki so svojstvene za kmečko gospodinjstvo. Tudi letos se ga je udeležila Fanika Burja iz Zabukovice, ki se je vrnila iz tega srečanja okrašena s kar tremi odličji. V številni konkurenci med 1300 tekmovalci si je prislužila dve bronasti odličji in eno srebrno. Tako ima z desetega srečanja kmečkih dobrot srebrno odličje za sušenje češpelj ter bronasto za odličen sadni kruh (50% vsebine suhega sadja) ter za sušene jabolčne krhlje. Odličja so še toliko več vredna, ker je edina iz celjskega območja, ki se je tokrat okitila s svojimi odličji za proizvode kmečke kuhinje. ZA BOLJŠI TURISTIČNI OBISK SAVINJSKE DOLINE Minuli petek je bila v Planinskem domu na Mrzlici seja Sveta LDS -občinskega odbora Žalec, ki jo je vodil predsednik sveta Janez Meglič. Gregor Vovk Petrovski, predsednik 00 LDS Žalec in žalski podžupan, ki je zadolžen tudi za področje ekologije, pa je pripravil poročilo o stanju na področju turizma v Spodnji Savinjski dolini ter predlog razvojnih strategij v turizmu na območju Žalca in vseh novih občin na območju spodnje Savinjske doline. Poročilo povzemamo. “Po podatkih ministrstva za malo gospodarstvo in turizem je Slovenijo v lanskem letu obiskalo 975.950 tujih gostov, skupaj z domačimi gosti pa je bilo teh gostov 1.797.200 (oziroma 6.290.200 nočitev). Ta številka je za 25% manjša, kot je bila pred osamosvojitvijo Slovenije. Najbolj se je zaostanek povečal v primorskih mestih, kjer obiska ne dosega niti polovice tistega, ki so ga dosegali pred letom 1990. Ta zaostanek je tako velik tudi zaradi 83% manjšega obiska naših turističnih krajev iz držav nekdanje Jugoslavije. Slovenija ima trenutno skupaj nekaj manj kot 80.000 turističnih ležišč v vseh objektih, od česar je samo okoli 23.500 ležišč v hotelih v turističnih centrih. Povprečna letna izkoriščenost vseh turističnih ležišč je 22%, samo hotelskih pa 39%.” In kakšno je stanje v Spodnji Savinjski dolini? Kot v poročilu piše Gregor Vovk Petrovski, je na območju Spodnje Savinjske doline (oziroma na območju nekdanje občine Žalec) 141 stalnih ležišč, 69 sob in dva apartmaja. “Uradno premoreta spalno nastanitev trenutno samo Hotel Žalec in gostišče Filač na Vranskem. V pripravi je še odprtje nekaterih dvoposteljnih sob v Studencah in v Hrambah. V lanskem letu je občino Žalec obiskalo 5063 turistov, od tega je bilo 1444 domačih in 3619 tujih gostov, kar predstavlja samo 0,28% turističnih obiskovalcev v Sloveniji. Še slabša je primerjava domačih obiskovalcev, ki jih je bilo na Žalskem samo za 0,18%,” pravi Gregor Vovk Petrovski. “Podatki pričajo o tem, da je Žalec daleč pod slovenskim povprečjem, in da je nujno začeti z izdelavo sistematičnega načrta v zvezi s tem, kako povečati dejavnike, ki so za razvoj turizma ključnega pomena. Tu gre predvsem za oblikovanje celovite turistične ponudbe “doline zelenega zlata”, spodbujanje razvoja turistične infrastrukture, promocije celovite turistične ponudbe in pa za informiranje obiskovalcev,” pravi v poročilu z naslovom Turizem - varstvo okolja - ekonomika predsednik OO LDS Žalec in eden žalskih podžupanov Gregor Vovk Petrovski. N.-M. S. koroške f&kcime dd. DRAVOGRAD Koroška cesta 2, 2370 Dravograd tel. / fax: 0602 / 83 - 045, 83 - 271,84 - 637 l)ru/hn koroške pekarni' d.d. z dolgotrajno tradicijo z enotami v Dravogradu, Prevaljah, Črni, Slovenj (iradcu, Mislinji in odslej tudi v PC l.ena Levec Proizvodni program z visoko kvaliteto krasi široka kvaliteta raznovrstnih pekovskih izdelkov, kar se lahko prepričate na prodajnih mestih: ŽANA ŽAI.KC. ŽANA IT LENA LEVEC, ŽANA MARKET SKL, ŽANA MARKET MARELICA DOLENJA VAS, ŽANA MARKET MANEI. LAIKOVA VAS. ŽANA MARKET ALDO OSTROŽNO, ŽANA MARKET IIPSI ČEPLJK. kor ike fskcime ŽANA #OR*vo°RAD Sveže pečen foih in pecivo v 9C Lena Levu od zore do mral(a, (jer pričalQijemo, da So zadovoljna stran/(a vsat(a. ‘Domača pegama Lena Levec S spoštovanjem do !(rufia in jtipcev. y- ■L Wl lTSw SLOVENIJALES ~ NAJBO Ljfsfi*2/Amms* PROGRAM HIŠE: Program strešnih kritin Program izdelkov iz lesa za gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš: leseni tlaki, stopnice, stopniščne in balkonske ograje Program ostalih izdelkov in polizdelkov za izgradnjo hiš Program sanitarne keramike, armatur in keramičnih ploščic NAŠ PRODAJNI PROGRAM OBSEGA: POSEBEJ ZA MIZARJE IN DOMAČE MOJSTRE: Program ploskovnih in masivnih ter ostalih lesenih repromaterialov Program izdelkov in polizdelkov iz masivnega lesa Program orodij, okovja in raznih pripomočkov za mizarska dela POHIŠTVENI PROGRAM LESNI HOBBV PROGRAM SLOVENIJALES Celje, MEDLOG 18, tel.:(063) 451-515 KVALITETO V POSLOVANJU DOKAZUJEMO S PONUDBO KAKOVOSTNEGA RAZŽAGOVANJA PO MERI, S STROKOVNIM SVETOVANJEM IN NE NAZADNJE: V NAŠI PRENOVLJENI TRGOVINI VAS ČAKA PRIJAZEN SPREJEM /Iktifa!!! CZIoiafoiin-a® PROIZVODNJA IN TRŽENJE ELEKTRIČNIH IN PLINSKIH APARATOV, d.d. 4220 ŠKOFJA LOKA, RETEČE 4 mo i^ifn;it?xrTnri MULTIMIK M870 STARA CENA: 13.900 NOVA CENA: 6.990 DEPILATOR EE9 STARA CENA: 9.800 NOVA CENA: 7.900 DEPILATOR ER220 BODY STARA CENA: 17.700 NOVA CENA: 8.490 SUŠILNIK LAS PX1200 SUPERVOLUME SV STARA CENA: 6.950 NOVA CENA: 3.490 VABIMO VAS, PA NAS OBIŠČETE V NAŠI TRCOVINI V POSLOVNEM CENTRU LEVEC Delovni čas od 8.00 do 19.00 v soboto od 8.00 do 12.00 ure! UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC nudi možnosti vpisa v šolskem letu 1999/2000 V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE BREZPLAČNO ^ OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE UŽU - USPOSABLJANJE ZA ŽIVUENSKO USPEŠNOST SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI SAMOSTOJNE VERIFIKACIJE STROJNIŠTVO STROJNI TEHNIK ELEKTRIKAR ELEKTROTEHNIK EKONOMSKO - KOMERCIALNI TEHNIK TRGOVEC VISOKOŠOLSKI PROGRAMI PREKO MATIČNIH ŠOL IN FAKULTET VISOKA UPRAVNA ŠOLA - program: Javna uprava (1. in 3. letnik) - vpis omejen FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ - program: Organizacija in management (1. in 3. letnik) FAKULTETA ZA KMETIJSTVO MARIBOR - NOVO - program: Agronomija (1. letnik) smer: poljedeljstvo in vrtnarstvo Informacije in evidentirale vpisa: TAJNIŠTVO vsak delavnik med 8. in 16. uro (med 1.7. in 31.8.1999 pa med 8. in 12. uro) osebno ali po telefonu: 703 165 ali 703 1661. Srednješolski programi: Prijave na obrazcu DZS 1,20! POIU HTL S PRIJAVAMI IN NAS POKLIČITE, SAJ SO OMEJENI VPISNI ROKI IN NA DOLOČENIH PROGRAMIH OMEJEN VPIS! V Ali je v Žalcu prostor za diskoteko? Žalec kot mesto z več tisoč prebivalci in okoliškimi naselji v občini, ki skupaj štejejo približno 20000 občanov, je gotovo precejšna skupnost. Prav tako je mesto pomemben dejavnik v gospodarskem pomenu, in kot takšno je pravo središče spodnje Savinjske doline, v katero se dnevno stekajo števjlni prebivalci zaradi različnih interesov. Številna podjetja, trgovine in lokali ponujajo razne storitve in blago, in to v takšnem obsegu, kot ga nimajo tudi mnoga večja mesta. Že dolga leta pa tu primanjkuje prostor, ki bi bil namenjen mladim, predvsem tistim, ki jih zanima pop in rock glasba. Gre za nekakšen lokal, ki bi ga lahko najpreprosteje imenovali diskoteka, in ki je sestavni del ponudbe vsakega nekoliko bolj razvitega urbanega okolja. To praznino je poskušal zapolniti Srečko Kukovič s svojim gostiščem Asado, znanim tudi kot Pop rock caffe, in da je bila to prava stvar, so potrdili najbolj mnogi obiskovalci, ki jih je bilo ob petkih in sobotah zvečer izredno veliko, celo toliko, da je že kar zmanjkovalo prostora. Obiskovalci, predvsem je šlo za predstavnike mlajše generacije, so tja prišli predvsem zaradi glasbe, saj je Kukovič v gostišče povabil mnoge znane in uveljavljene glasbenike. S tem je dogajanje v mestu zelo popestril in pritegnil obiskovalce, ki jim zaradi tega ni bilo več potrebno hoditi v razna druga mesta, kjer se je dogajalo kaj zanimivega. Vendar pa lokalu ni bilo dano, da bi dalj časa obratoval, in znano je, da Srečko Kukovič že nekaj časa ne organizira več koncertov skupin. Zakaj je do tega prišlo in kakšne so sicer razmere na tem področju, je več razlogov. Boris Gorupič Pričelo se je ob začetku tega leta, ko so predstavniki občine ukinili oziroma niso podaljšali dovoljenj, s katerimi bi lokali lahko obratovali tudi po 22. uri. Ker so bile pritožbe gostincev v Žalcu precejšne, so žalski svetniki na eni od svojih sej sprejeli navodilo o merilih za izdajanje mnenj o obratovalnem času gostinskih lokalov v občini Žalec. Navodilo vsebuje razdelitev mesta na štiri območja, med katerimi je staro mestno jedro določeno kot trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje. V njem so posamezni lokali, ki nudijo gostom predvajanje glasbe za ples oziroma družabni program (diskoteke, nočni bari), lahko odprti med 6. in 4. uro naslednjega dne. Omenjeno navodilo je tako postavilo pravila, ki dopuščajo delovanje takšnega lokala, kot je Pop rock caffe, torej predvajanje glasbe, nastope glasbenih skupin in podobno. Vendar pa se mnogi prebivalci starega mestnega jedra ne strinjajo s tem, da bi takšen lokal deloval v tem prostoru, saj pravijo, da jih moti hrupna glasba, ki prihaja iz lokala ter hrup na ulici, ki ga povzročajo gosti. Srečko Kukovič ob tem pravi: “Da smo sploh lahko dobili dovoljenja za obratovanje našega lokala, smo morali opraviti meritve hrupa. Te meritve je naredila strokovna služba in pokazalo se je, da je hrup v dovoljenem obsegu, in da je lokal kot vir hrupa za okolico nepomemben. Vrt smo ogradili, do njega vodijo trojna vrata, tako da iz njega ne pride hrup, pozneje pa smo ga tudi zaprli za delovanje. Vendar pa pravijo, da hrup nastaja takrat, ko stranke lokal zapustijo in so na ulici. A pri tem nismo dobili nobenega predloga, da bi lahko organizirali dodatno redarsko službo. Kajti naša redarska služba nima izven lokala nonenih pristojnosti. Tako nam očitajo, da gostje iz našega lokala povzročajo hrup in nered po mestu, vendar mi v tem trenutku ne moremo nič narediti, da bi se ta situacija ublažila, za to je namreč pristojna edino policija. In ker ni takšnih predlogov s strani mestne skupnosti, ki je kompetentna za to področje, menim, da se jim ne gre za ureditev tega vprašanja, ampak bi radi lokal Srečko Kukovič lastnik, za nekatere tako spornega, lokala POP KOCK CAFFE. povsem zaprli. Zanimivo je tudi to, da nam je mestna skupnost leta 1998 dala soglasje za dejavnost diskoteke in nočnega kluba, sedaj pa so proti, čepravvimajo navodila, ki so jih sprejeli na občini. Čeprav imajo navodila, ki nam dopuščajo takšen lokal, imamo dopolnilno odločbo za diskoteko in nočni bar, pa tega nočejo upoštevati. Drugo je vprašanje same terase. Pri tem drži, da nismo imeli urejene vse potrebne dokumentacije, zato sedaj na vrtu tudi ne pripravljamo koncertov. Zato smo dali ustrezne vloge za gradbeno in lokacijsko dovoljenje za opravljanje dejavnosti tudi na vrtu. V tem trenutku je situacija takšna, da so gosti le v notranjem prostoru, kjer pa ne prirejamo nobenih koncertov, saj je prostor premajhen. Vendar pa tudi tu ne dobimo daljšega delovnega časa za obratovanje, kot le do 23. ure. Zato smo dali vlogo za podaljšanje delovnega čas vsaj do 1. ure. A tudi to se mi ne zdi prav, saj bi nam morali na osnovi dopolnilne odločbe, ki jo je izdala upravna enota, dati dovoljenje do 4. ure zjutraj. Po izkušnjah, ki jih imam, sem ugotovil, da predstavniki občine in mestne skupnosti sploh nočejo prav pristopiti k celotni stvari. Namreč, mi smo v sodelovanju z njimi pripravljeni poskrbeti za red in mir tudi na ulici. Skupaj bi lahko najeli redarsko službo in del stroškov bi kril tudi naš lokal. Vendar, kot sem že dejal, njim ni v interesu, da se v večernih urah kar koli dogaja v Žalcu in bi radi kakršen koli lokal, v katerem se zbirajo mladi, preprosto zaprli. Vendar bomo izkoristili vse legalne poti, da bomo lahko ponovno razvijali to dejavnost in organizirali glasbene prireditve. Jaz sem vložil v ta lokal velika finančna sredstva. Leto in pol smo prirejali velike koncerte, ki so bili brezplačni za obiskovalce. Zato smo precej naredili za samo dogajanje v mestu in to brez kakršnekoli pomoči občine. Potrebno je vedeti, da morajo mladi v večernih urah nekam iti in za vse je bolje, da ostanejo v domačem kraju ali v njegovi neposredni bližini. Navsezadnje pa to pripaša dohodek tudi naši občini, saj plačujemo davke. Poleg tega so postavili pogoj, da moram pridobiti soglasja vsem stanujočih v bližini lokala. Vendar ne vem, zakaj bi moral zbirati te podpise, če je lokal na področju starega mestnega jedra, v katerem lahko takšen lokal obratuje tudi brez tovrstnih soglasij. Pomembno je predvsem, da zadovoljujemo kriterije s stališča III. stopnje varstva pred hrupom, za kar pa so bile narejene meritve, in kot sem že dejal, te niso ugotovile prekoračitve. Zato še enkrat poudarjam, da ni nobenega pravega razloga za zaviranje naše dejavnosti.’ Sicer pa Pop rock caffe ni edini lokal, ki ima težave s podaljšanim delovnim časom. Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti Občine Žalec je 9. aprila letos izdal mnenje za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih lokalov v Žalcu in okolici. S tem mnenjem so vsi lokali v starem mestnem jedru dobili dovoljenje za obratovanje do 23. ure v poletnem času in do 22. ure v zimskem času. V kolikor bi kdo hotel imeti lokal odprt dlje, mora lokalni skupnosti dostaviti soglasja lastnikov stanovanjskih zgradb ali najemnikov stanovanj, ki mejijo na gostinski obrat v premeru 100 metrov. Če bo to mnenje obveljalo, potem diskoteka ali kakršna koli podobna dejavnost nikakor ne bo mogla delovati. Razmišljanje mnogih pa je, da je mesto kot takšno namenjeno najširšim slojem prebivalstva in ni zasebna last. Žato bi naj bilo odprto tudi za takšno dejavnost, kot bi jo rad nadaljeval Srečko Kukovič, pa čeprav to vsakomur ni všeč in pri tem ne naae svojega interesa. UPOKOJENCI ODKRIVAJO LEPOTE SLOVENIJE Zadnja leta so upokojenci iz Žalca imeli nekoliko zelo zanimivih izletov po Sloveniji. Res, da je tudi zaradi nekoliko skromnejše udeležbe tudi marsikateri izlet končal z malo izgubo, ki pa bi jo lahko smatrali za nično. V Žalcu so zato vzeli stvar v svoje roke in pododbor je poizkušal organizirati izlete po svoje. Toda žal se je zataknilo že pri poizkusu in od vsega ni bilo nič. Zelo lepo opevan izlet v Mežico in Koroško je kar izpuhtel. Verjetno so pričakovali, da bo vse »ratalo« kar samo po sebi. Izkazalo pa se je ravno nasprotno. Stvar je nato prevzela v svoje roke nanovo formirana komisija za izlete, ki je zadolžena za to dejavnost za Žalec in Vrbje. Rezultat ni izostal. Kljub nagajivi abstinenci so se odpravili na pot po Obsotelju, Majnšperku, Ptujski gori tja v Slovenske gorice, kjer so imeli zaključek. Res udeležba ni bila popolna, vendar se tisti, ki so bili na tej poti lahko pohvalijo, da je bilo zelo lepo. Že v Rogatcu smo spoznali marsikatero zanimivost v muzeju na prostem, saj čas tako neizprosno beži, da pozabljamo kako je bilo nekoč, ko smo bili mladi. To se je videlo na obisku Muzeju na prostem, saj se udeleženci nikakor niso mogli posloviti od slikovitih starih zgradb, ki so z nonstalgijo spomnili mnoge na njihovo mladost, saj je marsikdo odraščal v obrobnih krajih v starih stavbah in mu muzej nehote pričara mladostna leta, ki so kljub pogostemu pomanjkanju le prehitro minila. V Majnšperku so si lahko dali duška tisti, ki se radi oblačijo v po meri narejena oblačila, saj so skorja po neverjetno nizkih cenah tam lahko kupili dobro in kvalitetno blago po smešno nizkih cenah in hi veljalo, da se še kdaj tam oglase. Na Ptujski gori smo lahko videli znano romarsko cerkev, katere legenda je zelo zanimiva in tudi temu primemo obiskana. Malce pa smo bili razočarani, ko nam niso niti v Turističnem centru vedeli pokazati rojstno hišo priljubljene mladinske pesnice Mete Rajner, ki ji je tamkaj tekla zibel, pred leti pa smo jo pospremili k zasluženem počitku ravno v Žalcu in se z njenim delom ponašamo, posebej pa tisti, katerim je dala prve šolske nauke kot zelo priljubljena učiteljica. Skoda, da domačini v rojstnem kraju kar pozabljajo nanjo. I. Jurhar VARNOSTNI FORUM ALPE ADRIA - LETOS V SLOVENIJI Žal pa smo ob vrnitvi srečali kar dva neprijetna dogodka: prevrnjen avtobus s šolskimi otroki v Slatini pri Ponikvi ter razsut tovor na priključni cesti v Žalcu. Janko OPLAZIL GA JE. 19. maja zvečer je 25-letni Franc J. iz Andraža nad Polzelo vozil osebni avtomobil iz smeri Celja proti Laškem. Ko je pripeljal iz levega ovinka na ravni del ceste, je z levim sprednjim delom oplazil kombinirano vozilo, ki je pripeljalo nasproti in ki ga je v koloni vozil 47-letni Franc R. iz Štor. Po oplaženju je vozilo odbilo na desni del vozišča, kjer je trčilo v zemeljski nasip in se obrnilo na streho. Voznik je pri tem utrpel hude telesne poškodbe. TRČIL V BETONSKO OGRAJO. Zadnji majski dan so se zbrali v Hotelu APART v Podčetrtku predstavniki policij držav Alpe Adria iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Italije in Slovenije. Gostitelj je bilo Ministrstvo za notranje zadeve Slovenije, Policijska uprava Celje. Na dan otvoritve foruma so v tiskovnem središču priredili tiskovno konferenco, na kateri so sodelovali Andrej Podvršič, direktor policije Slovenije, njegov pomočnik, Stane Veninger, načelnik celjske policijske uprave, Dušan Mohorko, ter tiskovni predstavnik ministrstva, Miran Koren. Kot so nam povedali, je bil glavni cilj izmenjava izkušenj s področja policije, njihova primerjava ter uskladitev z evropskimi normativi. Kot je povedal direktor Podvršič, je pomembno tudi osebno poznanstvo, saj le-to pripomore k najbolj uspešnemu razreševanju varnostnih problemov. Obenem pa je forum tudi priložnost za kar se da dobro promocijo naše države. Njegov pomočnik S. Veniger pa je nakazal učinkovito pot do zmanjšanja žrtev, ki jih terjajo naše ceste. Opozoril je, da pri nesrečah še vedno botrujejo prekomerna hitrost glede na stanje na naših cestah, nepravilna smer vožnje ter na žalost tudi uživanje alkohola pred vožnjo. Glede na strategijo, ki smo si jo zastavili, moramo zmanjšati število smrtnih žrtev pod 210 žrtev. Pričakujejo, da se bodo na osnovi izkušenj tudi v Sloveniji uskladila stališča in tako lahko pričakujemo, da bo prišlo do korekture blizu 100 členov prometnega zakona, ki se morajo uskladiti z zakonom o prekrških. Udeleženci so pripravili svoje referate, ki so jih predstavili, gostitelji pa so na koncu predstavili tudi opremo, ki jo uporablja naša policija. Kot je povedal načelnik celjske policijske uprave, je na forumu 113 udeležencev, in sicer najboljših strokovnjakov, ki se v teh državah ukvarjajo z varnostjo v cestnem prometu. Povedal je pa tudi, da je nov ukrep zelo učinkovit, saj tistim, ki večkrat kršijo prometne predpise, odvzamejo vozila kot ukrep za večjo varnost prometa. V soboto, 22. maja popoldne, je 61-letni Viktor O. iz Kamnika vozil osebni avtomobil iz smeri Celja proti Arji vasi. Zunaj naselja Celje je začel prehitevati avtomobil, ki ga je že prehiteval voznik osebnega vozila, 51-letni Milan R. iz Ajdovščine. Voznik Milan R. je zapeljal levo, prehitel vozilo Viktorja O., nato pa ga je zaneslo na desno, kjer je trčil v ograjo. V nesreči se je voznik Milan R. hudo telesno poškodoval. MOTORIST V KRITIČNEM STANJU. V ponedeljek, 24. maja zvečer, je 41-letni Marjan M. s Polzele vozil osebno vozilo ob desnem robu parkirišča pri blagovnici v Šempetru proti križišču z lokalno cesto za Dobrtešo vas. V času prečkanja omenjene prednostne ceste je z njegove desne strani pripeljal voznik motornega kolesa, 21-letni Gregor Š. iz Do-brteše vasi, nakar sta vozili trčili. Voznik Gregor Š. je pri trčenju in padcu utrpel posebno hude telesne poškodbe. KULTURNE PRIREDITVE četrtek 24. junij 15.30 - 17.30 POKRAJINSKI MUZEJ CELJE - MUZEJSKA DELAVNICA: Grofje celjski -Barvanje glinenih posod 16.00 PARKIRIŠČE ZA MESTNIM GRADOM - koncert: Rock’n’bend, Soul Fingers, Nude, Dadi-Daz 18.30 PARKIRIŠČE ZA MESTNIM GRADOM - slovesnost ob dnevu državnosti 20.00 GLAVNI TRG - NARODNO ZABAVNI TV SHOV: Šumijo gozdovi domači 21.30 GLAVNI TRG - zabava z ansamblom Vinka Cverleta petek, 25. junij 12.00 PARKIRIŠČE ZA MESTNIM GRADOM - koncert: Ckrnu - predstavitev mladih in malo manj mladih celjskih skupin 14.30 GLAVNI TRG - zabava z ansamblom Kristal 15.30 - 17.30 POKRAJINSKI MUZEJ CELJE - MUZEJSKA DELAVNICA: Grofje celjski -Barvanje glinenih posod 20.00 GLAVNI TRG - zabava z dalmatinsko Klapo Ankora 21.30 STARI GRAD CELJE -W. Shakespeare: Sen kresne noči. Režiser: Aleš Novak sobota, 26. junij 10.00 MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE - OTROŠKI MUZEJ HERMANVO GLEDALIŠČE - lutkovna predstava: Vila Malina. Gledališče Jaz in ti 10.30 MESTNO SREDIŠČE CELJA - promenadni koncert 21.30 STARI GRAD CELJE -W. Shakespeare: Sen kresne noči. Režiser: Aleš Novak torek, 29. junij 21.00 VODNI STOLP ali FRIDERIKOV ATRIJ - Sofoklcs: Antigona; režiser: Z. Sokolovič. V izvedbi Havc fun club Gimnazija Celje - Center 21.30 STARI GRAD CELJE -W. Shakespeare: Sen kresne noči. Režiser: Aleš Novak sreda, 30. junij 17.00 POKRAJINSKI MUZEJ CELJE - otvoritev razstave otroških izdelkov junijskih delavnic, ki so potekale pod vodstvom pedagoginje Mateje Arčko na temo razstave GROFJE CELJSKI in podelitev nagrad 20.30 ATRIJ MAJOLKE - koncert: Marta Zore in Marijan Juvan POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL 063 720-003,720660,7000-640 VRHUNSKO POHIŠTVO NAJBOLJŠIH DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV • sedežne garniture TPC Celje (nasproti sejma) • regali za dnevne sobe Opekarniška 2, 3000 Celje • kuhinje in jedilnice Tel.: 386 63/415 051 • otroške sobe ... Fax: 386 63/415 052 A7ETRO d.d., Prešernova 10, CELJE ženska MAJICA 100% bombaž T-SHIRT MAJICE (za otroke in odrasle) NATIKAČI ženski VABLJENI V METRO SHOP Filipov trg Žalec, kjer vas čaka poletje in UGODNE CENE! Oglasite se od pon. do pet. od 8. do 19. ure ali soboto od 8. do 13. ure KOTILA ll.O.O. GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU *parketarstvo *pečarstvo-keramika Lopata 34/b ★pokrivanje streh 3000 Celje ★slikopleskarstvo Tel.: 063 / 452-882 ★fasaderstvo Mobitel: 0609 / 621-275 ★ KOMPLETNA ADAPTACIJA STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ (fcUŠITVENA, ZIDARSKA, ELEKTfcOlNSTALACIJSKA, VODOVODNA, SLIKOPLESKAfcSKA DELA, CENTRALNA KURJAVA) * POLAGANJE, BRUŠENJE, LAKIRANJE VSEH VRST PARKETOV. LAMINATA IN DRUGIH TALNIH OBLOG Kvalitetne sedežne garniture in masivni regali iz uvoza. Prodaja na čeke! Krediti do 5 let. S flU 1^ O TV h o,. Telefon: (063) 833-446 , SALON POHIŠTVA V MOZIRJU, Šolska ul. 10 UTRNITE, ' ' * * ^ ’ MJO v , *' / * >. .m%uTf; r«#S M AT IZ -a o 1019«9 let ‘ . , Praznujte z nami \os3 - NAGRADNA IGRA TUS MATIZ - vsak mesec 10 torb dobrot, * skupaj 100 torb dobrot (v skupni vrednosti 200.000 SIT) - vsak mesec 10 izdelkov s PRAZNIČNO nizkimi cenami (označenimi s kartico TUŠMATIZ) r ★ - vsak mesec akcija kupiš enega - dobiš še enega ZASTONJ! ¥ - degustacije, promocije in . * pokušnje pijače in hrane ^ RAZSTAVE POKRAJINSKI MUEZJ CELJE - razstava: Grofje Celjski. Na ogled do 30.11. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE FOTOGRAFSKI ATELJE J. PELIKANA - razstava: 100 let fotografskega ateljeja J. Pelikana. Na do 31.12. OTROŠKI MUZEJ HERMANOV BRLOG - razstava: Mamut v Hermanovem brlogu. Na ogled do maja 2000. LIKOVNI SALON CELJE - razstava: Kai Kaljo iz Estonije -video projekt. Na ogled do 19.6.; razstava: Stefan Maflak. Na ogled od 24.6. do 3.7. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE - razstava: Anton Herman, pregledna razstava. Na ogled od 3.6. do 3.7. AVLA OSREDNJE KNJIŽNICE CELJE - razstava: Andrejka Čufer: Knjiga kot umetniški objekt. Na ogled do 11.6.; razstava: Vzporednica med Romeom in Julijo ter Friderikom in Veroniko, v okviru projekta Odprta šola. Razstavljajo učenci ŠCC. Na ogled od 14.6. do 29.6.; razstava: Porečje Savinje - ga dovolj poznamo? Na ogled od 29.6. do 30.9. GALERIJA VOLK - stalna razstava: Anton in Janez Repnik; razstava: Vladimir Edvard Renčelj - Vere. Na ogled do 30.6. PA ŠE... 12. junij 10.00 ŠMARTINSKO JEZERO -regata po Šmartinskem jezeru 19. junij 9.00 ŠMARTINSKO JEZERO -kolesarski maraton okoli Šmartin-skega jezera 9.45 - 11.30 PREŠERNOVA ULICA - dan prometne varnosti v Celju: koncert Celjske pihalne godbe, promocija Celjske kolesarske mreže, parada uniforme ZŠAM celjske regije, mimohod oldtimerjev. 10.00 - 22.00 AVTOPOLIGON LJUBEČNA - dan prometne varnosti v Celju: Akcija “Mladi voznik” - preizkusna vožnja z vozili na poligonu, razstava raziskovalnih nalog iz prometa, “Akademija” ob 20-letnici poligona in družabno srečanje 10.30 OPATIJSKA CERKEV SV. DANIJELA - IX. velika slovenska viteška svečanost Združenje evropskega reda vitezov vina -Konzulat za Slovenijo 15.00 ŠMARTINSKO JEZERO -jezerska otročarija 20. - 26. junij 16.00 MESTNI PARK - koncert slovenskih skupin 24. junij 1 1.00 PARKIRIŠČE ZA MESTNIM GRADOM - finale turnirja v ulični košarki 3:3 20.00 LIKOVNI SALON - razstava: Štefan Marflak. Na ogled do 3.7. 25. junij 9.00 ŠMARTINSKO JEZERO -tek okoli Šmartinskega jezera 12.00 GLAVNI TRG - zbiranje tekmovalcev za 8. tradicionalni Maraton državnosti 14.00 GLAVNI TRG - start Maratona državnosti na 42, 21, 10 in 6 km 14.30 GLAVNI TRG - začetek tekmovanja v kuhanju golaža 19.30 GLAVNI TRG - razglasitev tekmovalcev Maratona državnosti 19.30 GLAVNI TRG - razglasitev tekmovalcev v kuhanju golaža 26. junij 10.00 ŠMARTINSKO JEZERO -triatlon na Šmartinskem jezeru 27. junij - 2. julij MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE - MUZEJSKA POLETNA DELAVNICA -Jožefov hrib 99 PRIREDITVE V JUNIJU 9. junij ob 18.00 URA! PRAVLJIČNA IN MARVIČNA -Občinska matična knjižnica 11. junij PREDSTAVITEV KOZARCA ZELENA DOLINA, OBISK MINISTROV - Galerija Oskar Kogoj Žalec 12. junij ob 9.00 MEDOBČINSKI POSAMEZNI ŠAHOVSKI TURNIR ČLANOV - Dom krajanov Andraž 12. junij TENIŠKI TURNIR DVOJIC - Prebold 13. junij ob 9.00 DRUŽINSKI IZLET S KOLESI NA MRZLICO - Start: Dom krajanov Andraž 15. junij ZAČETEK REKREACIJSKE LIGE MED VAŠKIMI SKUPNOSTMI - tenis igrišče Polzela 17. junij ob 19.00 UMETNOSTI ČUTENJA: VEČER UMETNOSTI - Savinov salon v Žalcu 17. junjj ob 20.00 OTVORITEV RAZSTAVE DARETA ZAVŠ KA - Savinov salon v Žalcu 18. junij ob 17.00 TURISTIČNI DAN - Kulturni dom Polzela 18. junij ob 16.00 šola Andraž se predstavi - Dom krajanov Andraž 18. junij ob 19.00 PREDSTAVITEV CD-ja GODBE LIBOJE - dvorana II. slovenskega tabora Žalec 18. junij VEČER DOMAČE GLASBE IN SMEHA - v centru trga Vransko 19. junij ob 18.00 95 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA POLZELA - gasilski dom Polzela 19. junij ob 11.00 PROMENADNI KONCERT GODBA NA PIHALA IZ BERTIOLOV -izpred doma II. slovenskega naroda v Žalcu 19. junij ob 17.00 SREČANJE GODB - OŠ Liboje 19. junij UMETNOST ČUTENJA: VEČER KULINARIKE IN VINA - Hotel Žalec 20. junij ob 15.00 SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN -cerkev sv. Miklavža na Vimpreku 20. junij ob 14.00 KMEČKE IGRE NA PONIKVI - Ponikva 21. junij VESELIMO SE POČITNIC - PRIREDITEV ZA STARŠE - vrtec Prebold 24. junij ob 19.30 SREČANJE OBČANOV OB DNEVU DRŽAVNOSTI - športno igrišče Andraž 24. junij ob 19.00 DAN DRŽAVNOSTI: Koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič -dvorana II. slovenskega tabora Žalec 24. junij PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI - v centru trga Vransko 25. junij NOČNI POHOD NA GORO OLJKO - Planinski dom na Gori Oljki 25. - 27. junij POD REŠKO PLANINO VESELO ŽIVIMO -Marija reka 25. junij RAZVPITJE GASILSKEGA PRAPORJA - OŠ Prebold 25. junjj ob 15.00 DAN KRVODAJALCEV - letno gledališče Limberg Griže 25. junij ob 14.00 PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI -ČRNI VRH 25. - 27. Junij ŽALČANI ŽALČANOM OB 50-LETNICI MARJOLE - gostilna Marjola 26. junij ob 20.00 ORGELSKI KONCERT GOJENCEV ORGELSKE ŠOLE KUD POL- ZELA - župnijska cerkev svete Marjete 26. junij KOŠARKARSKI TURNIR GENERACIJ - Prebold 26. junij POD STOLETNIMI LIPAMI - središče vasi Gotovlje 26. junij PREDSTAVITEV KNJIGE: POVEST O DR. A. SCHWARU - Prebold KAI KALJO V CELJU V Likovnem salonu v Celju trenutno gostijo estonsko video umetnico Kai Kaljo iz Tallina. Kai Kaljo (1959) se je z videom pričela ukvarjati šele pred tremi leti. Študirala je glasbo in slikarstvo v Tallinu, slikarstvo pa tudi na likovni akademiji v Stockholmu. Ukvarjala se je predvsem z oblikovanjem v steklu in sodelovala pri umetniških projektih v urbanem prostoru (murali). V svojih kratkih video skicah, ki jih bo pokazala tudi v Likovnem salonu, je pronicljiva in zadržano duhovita komentatorka tranzicije v estonski druž bi in umetnikovega položaja v njej. Njeno največkrat prikazano video delo je The Loser, z njim je sodelovala na številnih video festivalih, predstavljen pa bo tudi na letošnji veliki razstavi After the Wall v Muzeju moderne umetnosti v Stockholmu, ki jo je koncipirala Bojana Pejič. V videu The Loser nastopa Kai sama z izjavami kot npr.: Sem estonska umetnica... rada bi živela od umetnosti... ki so pospremljene s smehom iz ameriških humorističnih nanizank. Kai so povabili, da tudi med svojim bivanjem v Celju posname kratek video, ki bo predstavil njej pogled na mesto in njegove prebivalce. Predstavitev video del Kai Kaljo je bila v petek, 28. maja, v Likovnem salonu, v sredo 2. junija, pa je imela predavanje s predstavitvijo estonske video produkcije, hkrati pa je predstavila svoje najnovejše, v Sloveniji posneto delo. Video dela Kai Kaljo bodo na ogled do 19. junija. Kipar - Ervin Potočnik Akademski kipar Ervin Potočnik se ie dalj časa ukvarja z likovno umetnostjo. Priredil je številne predstavitve svojih del na individualnih in skupinskih razstavah, sodeloval je na likovnih kolonijah, za svoja dela pa je bil tudi nagrajen. O svojem delu in odnosu do umetnosti pa je več povedal v sledečem intervjuju. Ervin Potočnik. foto: Boris Kdaj si se pričel zanimati za umetnost in ali se mogoče spomniš tistega pomembnega dejavnika, ki te je vzpodbudil za tovrstni študij? Za umetnost sem se pričel zanimati že kar zgodaj, še v času, ko sem obiskoval osnovno šolo. Zatem je sledilo obdobje, ko sem se ukvarjal z drugimi stvarmi, vendar zanimanje je še vedno ostalo. Dodaten vzvod, da sem šel študirat na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljano pa je bilo tudi to, da se je tja vpisala tudi moja žena Irena, ki je diplomirala na slikarski smeri. Da sem se opredelil pa ravno za kiparstvo, je eden od razlogov tudi branje monografije o renesančnem umetniku Michelangelu. Omenjena biografija sicer ni bila nič posebnega, vendar je nekaj sprožila v mojem razmišljanju in utrdila moje prepričanje za kiparstvo. Izhajaš pri svojih kiparskih delih predvsem iz tradicije kiparstva ali v njihovo zasnovo vključuješ tudi izhodišča širšega kulturnega značaja? Seveda izhajam iz tradicije kiparstva, ki je vedno imela širši značaj. Če pa kiparstvo ali tudi slikarstvo oskubiš vseh dodatnih pomenov, gre pravzaprav za nekakšno izdelovalstvo in pri tem se ne moreš naslanjati na kaj drugega kot obrtništvo, talent. Vendar to se me ne zdi toliko pomembno kot samo čutenje snovi in oblik, tako da gre pri tem predvsem za intimen odnos med posameznikom in nekim likovnim delom. Zato je v mojih delih prisotna umetnost v najširšem pomenu te besede. Zato lahko rečem, da kakšne posamezne likovne smeri niso izrazito prisotne v mojih delih. Seveda pa z veseljem spremljam dela drugih avtorjev, a to ne pomeni, da bi šlo za kakšno posebno povezanost z njimi. Sodobna likovna umetnost je mnogim precej nerazumljiva. Kje misliš, da so vzroki za to? Tako kot se naše obdobje razlikuje od drugih po raznih posebnostih, tako se tudi umetnost. Kakor koli je ta umetnost razumljiva, nikakor ne more biti takšna, kot je na primer bila v prejšnjem stoletju, čeprav je mogoče marsikomu bolj všeč slika iz romantične ali realistične dobe kot kakšno abstraktno ali konceptualno zasnovano likovno delo. Čeprav bi mnogo sodobnih likovnih umetnikov bilo sposobnih delati takšne slike, kot so jih delali avtorji v preteklosti. Namreč na akademiji smo se to tudi učili. Pravzaprav bi lahko rekel, da je tam program narejen predvsem na teh izhodiščih, kar pa za mnoge akademije v tujini ne velja, ki poudarjajo predvsem seznanjanje s sodobnejšimi likovnimi praksami. Se ti zdi, da je sodobnejši umetnosti pomembnejša obrtniška spretnost ali idejna vsebina? Ti dve področji je težko ločiti. Vedno namreč gre za določeno tehnologijo. Tudi če vzamemo najpreprostejši primer, gre vedno za postopek, ki pripelje do realizacije umetniškega dela. Ta postopek pa je pogojen z idejno vsebino. Pripravljaš kakšne nove razstave? V kratkem bom v Celju sodeloval na dveh skupinskih razstavah. Ena bo postavljena na različnih lokacijah v središču Celja. Pripravljamo pa še eno, ki bo verjetno v prostorih starega mestnega gradu. Za prvo razstavo je značilno, da avtorji, ki sodelujemo, nimamo kakšnih izrazitih skupnih izhodišč v likovnem pomenu. Pri drugi razstavi pa gre za bolj enoten koncept. Mislim, da bosta obe razstavi dobri in zanimivi. Se ukvarjaš še kakšno drugo obliko likovnega izražanja? Poleg samega dela s kiparskimi materiali se ukvarjam tudi s polaroidi in slikanjem. Tvoje mnenje o sodobni slovenski umetnosti? Eni se mi zdijo bolj zanimivi, drugi pa manj. Ali ni v tujini, v zahodnih državah vse preveč prisotno trženje umetnosti? Če pomeni trženje to, da je umetnost javna stvar, je to pozitivno in ima smisel. Če pa gre pri tem za posle, kjer je umetnik le blago, pa za mene osebno ni sprejemljivo. Boris Gorupič Kulturni center Laško v sodelovanju z meceni Pivovarna Laško, Zdravilišče Laško in Gradbene izolacije Krovstvo Urankar Pavel organizira od 17. maja do 30. junija kiparsko delavnico. V delavnici sodelujejo trije akademski kiparji (Ferenc Kiraly, Janos Szekely, Mihael Štebih), ki od jutra do večera obdelujejo žlahtni kamen v željeno skulpturo. Njihove umetnine bodo postavljene na svoja mesta pred zgradbo Pivovarne Laško, v zdraviliškem parku in pred stavbo Kulturnega centra. KNJIŽNE NOVOSTI Atlas svetovne literature Cankarjeva založba je pred kratkim izdala priročnik, ki bo pritegnil predvsem tiste, ki jih zanima zgodovina literature oziroma pomembnejši posamezniki, ki so s svojim delom naredili korake v razvoju leposlovja. Obravnava obdobja od srednjega veka do sodobnih avtorjev, ki so ukrojili literaturo našega časa. Omenjeni atlas se od podobnih priročnikov razlikuje, ker daje poudarek tudi na povezavi med posameznimi avtorji in kraji, kjer so ti delovali in ki so s svojimi posebnostmi prisotni v njihovi literaturi. Knjigo je napisala skupina več strokovnjakov, ki jo je vodil znani angleški romanopisec in literarni zgodovinar Malcolm Bradbury. S tem atlasom smo dobili zanimiv splošni priročnik, ki odkriva razne novosti s področja literarne zgodovine, besedila pa dopolnjujejo tudi številne ilustracije. Leksikon Antika Obdobje antike je bilo zelo pomembno za razvoj zahodne civilizacije in ji je dalo nekatere osnovne vrednote, ki so bile aktualne še mnogo stoletij po izteku te dobe. Šlo je namreč za čas, ki je bil poln sprememb v politično-gospodarskem pomenu, poznamo pa tudi številne zelo pomembne dosežke na področju kulture in umetnosti. Zato znanja iz te dobe pravzaprav nikoli in preveč, saj lahko vedno znova odkrivamo pomembnost tega časa za poznejše generacije, ki so gradile na izkušnjah in znanju iz antike. Leksikon zajema čas od leta 2200 pr. n. št., ko so Grki prišli na področje Grčije, do leta 529, ko se prične srednji vek. Posamezna gesla po abecednem vrstnem redu opisujejo osebe in različne pojme iz grške in rimske zgodovine. Leksikon je izšel pri Cankaijevi založbi in je delo angleških strokovnjakov za to področje. Pravna obzorja Knjižna zbirka Pravna obzorja že nekaj časa izhaja pri Cankarjevi založbi, do sedaj pa je izšlo že več knjig z različnih področij prava. Zbirka je namenjena predvsem študentom prava in tistim, ki se s tem poklicno ukvarjajo in tudi drugim, ki jih to področje kakor koli zanima. Vsebuje predvsem pojasnila in določila, ki so veljavna v mednarodnem pravu in seveda tudi pri nas. Najnovejša dela, ki so izšla v tej zbirki, so Pravo in medicina, urednici sta Ada Polajnar-Pavčnik in Dragica Wedam-Lukič, Uvod v velike pravne sisteme je napisal David Grasmann, izšel je prvi del, drugi izide jeseni in argumentacija v pravu, ki je delo Marijana Pavčnika. V zbirki pa bodo v kratkem še izšla dela s področja avtorskega prava, primerjalnega ustavnega prava, civilnega prava in knjiga s področja, ki obravnava razmerja med podjetjem in pravnim sistemom. Boris Gorupič Pa Sloveniji - Kopen Koper je edino večje slovensko pristanišče, hkrati pa tudi industrijsko mesto, kar je verjetno razlog, da se, če se odločate za dopust oh slovenski obali, verjetno raje odločite za Portorož, Piran, Ankaran ali pa za katerega od manjših, bolj idiličnih, čistih in bolj “morskih" krajev. Vendar pa tudi Koper skriva v sebi marsikatero skrivnost iz preteklosti, ki si jo v tem mestu ogledate še danes. Zato smo za tokratno predstavitev slovenskega kraja, kamor se lahko odpravite na lep izlet, izbrali prav to slovensko pristaniško mesto. Naselje Koper je nastalo na otoku in se pozneje razširilo na akumu-lacijsko ravnico Rižane in Badaševice ter na gričevnata pobočja. Otok so s kopnini povezali v 19. stoletju, ko so na plitvinah okrog mesta uredili soline, ki pa so jih v začetku 20. stoletja opustili, zemljišče izsušili in ga namenili kmetijstvu. Po koncu 2. svetovne vojne se je do leta 1954 iz Kopra v Italijo izselila večina domačega prebivalstva. Po podpisu londonskega memoranduma leta 1954 je postal Koper pomembno gospodarsko in politično središče slovenske obale, kar je povzročilo hiter razvoj tega mesta. Tri leta pozneje so začeli vzhodno od starega mesta graditi novo pristanišče. Poglobili so plitvo morje Škocjanskega zatoka, izkopano gradivo so uporabili za nasipanje plitvin ob obali. Luka se je začela pospešeno razvijati po letu 1967, ko so zgradili 31 kilometrov dolg železniški priključek Koper-Prešnica, ki je Koper povezal s slovenskim in srednjeevropskim zaledjem. Velik del prometa še danes predstavlja tranzitno blago za Srednjo Evropo, pristanišče pa je usposobljeno tudi za pretovarjanje različnih vrst blaga za kontejnerski in roli on-roll off promet, generalno blago, razsuti tovor, tekočine, les in sadje. Po letu 1957 se je nacionalna in socialna struktura prebivalcev Kopra zelo spremenila, saj so se pričeli v mesto preseljevati prebivalci iz slovenskega in jugoslovanskega zaledja. Vzporedno z go- spodarsko rastjo so se razvili šolstvo, zdravstvo in kultura. Pomembno je bilo načelo dvojezičnosti in vključevanje pripadnikov italijanske narodnosti v vse oblike javnega življenja. Kulturne ustanove, ki preraščajo krajevni pomen, so: bogata študijska knjižnica, Pokrajinski muzej, radijska in televizijska postaja. Poleg slovenskih osnovnih in srednjih šol sta v mestu tudi italijanska osnovna šola in gimnazija. Obsežen luški kompleks, novo poslovno središče in primestne stanovanjske četrti so močno spremenili podobo mesta, mestno jedro z vrsto pomembnih kulturnih spomenikov pa je osnovne značilnosti srednjega veka ohranilo vse do današnjega dne. Kulturna dediščina Srednjeveški Koper je oklepalo obzidje z dvanajstimi vrati. Še vedno so dobro ohranjena glavna vrata Muda (Porta della Muda) na skrajnem robu starega jedra, ki posnemajo antični slavolok. Na obeh straneh slavoloka sta levji glavi, ki simbolično prikazujeta moč in pogum mesta in beneške republike. V gornjem delu, na loku, boste našli mestni grb, v mladeničevo lice oblikovano sončno znamenje. Za vrati Muda se odpira Prešernov trg, na katerem izstopa Pontejev vodnjak iz leta 1666. Ta vodnjak je oblikovan v most, kar simbolično odraža ime dobrotnika, mecena Lorenza da Ponteja, ki je dal ta most postaviti. Pilastri okoli osmerokot-nega bazena za vodo nosijo znake koprskih plemiških družin, ki so Delovno predsedstvo na zadnjem letnem območnem zboru Pred dnevi so se zbrali člani PD Liboje na svojem rednem občnem zboru, kjer so podrobno prerešetali lanske uspehe. Poleg zelo lepih uspehov pri izgradnji lastne postojanke na Brnici so imeli tudi veliko uspehov na številnih izletih v srednje in visokogorje, posebej odmeven pa je vsakoletni, tokrat že 17. tradicionalni pohod po mejah KS Liboje. Tudi zadnji je odlično uspel, kljub temu, da je obenem potekalo tekmovanje v orientaciji v sosednjem PD Zabukovica. /. Jurhar dale denar za ta vodnjak, ob vznožju vodnjaka pa so štirje mas-karoni, iz katerih je brizgala voda vodnjaka, ki so ga uporabljali vse do leta 1898. Ob Prešernovem trgu stoji cerkev sv. Bassa, in sicer prav na kraju, kjer je bilo v 15. stoletju mestno zavetišče, namenjeno ubožnim in tujcem, najprej pa je bila tu prva mestna bolnišnica. Š Prešernovega trga vstopite v staro mesto. Najprej vas bo presenetila Župančičeva ulica s stavbami iz 18. In 19. stoletja, v razširjenem delu ulice pav boste opazili palačo Carli. Sledi Čevljarska ulica, ki je še danes najbolj živahna koprska ulica z mnogimi lokali, tako zelo primernimi za hladno okrepčitev. V tej ulici boste našli tudi palačo Almerigogno, ki jo krasi poslikava iz 15. stoletja, do Titovega trga pa boste šli še mimo palače Gravisi-Butorai. Titov trg je središče starega mesta jedra in stičišče glavnih mestnih prometnic ter eden najlepših mestih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. Oblikovali so ga v 2. polovici 19. stoletja; takrat, ko so zgradili tudi Pretorsko palačo. Ložo, Armerio (orožarno) in Foresterio (prenočišča) oziroma vse glavne stavbe, ki še danes obkrožajo glavni koprski trg. Titovemu sledi še nekaj trgov, na katerih boste našli predvsem palače, cerkvice, samostane in še nekaj srednjeveških zgradb. V palači Belgra-moni Tacco iz začetka 17. stoletja je tudi sedež Pokrajinskega muzeja Koper. Muzejske zbirke v njem predstavljajo prerez najbolj dragocenih sestavin kulturne dediščine severne Istre vse od prazgodovinskega pa do novejših obdobij. Pa priznajte, da vam ob obisku Kopra ne more biti dolgčas. Želimo vam prijeten dan ali pa kar dopust v tem obalnem biseru srednjeveške kulture, ki je hkrati največje slovensko pristanišče. Seveda pa se lahko iz Kopra odpravite tudi na izlete, na primer v Ankaran, na Grad Socerb, Škocjanske ali Postonjskc jame, na Čerkniško jezero ali v Lipico in navsezadnje tudi v ne tako zelo oddaljeno Italijo. Želimo vam lep dopust! Povzeto po Turističnem vodniku Nina M. Sedlar___________________ KLIMATSKE NAPRAVE SPLENDID HARDsmm Svetovanje, trgovina, servis in montaža Mariborska 63, 3000 CELJE Tel.: 063/412 221, Fax: 063/411 582 W BOGACE Ponedeljek, 1. marca, Mayapur Tu, v Mayapurju v teh dneh poteka festival, posvečen bogu Krišni. V tem času pridejo v Mayapur in v, za pripadnike Hare Krišne prav tako pomembno mesto Vridavan pri Delhiju, bhakte (učenci) iz vsega sveta. Na dan inkarnacije delijo brezplačno hrano, ki se tu imenuje prasada, v času festivala pa so organizirana številna predavanja, gledališke predstave, koncerti in drugi dogodki, ki v sicer izredno miren kraj privabijo ti-stoče ljudi. Tako sem se danes ves dan sprehajala med množicami Indijcev, ki so večinoma prišli kar z avtobusi, zdaj pa, skupaj s svojimi družinami, spijo kar po vrtovih okoli templjev in drugih zgradb v sklopu Mayapurja. Sicer se je tu rodil tudi znameniti mislec Srila Prabubada, utemeljitelj vere Hare Krišna v tem stoletju, ki je na področju, kjer danes stoji kompleks čudovitih templjev, cerkva in hotelov, zgradil en sam, skromen tempelj. Danes bhakte v okolici Mayapurja kupujejo zemljo; kolikor vem, so lastniki zemlje tu v Indiji že tudi nekateri Slovenci, ki si želijo čez nekaj let tukaj zgraditi svoje hišice. Želim jim, da jim uspe. Torek, 2. marca Presenetljivo veliko Slovencev je tukaj, nekateri služijo Krišni že več kot desetletje. Damjan je osebni sluga najbolj znanega guruja, katerega imena si ne bom nikoli zapomnila, njegova mama, ki jo kličejo Nandika in je prav tako bhakta, se mu je pridružila pred dobrim letom in tako zdaj živita v Mayapurju. Bhakte iz ljubljanskega templja prihajajo vsako leto v marcu. Izvem še za Stjepana Žagarja, profesorja iz Zagreba, ki je na srednji šoli predaval strojništvo, vendar je, ker je v Hare Krišni, izgubil službo. Bolj zanimivo je, da se ukvarja z ajurv-edo - tradicionalno indijsko me- dicino zdravljenja, ki je stara več tisoč let in iz katere izvira večina danes tako zelo popularnih alter-navitnih oblik zdravljenja. Profesor Žagar je napisal že dve izredno popularni knjigi o ajurv-edi, ki sta tako na Hrvaškem kot tudi v Sloveniji zelo iskani. Pravi, da obvlada teorijo, izpopolnil pa bi se rad tudi v praksi. Razen tega je pred kratkim nekje pri Puli kupil zemljišče, na katerem namerava zgraditi ajurvedsko bolnišnico za zdravljenje s klasičnimi medicinskimi metodami večinoma neozdravljivih bolezni. Sreda, 3. marca Včeraj zve&er sem pri indijskemu bhakti dvignila že prej naročeno vozovnico za vlak, in jutri odhajam. Festivala je konec, množice Indijcev so pustile za seboj predvsem poležano travo, tu pa je spet tak mir kot sicer večinoma vse dni v letu. Vsi počasi odhajamo; nekateri nazaj domov, skupina učencev guruja Maharadže gre z vlakom v Puri, eno najbolj svetih indijskih mest, potem pa naprej na jug. Druga skupina gre v Delhi, ko čakajo na avtobus, zagledam lepega moškega, ki sem ga prvič videla dan pred tem, ko sem v hotelu, v katerem so nastanjeni moški, iskala profesorja Žagarja. Prijazno se mi je nasmejal in pokimal v pozdrav; čeprav sem bila prepričana, da ga vidim prvič, se mi je zdela njegova popolna podoba znana od nekod. “Verjetno iz katerega od prejšnjih življenj,” pomislim sama pri sebi, očitno že močno prežeta z indijsko religijo in filozofijo. Ko sem ga zagledala danes, sem ugotovila, da govori slovensko, saj je Veroniki rekel, da gredo v Delhi in potem: “Želim si biti jutri v Delhiju!” “Saj boste,” mu je rekla, čez nekaj ur imate vlak, vozovnice že imate, nič več se ne more zgoditi....” “Že, ampak želim si biti jutri v Delhiju,” je ponovil, se po- Preiskus hidrantnega omrežja in tlačni preizkus Se priporoča PGD Žalec slovil in odšel na avtobus. Pozneje sem izvedela, da ima v Puriju za več let najeto hišo, v katero se vrača, ko v Sloveniji z ženo najdeta nekaj časa za dopust. In pozneje, seveda šele nekaj ur potem, ko je avtobus že odpeljal, sem se spomnila, od kod ga poznam. S hribov ter predavanj in srečanj, ki so bila organizirana v sklopu vojniškega društva zagovornikov presne prehrane. Dani je, iz Zreč; nekaj mesecev, preden sem odšla v Indijo, je vozil kombi, s katerim smo se peljali na predavanje v Ljubljano. Svet je pa res majhen, si rečem, ko razmišljam o tem, da bom tu verjetno srečala ljudi, ki jih v Sloveniji ne bom nikoli spoznala. Ali pa tudi ne -vsekakor pa sem prepričana v to, da se bomo tu srečali z vsemi tistimi ljudmi, s katerimi so nam srečanja usojena. Kako že? Nič v življenju ni naključno. Jutri zjutraj odhajam v Bangalore, natančneje v Puttaparthy, v rojstno vas v Evropi najbolj popularnega indijskega guruja, Sai Babe. Prav zanima me, kaj vse se bo dogajalo tarn' Nina M. Sedlar 2 Ufi S s o E NUGGET Vabimo vas na predstavitev kolekcije srebrnega nakita in nakita pozlačenega z belim zlatom! Poletna moda zahteva, da sijete - Zarite! SALON ŽALEC (UL Savinjske čete J) SALON CELJE (Gosposka 18) Vabljftu ivi* tlan od 0 do IS ute’ KUHARSKE BUKVE Z RADIJSKIMI PRIJATELJI V maju je pri Novem tedniku&Radiu Celje izšla knjiga Kuharske bukve Radia Celje, ki je postala prava uspešnica; v dveh tednih so jo prodali kar tri tisoč izvodov in že teden dni po izidu so knjigo ponatisnili. Avtorica in pobudnica knjige, v kateri je zbranih in objavljenih okoli 250 receptov, ki sojih v letu in pol zbrali poslušalci Radia Celje, je Ivica Burnik, dolgoletna novinarka Novega tednika in potem dopisnica Dela iz Celja. Tudi po upokojitvi leta 1994 ostaja zvesta radiu in tako že dolga leta uresničuje svojo ljubezen do mikrofona in lepe slovenske besede. Knjiga Da bodo kuharski recepti, ki si jih že leto in pol vsak teden zvesto zapisuje, ugledali luč sveta v knjižni obliki, si ni Ivica Burnik mislila niti v sanjah, priznava, ko se pogovarjava dva tedna po izidu knjige. Vendar se je v tem času nabralo kar pet debelih rokovnikov kuharskih receptov, ki so jih preko radijskih frekvenc sporočale poslušalke in poslušalci. “Tisti, ki poznajo recept za enako jed, ki se pripravi nekoliko drugače, so klicali in dopolnjevali recepte, ki so jih sporočili poslušalci ali poslušalke pred njimi,” pravi Ivica Burnik, ki se ji zdi pri pravkar izdani knjigi najbolj pomembno prav to, da so njeno vsebino pripravili poslušalci sami; Ivica je recepte le zbrala in jih v lepem, knjižnem jeziku, s katerim tako ona kot vsa njena družina živijo že od nekdaj, shranila v računalnik. Od tam so našli pot do Branka Stamejčiča, ki je knjigo uredil, nato pa je sledil prelom knjige in tiskanje. Poslušalke, še posebej tiste, ki so v radijski oddaji sodelovale s kakšnim receptom, so v prostorih Novega tednika knjigo čakale že na dan, ko je bila ta še v tiskani. Naslednji dan, ko je končno prispela do Celja, so vseh dva tisoč natisnjenih izvodov razgrabile skoraj v enem dnevu, in tako so se v uredništvu že po nekaj dneh odločili za ponatis. “Da bo knjiga postala takšna uspešnica, nisem pričakovala, pravzaprav me je bilo zelo strah, da bomo hiši z izdajo te knjige naredili več škode kot koristi, kar bi se zgodilo v primeru, če se Kuharske bukve ne bi dobro prodajale,” pripoveduje Ivica Burnik v sredo dopoldne, ko med vodenjem dopoldanskega Karmen Janc s.p. Vrbje 88 F, 3310 Žalec Tel. & fax: 063/716-020 programa na Radiu Celje najde urico časa. Rada je delala kot novinarka, pravi, in rada vodi radijski program. “Najljubše so mi kontaktne oddaje, tiste, v katerih pride do izraza predvsem neposreden stik s poslušalci, ki pokličejo v oddajo,” pravi prijetna sogovornica, katere govor odlikuje tudi lepo izražanje, jezik, ki ga iz njenih ust ne boste slišali samo pred mikrofonom, temveč tudi, ko jo boste srečali na ulici. “Vse življenje že živim z ljubeznijo do slovenskega jezika in do medijev,” pravi. “Ljubezen do jezika mi je zapisana v genih, če je to sploh mogoče,” reče in omeni svojega očeta, amaterskega igralca in sestrično, znano slovensko igralko Anico Kumer. Tudi njena otroka, starejša Saša in Vid (ki lektorira tudi naš časopis) sta se odločila za študij slovenskega jezika. “Saša je študij že končala, Vid, ki je pred kratkim ob tri in pol letnem sinu postal še oče dvojčkov, pa je tik pred diplomo,” ponosno pove Ivica Burnik, ki ji je kar žal, da za vnuke včasih ne ostane toliko časa kot bi si ga z njimi želela preživeti. “Vendar življenje teče in v njem se dogaja toliko stvari, da se sploh ne počutim kot “klasična” upokojenka,” se nasmehne. Jasno, saj za to sploh nima časa. “Predvsem delo na radiu, stiki s poslušalci in dober odmev na oddajo, v kateri si izmenjujemo kuharske recepte, je tisto, kar moje življenje zelo izpolnjuje in zaradi česar se še vedno počutim zelo aktivna,” pravi Ivica. Oddaja “Oddaja Kuhajmo skupaj je nastala zelo po naključju,” prizna Ivica in se nasmehne, ko se spomni nekega sredinega opoldneva pred letom in pol, ko je bila v programu luknja, ona pa se je odločila, da bo poslušalce povprašala, kaj v tistem trenutku kuhajo. “To sem storila, poslušalci so začeli klicati, kmalu potem so klicali še drugi, in nenadoma smo si začeli izmenjavati domače recepte. Sčasoma smo s poslušalci preko radijske oddaje postali veliki prijatelji; celo tako dobri, da so si začeli poslušalci med sabo izmenjavati in sporočati telefonske številke, tako da si lahko po- V prostem času Ivica rada popazi na svoje vnučke. foto: Samo samezne recepte, seveda pa tudi še kaj drugega sporočajo tudi po koncu oddaje domov,” pravi Ivica Burnik in pove, da jo v oddajo, ki je na sporedu vsako sredo, ponavadi pokliče vsaj deset poslušalcev. “To so večinoma stalni poslušalci, ki pa se jim skoraj v vsaki oddaji pridruži še kakšen nov poslušalec ali poslušalka in s svojimi predlogi še obogati zbirko receptov, ki se jih je v letu in pol, odkar oddaja traja, nabralo za okoli 450. Poslušalke in poslušalce Radia Celje in predvsem ljubitelje kuharskih receptov je še bolj povezal lanski izlet, ki so ga pripravili na predlog poslušalcev. “Pri organizaciji sta sodelovali Nataša Gerkeš in Majda Klanšek, odpravili pa smo se na Brezje in na obisk k sestri Vcndelini,” pravi Ivica in poudarja, da bo letos, verjetno že v juniju in spet na predlog poslušalcev in poslušalk, organiziran podoben izlet, poslušalci pa se bodo na lastno željo verjetno ponovno odpravili seznanjati se z dobrotami iz zakladnice kuharskega znanja in izkušenj znamenite sestre Vende-line. Ljubezen do novinarstva Kljub veliki ljubezni do radijskega dela je Ivica Burnik večino svojih delovnih let preživela kot časopisna novinarka. “Začela sem pred skoraj štiridesetimi leti na Novem tedniku, s katerega v bistvu nisem nikoli odšla. V vseh teh letih sem preživela veliko reorganizacij tega podjetja in ena izmed njih je bila tudi združitev Novega tednika in Radia Celje s časopisno hišo Delo. In ko se je Novi tednik spet osamosvojil, so na Delu, kjer je v celjskem dopisništvu prej delal samo en novinar, hoteli dopisništvo razšir- PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE CIZEJ. d.o.o. PARIŽLJE 1 3314 BRASLOVČE TEL: 063/720-181 FAK & TEL.: 063/720-065 MOBITEL: 0609/617-441 □ FIMSTHAL PVC - OKNA, VRATA IN ZIMSKI VRTOVI □FINSTRA! iti, zato so nam predlagali, naj ostanemo pri Delu. To sem tudi storila in tako v celjskem dopisništvu Dela preživela leta vse do upokojitve leta 1994,” se spominja najlepših poklicnih časov. “Vseeno pa je danes, odkar sem upokojena, veliko več časa, kot sem ga imela, ko sem kot novinarka hodila po terenu, doma pa me je čakala družina.” Je ženski v novinarstvu težko? Ivica meni, da je to vprašanje, ki upravičeno še vedno muči marsikatero dekle, ki razmišlja o tem, ali bi svoje življenje posvetila služenju sedmi sili ali morda raje sreči v lastni družini. “Najtežje je pri tem najti srednjo pot,” pravi Ivica, prepričana, da v življenju slej ko prej pride človek do točke, ko se vpraša, ali se posvetiti karieri ali družini. “Sama sem se odločila za oboje in čeprav potem enkrat morda ugotoviš, da si se na račun družine odrekel kakšni možnosti v službi in obratno, mi ni bilo nikoli zares žal. Med družino in novinarskih poklicem sem uspela najti srednjo pot, velika sreča pri tem pa je bila, da sem imela družino, ki me je razumela, in da so mi pomagali starši,” se nasmehne ob spominu na to, da zdaj, kolikor ji dopušča čas, poskuša svojim otrokom vrniti sama tisto, kar so njenim dajali njihovi stari starši. Cas, kolikor ga ima, najraje preživlja s svojimi vnuki. Ali rada kuha? “Rada že, rada, se nasmehne, ampak časa za to ni skoraj nikoli dovolj. Ko sem delal kot novinarka in dostikrat cele dneve hodila po terenu, je vsak član družine čez teden jedel na svojem koncu, danes pa za kuhanje vendarle ostane malo več časa. Odkar vem za toliko domačih receptov, se mi zdi kuhanje še toliko bolj zanimivo,” pravi Ivica Burnik, ki pa se, če je le mogoče, skuša izogniti peki sladkarij. “Edini razlog za to je, da večino sladkarij potem pojem kar sama, saj sem velika sladkosnedka,” se nasmehne in tako osvetli še eno tistih redkih slabših strani ljubezni do dobre kuhinje. Pa vseeno prevladujejo tiste boljše,” z nasmehov pove in doda, da receptov, ki jih ob sredah dopoldne po valovih celjskega radia sporočajo poslušalci, očitno še dolgo ne bo zmanjkalo. Zato bodo, je ob predstavitvi Kuharskih bukev v Celjskem domu povedal tudi urednik knjige Branko Stamejčič, prihodnje leto najverjetneje izdali novo, še bolj obsežno zbirko kuharskih receptov, ki jih Ivici Burnik posredujejo poslušalci. “Všeč mi je, da je knjiga všeč poslušalcem in največ je vredno to, da so jo ustvarili prav poslušalci sami.” Knjiga je napisana je iz izkušenj, v njej ni fotografij pravljičnih jedi, ki se jih ne upaš niti lotiti pripravljati. Ne, ta knjiga je primerna tako za začetnike kot za izkušene kuharje, oblikovana pa je tako, da jo prav lahko spravite v žep predpasnika. Izkušnje iz nje lahko obogatijo dobrote iz vaše kuhinje; če knjige ne boste več našli ali če se vam bo zdelo, da v kulinaričnem znanju še vedno kaj manjka, pa v sredo dopoldne poiščite frekvenco Radia Celje in prisluhnite oddaji Kuhajmo skupaj. Voditeljica oddaje Ivica bo vesela, če jo boste poklicali in z njo ter z drugimi poslušalci delili kakšno drobtinico iz svojega kulinaričnega znanja. In če bo zvenelo dovolj izvirno, domače, dobro, enostavno in slastno, se prav lahko zgodi, da boste prihodnje leto našli v razširjeni izdaji Kuharskih bukev Radia Celje tudi svoj recept, saj si je Ivica za nove recepte že priskrbela nov, še de- belejši rokovnik. V njem je, tako kot v radijskih oddajah, ki jih vodi, prostora za veliko dobrot, prijaznosti, topline in prijateljstva; za vse tisto, kar zna Ivica Burnik tako s svojimi zvestimi poslušalci in z družino kot tudi s poklicnimi kolegi, ki jo še vedno spoštujemo kot prvo damo celjskega novinarstva, tako zelo prijetno in nesebično deliti. Nina M. Sedlar j I PAKET ISDN 3000 VKLJUČUJE: • ZAMENJAVO ANALOGNE LINIJE ZA DIGITALNI ISDN PRIKLJUČEK • DIGITALNI TELEFON • MODEM ZA RAČUNALNIK • DOSTOP DO SiOL INTERNETA Cena brez p. d.; 80.000 SIT Naročila vTeletrgovinah in na brezplačni telefonski številki 080 3000. Danes pametna, jutri nujna odločitev! Telekom^) Slovenije Ulica Ivanke Uranjek 1, 3310 Žalec Telefon/Fax: 063/715 -522 □FINSTRA! □FINSTRA! V četrtek, 3. junija 1999 je bilo v Ljubljani na atletskem štadionu v Šiški finale atletskega šolskega pokala za leto 1999. Mladi savinjski atleti so se odlično uvrstili. Največ uspeha je imela učenka iz osnovne šole Braslovče, Dominika Gačner, ki je zmagala v skoku v daljavo ter ob tem postavila rekord prvenstva v promocijski disciplini 60 metrov ovire za starejše deklice z rezultatom 9,34 sekunde. V prihodnjih dneh se bo udeležila mednarodnih iger šolske mladine, kjer se bo pomerila s konkurentkami iz več kot dvajsetih držav. Dominika Gačner 0. Š. Braslovče, 7. razred 1. mesto, starejše deklice skok v daljavo: 5,60 metra Naja Eržen 0. Š. Šempeter, 7. razred 1. mesto, starejše deklice tek na 300 metrov: 42,41 sek. -JUJ&Še iz Laškega Vam v prihajajočih poletnih dneh nudi veliko izbiro in ugodne cene poletne konfekcije! Velika izbira poletnih hlač JACK DANIEL od 3.700 SIT Jroške treking hlače z žepom od 3.800 SIT :roške treking hlače s fliko od 3.250 SIT Otroške majice kratek rokav ^ od 570 SIT Po 20. juniju v prodaji POLETNE ŽENSKE IN MOŠKE SRAJCE JACK DANIEL od 4.690 SIT. MELANIE - PC LENA LEVEC JACK DANIEL - TRBOVLJE MODY - OROŽNOV TRG 5. LAŠKO Rok Cizej O.Š. Prebold, 6. razred 2. mesto, mlajši dečki tek na 1000 metrov: 3.01,82 min. Aleš Jurhar O.Š. Žalec. 8.razred 2. mesto, starejši dečki suvanje krogle: 13,40 metra ipiVfe Trgovina za: LOV, RIBOLOV, MALE ŽIVALI, REKREACIJO, ALPINIZEM, POHODNIŠTVO, PROGRAM NATO Pravijo, da je najbolj trdo drevo tisto, ki raste na slabih neplodnih tleh. Če bi pogledali, je šola Trnava Orla vas tako drevo. Tla tamkaj res niso neplodna, je pa vrsto let morala vztrajati, da se je obdržala. Zahvaljujoč upornosti in vztrajnosti krajanov je ostala do današnjega dne. Tudi nova avtocesta skozi dolino je ogrožala njen obstoj. Krajani so strnili svoje vrste in odločno zahtevali, da šola ostane vsaj za prve razrede, in tako so le dobili namesto stare novo podružnično šolo. Krajani so s svojimi prispevki zgradili k njej še telovadnico in vrtec, da je v popolni funkciji. V soboto, 29. maja, je bilo zato v Trnavi nadvse svečano. Šola je namreč slavila svoj 100-letni jubilej. Na to svečanost so povabili vse, ki so dodali v mozaik te ustanove vsaj majhen košček. Na svečanosti so sodelovali ravnatelji Osnovne šole Prebold, Milan Jezernik, ki je bil slavnostni govornik, sedanji in bivši učenci te šole, malčki vrtca Trnava, vadbena skupina karateja, plesna skupina, har-monikaši glasbene šole Rista Savina iz Žalca, folkloristi GRUFON Šempeter, Marjan Marinšek na citrah. Agata Šumnik Zgonc (sopran), Tanja Meža (alt) ob glasbi Vilija Kotnika. Da je prireditev lepo uspela, gre zahvala predvsem predsednici odbora za proslavo Ireni Štusej in podpredsednici KS Trnava Mariji Prevolnik. I. Jurhar barve in parketi, ki polepšajo vaš dom Od sobot,e 22. maja, je Celje bogatejše za trgovino z barvami in laki, ki je v lasti družinskega podjetja 77 L d.o.o. Posebnost ponudbe trgovine na Bregu v Celju je parket ‘Z tropskega lesa, ki vse bolj navdušuje domačega kupca. Občutno nižje cene kot drugje so že v prvih dneh poslovanja privabile precej obiskovalcev. Družinsko podjetje 77 L d.o.o. iz Celja je s poslovanjem pričelo Prejšnje leto, in sicer z velepro-dajo. Posebej se je specializiralo za prodajo proizvodnega progra-ata priznanih podjetij, kot sta SA-dOLIN in CHROMOS. Poleg barv in lakov je v trgovini izredno lepa ponudba parketa. Možno je naročiti lamelni, klasični ter vse zanimivejši parket iz tropskega Insa, ki polepša dom. Trgovina na Bregu je dobro založena z različnimi impregnacijami, ki so več kot dobrodošle pri sanaciji objektov po poplavi. Skratka, trgovina na 78 kvadratnih metrov prodajne površine ponuja ves material za parketarje, sobopleskarje ter hobi program. Če pa niste prepričani, kako kvalitetno opraviti lakiranje parketa ali prepleskati hišo, vam bodo v trgovini svetovali. Na vsa vprašanja bodo odgovarjali strokovnjaki vsak četrtek popoldan. Če se sami nočete lotiti teh zamudnih del, bosta pooblaščeni parketar ali so-bopleskar to z veseljem opravila namesto vas. Olga Spolenak, ki je zaposlena v trgovini in ima dolgoletne izkušnje v segmentu parke-tarstva, vam bo z navdušenjem pojasnila prednosti parketa iz tropskega lesa, ki je bil do sedaj uporabljan predvsem v frekvenč nih prostorih, kot so ambasade, dvorci in podobni objekti. Za proizvodnjo takšnega parketa se uporablja Sidnej blu les, ki je eden najbolj trdih lesov ter prenese marsikaj, pesek, vodo, prah in se pri tem ne poškoduje. Ob pravilni negi in zaščiti je življenjska doba parketa iz tropskega lesa neomejena. Ker se preproge počasi selijo iz hiš, se ljudje odločajo obogatiti bivalni prostor z omenjenim parketom, ki ga krasijo različne bordure in intarzije. Prijazni prodajalci v trgovini na Bregu bodo veseli vašega obiska vsak dan od 8. do 19. ure ter ob sobotah med 8. in 13. uro. L. ČEDE Športno društvo Vrbje deluje uspešno že vrsto let. Pohvalimo se lahko z lepo urejenimi igrišči za košarko, mali nogomet, travnatim igriščem za nogomet; imamo tudi igrala za najmlajše. Ob igriščih stoji lepo urejena garderoba, ki smo jo člani zgradili z udarniškim delom. V letošnjem letu bomo svojemu delu dodali še en pečat. 25. junija bo otvoritev odbojkarskega igrišča na mivki. Člani z lastnim delom in ob veliki prizadevnosti končujemo zadnjo fazo. Ta dan vabimo vse ljubitelje športa, da se udeležijo tega dogodka, ki je pomemben za tako majhen kraj, kot je Vrbje. Pripravljamo pa veliko zanimivega, zato vam ne bo žal, če boste ta dan preživeli v Vrbju ob odbojkarski poslastici, dobrem prigrizku, pijači in dobri glasbi, pa tudi humorja ne bo manjkalo. Športniki Vrbja PRVENSTVO SLOVENIJE V KARATEJU ZA DEČKE IN DEKLICE Robi LUKAČ prvak, mladim žalskim karateistom štiri medalje V Športni dvorani Kašelj v Ljubljani je bilo letošnje slovensko prvenstvo v karateju za dečke in deklice. Udeležilo se ga je 405 tekmovalcev iz 38 klubov. Med uspešnimi so bili tudi mladi žalski karateisti, saj je Robi LUKAČ v kategoriji starejših dečkov do 60 kg zmagal in osvojil naslov prvaka za leto 1999, njegov klubski kolega Sašo DORDEVIČ pa je bil drugi. Andrej MAJER je bil v kategoriji starejših dečkov do 40 kg tretji, pri mlajših dečkih pa je bil v kategoriji nad 50 kg tretji tudi Siniša IVANOVIČ. Žiga GRIČNIK je v kategoriji starejših dečkov do 45 kg osvojil peto mesto, Dejan JELISAVAC pa prav tako peto mesto pri mlajših dečkih do 40 kg. _______________________________________ Silvester Marič fr' *>" S / X $ A v X 77S& chotCK trgovina in storitve Badovinčeva 2, 3000 Celje PE Breg 46 Tel. & Fax: (063) 482 911, GSM: 041 731 810 Delovni čas: 8.-19. ure, ob sobotah 8.-13. ure v sčncj mmpmm ALPINISTIČNA OOPRAVA MARPJ HJMAl. 1999 - 2, PPL Kathmandu, petnajstega aprila. Pristanek na kathmandujskem mednarodnem letališču Tribhuvan me razveseli bolj kot mesečna plača. Vrata se odpro in v letalsko kabino vdre sedemintrideset stopinj zdrave nepalske vročine, h ročne prtljage potegnem nov fotoaparat in zdrvim iz aviona, da bi ovekovečil začuden Andrejin obraz, saj iz izkušenj vem, da vsakdo, ki prvič pristane v Nepalu, zmedeno bolšči v bogve kaj in nič mu ni jasno. Tudi sam sem se prvič počutil tako, kot da sem tam nekoč že bil. Deja vu na kvadrat. Noro. Pred letališčem klasična zmeda rikš, prahu, taksijev, domačinov ... Kot star maček se za ceno prevoza v mesto skorajda ne pogajam več; domnevnemu kandidatu za prevoz kar takoj povem, da sem mu namesto zahtevanih pet ali deset dolarjev pripravljen dati največ tri, če ne, ga pa naj nekaj gleda. Ker dojamejo, da ne gre drugače, naju z relativno kislim obrazom odpeljejo v Thamel, kar je zgolj druga beseda za alpinistični center sveta. Poiščeva hotel Tashi Dhele, kjer dobiva sobo z lastno kopalnico, sanitarijami, televizorjem, teraso in telefonom za pičle tri dolarje po glavi. Kdor zna, pač zna. Ko se udomačiva, me dobesedno odpihne na ulico, kjer se vse dogaja in kjer se brez prevelikega napora tudi vse zgodi. Obiščeva znanega mi prodajalca preprog, ki pa prodaja v svoji trgovini še vse kaj drugega, predvsem pa na črno menjuje dolarje za rupije po nadvse ugodnem kurzu: za dolar dobim oseminšestdeset rupij in pol. V pičlih nekaj minutah je moj pas za denar lažji za par sto rupij, sam pa blestim v novih nepalskih hlačah, na roki se mi zasveti zapestnica z budistično maniro OM MANI PADME HUM in dejansko se začenjam počutiti kot biser v lotosu, kar omenjena manira pravzaprav pomeni. Po svetlobi v Andrejinih očeh sodim, da se počuti enako, čeprav se njen imidž bistveno razlikuje od mojega. Iz trgovinice pricaplja v mavričnih hlačah, v katerih je takšna, da bi jo na Polzeli javno sežgali, s hrbta ji binglja progast nepalski nahrbtnik, v katerem nima nič, obuta pa je v oranžne copate. Za posrat. Pa vendarle paše na ulico, kot da je tam rojena. Nepal je namreč nadvse slikovit, z ljudmi vred. Popoldne preživiva v najsvetejšem hindujskem središču Nepala, kjer je jogijev, saddhujev, opic, turistov in svetnikov več kot avtomobilov pred celjskim Intersparom. Kraj se imenuje Pashaputinath, znan pa je po tem, da tam obredno sežigajo mrliče. Šport Center f Prodnik ^ * PRIHAJA POLETJE, ČAS JE DA NAS OBIŠČETE! Nudimo Vam: - kajak - savna - rafting - nedeljska kosila - kanu - večerje - fitness - poroke - otroško igrišče - obletnice - piknik prostor - domača hrana - športni dnevi - restavracija s prenočišči INFORMACIJE - obvezne rezervacije Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 063 841-317, 841-511 Pashaputinath: "Avtor liže kači glavico." foto: A. Žak Naletiva na dva odbita saddhuja, ki jima hašiš skoraj že štrli iz ušes, pred sabo imata košare s kačami in piskata na nekakšne piščali. Prisedeva in nemudoma sem ovešen s precej impozantno kačo, predme pa postavijo še dve ali tri košarice s kraljevskimi kobrami, v kolikor me okoli vratu ovita kača morda ne bi ustrezno osrečila. Turisti z varne razdalje in s studom na zavrtih obličjih pritiskajo na sprožilce svojih cenenih trotlkamer, jaz pa iz čistega žura ližem kači glavico. Začutim, da me saddhuja začenjata ceniti in zapletemo se v pogovor. Ko pa še Andreja (brez oblizovanja glavice) seže v košarico s kobro, sva takorekoč njihova in poslovimo se s solzami v očeh. Naslednja dva dni preživiva turistično in hkrati razmišljava o hribih. Ker sem mož dejanj, me neznana sila potegne v agencijo HOLIDAV ADVENTURE TREKS, in že sem sredi pogovora, ki privede v pičle pol ure do odločitve, da bomo s pomočjo treh nosačev, kuharja in vodiča, ki bo igral tudi vlogo zveznega oficirja kot alpinistična odpravica MARDI HIMAL 99 napadli redko obiskano in težko pristopno steno istoimenske gore, če bo takšna božja volja in bo na hribu dovolj snega. Hrib je visok več kot pet kilometrov in pol, kar se mi zdi ravno pravšnja višina za moja ostarela in prekajena pljuča. Pa še to: Mardi je tik pod enim najlepših vrhov sveta; prilepljen je namreč na zahodni raz svete gore Macchapucchare, na katero pa se, hvala Bogu, ne sme plezati. Je pa Macchapucchare žarel v Andrejinem srcu že malodane letov dni pred odhodom v Nepal. Želje postajajo resnica. Danijel Bedrač (se nadaljuje) Pamet je boljša kot žamet Pomembno se je odločiti pravočasnol še si lahko takoj omislite svojega povsem novega NISSANa pred uvedbo DDVja. Pooblaščeni zastopnik ta Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o. Slovenska 54, Ljubljana Pooblaščeni trgovec im serviser: AVTOM IŠA KOS Ločica 2/a, Polzela telefon: 063/ 702 230 Ali veste kako voditi knjige po uvedbi DAVKA NA DODANO VREDNOST? Naj vas ne preseneti! Kazni so visoke! Odločite se in nas pokličite! Zaupajte strokovnjakom! Znanje, zanesljivost, tradicija - Agencija SARSA, Žalec. Telefon: 063 710 00 20. NOVO CELJE 9, 3301 PETROVČE TELEFON: 063 715 482, TELEFAK: 063 715 482 UČENCI DIJAKI ŠTUDENTJE ZA VAS SMO PRIPRAVILI POSEBNO POČITNIŠKO PONUDBO: FITNES MESEČNA KARTA neomejeno število obiskov VPISNINA samo za nove člane 5.000. 00 SIT 1.000. 00 SIT PLESNA AEROBIKA STEP AEROBIKA TELOVADNO RAZGIBAVANJE SVOJ PROSTI ČAS PREŽIVITE ŠPORTNO! VABLJENIi V BOVEC ■ SOM ■ EHREMNI ŠPORT ■ ČISTA MBM • NEOKRNJENA NARAVA Cl 1A Z BAVA! PRI MAS5ETRESE,PRI MAS BOBNI, TODA NE 00POTRESA AltAKOD ' C A/VVOM NG-a -e- novec ORGANIZIRANI ODHODI ZA SKUPINE IN POSAMEZNIKE V BOVEC NA: CANVONING, RAFTI IMG, KAJAK ODHODI v mesecu juniju 1999: : 12.. 19.. 23.. 26.. in 27. ob 7.00 uri iz ŽALCA. ODHODI v mesecu juliju 1999: : 3.. 10.. in 17. ob 7.00 uri iz ŽALCA. Možnost organifeicll« piknika za skupine In kamplraujn. Popust pri lastnem prevozu. I*r^|nvc 7 dni pred odhodom. CANVONING SUŠEG -2 do 3 ure adrenalina - 9*400 SIT V ceno je vključena canyonlng oprema, spremstvo vodnika, nezgodno zavarovanje In avtobusni prevoz. RAFTING BOKA - TRNOVO -12km,2ur.-7*400 SIT V ceno je vključena raftlng oprema, raftlng inštruktor, nezgodno zavarovanje In avtobusni prevoz.. PRIJAVE IN INFORMACIJE: Trgovina MIKRO, Šlandrov trg, Žalec - tel.: 063 7000 530 Shell Velenje, Partizanska 6, Velenje - tel.: 063 862 242 SARSA d.o.o, Šlandrov trg 20, Žalec - tel.: 063 710 00 20 Sfc VIDIMO! \& \ % \ ^ % \ % % ^ » • mmm mmmik A A 1 DOŽIVETI SOČO. NEPOZABNI TRENUTKI ZA CELO ŽIVUIENJEI %\ is> m Anton Žagar s.p. 3221 Celje - Teharje 17 a Telefon 063 411 520 Faks 063 411 521 VRTNA, PARKOVNA, FASADNA IN SENZORSKA SVETILA Zunanja svetila od A do Ž v kombinirani široki ponudbi: - v treh osnovnih izvedbah - v petih standardnih višinah - v treh osnovnih barvah - v treh dimenzijah svetilnih glav - v dvanajstih oblikah, vzorcih, barvah, niansah - svetila so zaščitena s kvalitetnim EKO praškastim lakom, polimeriziranim pri 200 C Svetloba pomeni življenje Osvetlitev Vašega doma z bogato paleto različnih zunanjih svetil pa Vam bo zagotovo še povečalo Vaše dobro počutje in zadovoljstvo. Temne poti, dovozi in stopnice bodo varnejši, okrasni nasadi in objekti pa markantnejši, tako ponoči kot podnevi. NAVADNA SANPAVLIJA Družina: Gesneriaceae - ges-nerijevke. Ime Saintpaulia je izvedeno iz imena barona VValterja von Saint Paula. Domovina: Južna Afrika, območ je Usambare; v Evropo je prišla leta 1893. Opis: Mesnata zlika, visoka okoli 15 cm, listi pritlični, skoraj vodoravno štrleči, dolgopecljati, okro-glasti ali elipčasti, temno zeleni in dlakavi, cvetovi številni, združ eni po 1-6 v socvetje, 5 cvetnih listov neenake velikosti turkizne barve, ki se preliva v močno vijoličasto, lila, belo itd. Čas cvetenja: Skoraj vse leto. Uporabnost: Zaradi dolgotrajnega cvetenja je ena izmed najbolj priljubljenih sobnih rastlin. Razmnoževanje: Najboljši primerki se dobijo iz semena; razmnož uje se lahko, čeprav niso rezultati tako dobri, tudi s potikanjem listov ali z delitvijo matične rastline. Okolje: Zračno in senčno s precejšnjo stopnjo vlage. Nikakor je ne smemo imeti neprestano na soncu in pri višjih temperaturah. Vrsta zemlje: Rahla in propustna gozdna prst. Vlaga: Redno zalivamo. KAROLINŠKE ŠKOLJKE Sestavine: 18 rezin slanine 675 g veliko morskih školjk pokrovač 80 ml olivnega olja 45 ml limoninega soka 45 ml belega vina I žlička soli 1 žlička zmletega črnega popra 2 žlički sesekljanega origana Omaka: 250 ml ribje juhe 60 ml belega vina 4 žličke zelene čebule 1 žlička koruznega škroba 1 jušna žlička hladne vode 125 ml stepene smetane 1/4 žličke soli, 2 rumenjaka, 16 rozin SVETILA OD A...Z Samostojni podjetnik Anton Žagar s Teharske ceste v Celju je leta 1972 zaplul v obrtniške vode. Na vprašanje, zakaj se je odločil za proizvodnjo ter prodajo svetil, odgo-varja:”Svetloba pomeni življenje. Izbrati ustrezno svetilo pa niti ni tako preprosto.” Njegova prva usmeritev je bila izdelava raznih reklamnih disple-jev ter reflektorjev za poslovne objekte. Nenehno si je prizadeval posodobiti proizvodnjo ter zahtevnem kupcu ponuditi sodobno oblikovano svetilo. Zato si je navezal poslovne stike s podjetjem SIJAJ iz Hrastnika, ki je bilo v prejšnji Jugoslaviji zelo cenjen proizvajalec svetil. Poslovno sodelovanje z zasavskim podjetjem se je ohranilo vse do danes. Na slovenskem trgu je v segmentu svetil konkurenca izredno močna. To še ne bi bilo tako strašno, če bi bili tržni odnosi lojalni. Pa vendarle ni tako. “Slovenija je preplavljena z nekvalitetnimi svetili, ki jih nekatera podjetja uvažajo z vzhoda in jih prodajajo po zelo nizki ceni. Ni potrebno posebej poudarjati, da ta svetila niso atestirana in da je njihova življenjska doba kratka. Cena takšnih svetlobnih izdelkov je nizka, ker je delovna sila v vzhodnih deželah izredno poceni,” pojasnjuje Anton Žagar, ki redno spremlja dogajanja na svetovnem trgu. Vsako leto se udeležuje sejma svetil v Hannovru, kjer si prizadeva pridobiti nova znanja za posodabljanje lastne proizvodnje. Po Žagarjevem mnenju mora biti prostor, v katerem bivamo, pravilno osvetljen, poraba energije pa ekonomična. Takšno “svetlobo po meri” omogoča njegov AŽ LUX program, ki obsega 565 možnih kombinacij. Omenjeni program je možno dopolnjevati z light sho-wom v izvedbi disco seta, stolpa V*-__________EL in LS svetil z mikrofonskim signa-lom. Vsa svetila, ki prihajajo iz Žagarjeve delavnice, a njih zares ni malo (na voljo je 365 različnih vrst svetil), so narejena iz kvalitetnega aluminija in stekla ter zaščitena s kvalitetnim praškastim lakom. Vsi izdelki so tudi opremljeni z ustreznim atestom. Že dolgo si Anton Žagar želi pred vhodom v trgovino razstaviti svoja svetila ter pokazati vso njihovo lepoto, uporabnost in praktičnost. Vse kaže, da se mu bo ta želja uresničila do konca leta, ko bo urejen razstavni prostor, na katerem bo mogoče 24 ur na dan ogledati sto različnih zunanjih svetil. “Ljudje si vse bolj želijo na poseben način urediti okolico hiše. To pa je nemogoče brez ustrezne svetlobe, ki pomeni vir življenja. Ponudba zunanjih vrtnih svetil je zato v naši trgovini izredno bogata,"pravi lastnik trgovine A...Ž. V trgovini so prav veseli zlasti tistega kupca, ki je rešitev svojih želj iskal v tujini, ter se prepričal, da takšnih svetil, kot jih ponujajo na Teharju, tujina ne zmore. Trgovina A...Ž ponuja kvalitetna svetila dolge življenjske dobe po ceni, ki je primerna kvaliteti. V Žagarjevi delavnici so želje kupca zmeraj na prvem mestu. To pomeni, da se dela tudi po naročilu. Za vse svoje izdelke ponujajo tudi montažo in priključek. O založenosti trgovine se lahko osebno prepričate od ponedeljka do petka med 9. uro in 17. uro. METRSKO BLAGO POZAMENTERIJA MODNI DODATK t % p % KLPRA, Savinjska cesta 31. ŽALEC NOV MATERIAL - MREŽA - ČIPKE ZA BLUZE in OBLEKE (10 TONOV) - SPANDKK, PASTELNE BARVE ELASTIČNI MATERIALI ZA KOSTIME 1390 SIT DALJE - ELASTIČNI MATERIALI ZA POMLADNO - POLETNE KOSTIME 1590 SIT (17 MODNIH BARV) - DIOLENI ZA KOSTIME V MODNIH SIVIH BARVAH (1690-1990 SIT) DIOLENI ZA MOŠKE OBLEKE IN ŽENSKE KOSTIME (MOŽNA KOMBINACIJA KARO ENOBARVNO V ISTEM ODTENKU) 1990 SIT - IMITACIJA USNJA (10 BARV) 2590 SIT - ELASTIČNI MATERIAL ZA MIKICE - MODNE TKANINE ZA MATURANTSKE OBLEKE - JAPONSKI LAN ZA KOSTIME (16 BARV) 1980 SIT - AKCIJA - VISKOZE 890 SIT POLIESTRI 945 SIT Vse vrste gumbov različnih barv in velHtosfil t K 71 P IR /t AAI SAAO ŽE TU, PRIDITE ŠE VI! Trgovsko proizvodno podjetje Celje 3000 Celje Kosova 6 d.o.o. Tel.: 443-144, 483-615 AKCIJA V MESECU JUNIJU - Kotna sedežna garnitura velikosti 250x160 z zakonsko posteljo in velikim zabojem za postelnjino - v več barvnem blagu, na zalogi - cena 74«®O® SIT, nakup možen na tri čeke. Nakup pohištva na 12 čekov brez obresti in krediti na več let Z obresti od T+0% dalje. OBitein nni inion nn nori iokaoiji OB TEHARSKI CESTI V OSIJU! popijte dobro hauico v družbi z - in v Športnih čopa zlih -rtH/tar / Od 14. junija dalje pa do konca poletja bomo vsakega kupca v naši prodajalni v Žalcu povabili na kavico v bližnji bistro. Pa ne samo to! Kdor bo opravil nakup v vrednosti nad 10.000,00 SIT, bo obdarovan še s parom udobnih športnih copat ! $e dimo podeli veselimo poletja vi. Zavijte v pravo prodajaCno v Žalcu, Mestni trg 4 (poleg avtobusne postaje) M uvedbo DAM M DODANO VREDNOST CJ hrastove sode 30 do 3000 1 $0* kadi in cvetlične kadi fjl posebno ugodno - darilni so proste kapacitete za sušenje lesa GOTOVINSKI POPUSTI Servis Krbavac H Rečica ob Paki 45,3327 Šmartno ob Paki,Tel./Fax: (063) 885-218 PRODAJA NA VEC ČEKOV SODARSTVO UČAKAR VRANSKO 5 tel./ fax: (063) 725-050 IZKORISTITE TESTNI BON - 10.000 SIT M0NDE0 letnik 98 že od 2.799.000 SIT KA .... FIGSTA ... GSCORT.. focus .... PUMA .. MONDGO COUGAR. GAIAXY... 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 STOPNICE Besede po zahtevah opisov vpišite pod zaporedno številko vodoravno v lik. Og pravilni rešitvi boste na stopnicah v liku dobili osem krajev iz Savinjske doline in bližnje okolice. 1. Bikoborec, ki zabode bika, 2. mnogoceličar, 3. severnooameriški medved, 4. ptica pevka s črnim perjem in rumenim kljunom (dve besedi), 5. slovenska alpska smučarka (Špela), 6. majhna breza, 7. obnova, 8. presnova, 9. bledica, 10. kar določa kakšno naj bo ravnanje posameznika v družbi, 11. velika afriška mačka, panter, 12. predsednik Južnoafriške Republike (Nelson Rolihlahia), 13. prekinitev zakonske zveze. Nagrade: 1. enomesečni brezplačni obisk fitness kluba 2. 20 minut solarija 3. enourni osebni test Nagrade podarja: KARDIO FITNESS, Bojan Vajdič s.p. Novo Celje Rešitev pošljite do 25. 6. 1999 na naslov: Sarsa d.o.o., p.p. 27, 3310 Žalec GLASOV KVIZ Na vsako vprašanje morate odgovoriti le z eno črko, ki jo vpišete v sponji lik, v kvadratek tako kot kažejo številke. Vsaka črka lahko nastopi večkrat. Brano vodoravno boste dobili neko geslo. 1. Črka, ki Zhangjiakou spremeni v Ajdo, ko odpade. 2. Črka, ki je na začetku tega kar lahko nosimo v praznem žepu. (risba 2) 3. Črka, ki spremeni Zevsovega sina v žensko ime, če se iz začetka prestavi na konec. 4. Črka, ki manjka kurjavi, da bi postala naselje pri Zabukovici. (risba 4) 5. Ustnični zobni pripornik št. 23 6. Črka, ki jo rabi barva igralne karte, da bi postala glavno mesto Egipta, (risba 6) 7. Črka, ki manjka nekemu Zlobcu, da bi postal prvak SDS (risba 7) 8. Druga polovica hrvaške črke, ki loči našo konkubino od hrvaškega morilca, (risba 8) 9. Kaj manjka št. 2 da gora bi bila? (risba 9) 10. Kaj imajo skupnega Peterle ter smele vesele leteče čebele (risba 10) 11. Črka, ki jo dobi neka riba, da bi postala randes voues. (risba 11) 12. Črka, ki enega starša spremeni v drugega.(risba 12) 13. Črka, na začetku slovenske firme, ki si je privoščila poldrugi liter vodene prevare, (risba 13) Nagrado, pečenega odojka, podarja: TENIS KLUB ZUPANC Šešče Rešitev pošljite do 25. 6. 1999 na naslov: Sarsa d.o.o., p.p. 27, 3310 Žalec 1 2 3 4 4 3 5 6 7 8 4 9 10 11 11 3 7 9 3 12 6 6 7 13 1 3 7 9 Y~ 12 6 1 % /1 P Avtor: TOMAŽ MAHKO- VIC NOSILEC NOSAČ PRIPADNIK NEO- REALIZ- MA ZASUK HOTELSK DELAVEC ITAL. NAFTNA DRUŽBA NAVEDKI PLONKC F.BON ITI, SILENTIUF LENG, EGELC: NAR, OMO , MODEST ARŠIN POŽIREK PTICA PEVKA ZDRAVILNA RASTLINA imm GUMIJEVA MEŠ.RO-ŽEVIN. VIDEZA KRIVULJA PO KATER POTUJE PLANET Egi p.BOG SONCA “HITRO" GOVORJ. — — — VNETJE NEBNIC PEVKA PRODNIK — NIGERIJSKA ZVEZNA DRŽAVA PERJE PRI REPI SREDINA _giba__ — K aj i a m je? BREZAL- KOHOLNA PIJAČA LOČEK DLJE ŽIVI KDOR SE SME T1 OTOK ČAROVNI- CE KIRKE NENEC POŽELENJE TRETJE IME POL. MOIJA MITO- LOŠKI LETALEC I&RALKA )W NAŠEL.V SL.GOR. FLL i MA POSODA PRIJAT. RAZMERJE TURŠKA POKRA- JINA NASPROTJE UREJENOSTI BRAZIL. zv.držav; RUSKA dolž.mer; GOZDNO DREVO ALI GRM REKA V ANGLIJI. JUREK BECKER 100 M2 IGRALEC ČELA SLOVENSKA SOPRANISTKA DAČIIN DŽIP GROBO DOMAČE SUKNO GLAS SAVINJ- SKE PAMET SPODNJI DEL TREBUHA LUCIANO TVOR ETIOPSKA REKA NADA LAVRENCI». SLOVENSKI PESNIK (BRACO) OSEBNI ZAIMEK BENEŠKI MOST VRSTA TRSKE ŠVIC. FILMSKA IGRALKA SCHELL TIHOTA (LATIN.) ŠVIC. DRAMATIK POZDRAV IZ VRANSKE- GA OVČJA DLAKA RUSKI SKLADAT. ESTONSKI ŠAHIST (JIVO) EVROP. ORGANI Z. ZA RAZIŠ VESOLJA ... LED RAZBIJA DALMAT. Ž. IME ENEJEV SIN LEV TOLSTOJ ODSTRAN. UROKA JAPONSKO OTOČJE IZMALI- ČENA PODOBA PREROK HLEVSKI PROIZV. ^EVOLVEF BORIS STREL DOMAČE M. IME DOROTEJA KRAJŠE PIVSKI VZKLIK UČENJE PRIPAD- NIK SASOV ZLET IZ PROGE PRI SMUČANJU FILMSKI VESOLJ- ČEK PRI POM.ZA VESLANJE RADIVOJ MIKUŠ RESA PRI KLASU NAJVIŠJA KARTA ZNAN- STVENA PANOGA OGRODJE IZ LAT, LATNIK EKIPA ENAKI ČRKI SOSEDI ČRKE S NASELJE PRI BLEJSKI DOBRAVI V'____ VPIŠITE GESLO ! Geslo: Pošilja: Nagrade: 1. Obesek slon A 11117 2. Broška N 10788 3. Obesek A 11032 Nagrade poklanja NUGGET, Salon Žalec 01. Savinjske čete 3 1, P u II RADIO ZA VSA SRCA ŠPORTNO SRCE - Ford PUMA Ford servis Krbavac iz Rečice, Šmartno ob Paki, je prejšnjo soboto in nedeljo pripravil zanimive testne vožnje z vozili Ford. Ob že znani paleti fordovih vozil so tokrat prvič v savinjski dolini predstavili fordov mali coupe - pumo. Potencialnih kupcev in radovednežev se je v dveh dneh testiranj zbralo veliko, mi pa smo malega dirkalnika preizkušali na cestah zgornje savinjske doline. Že na prvi pogled fordova puma izžareva športnost. Aerodinamika in že značilne novodobne fordove oblikovalske poteze zaznamujejo ta mali coupe. Mali seveda samo na videz. V notranjosti ponuja puma vozniku in sovozniku ravno prav prostora za udobno vožnjo. Tako za kratke skoke po nakupih ali kot je marsikdo hudomušno pripomnil na testni vožnji: “Potrebuješ debelo denarnico, mlado punco, pa hajd na morje.” Puma je pravšnji avto za to. Malega športnika poganjata dva 16V zetec-SE motorja prostornine 1.4 in 1.7 litra. Na testu smo vozili močnejšo različico, ki razvije do 125 KM. Ti se na cesti izkažejo za zelo poskočne. Ko pohodiš pedal za plin, avto lepo in hitro potegne, motor pa daje ra- hel zvok dirkalnika. K temu veliko pripomore tudi petstopenjski športni menjalnik, ki ima zelo kratek hod in ergonomično oblikovano prestavno ročico. Tudi togo podvozje in petnajst eolska platišča z pnevmatikami 195/50 pripomorejo k dobri legi tega cou-pea na cesti. Pri zelo dinamični vožnji skozi ovinke (beri: pretiravanju) začne zadek rahlo drseti. Kakšen užitek. Ob vsem pretiravanju, ki smo si ga na testu privoščili, pa nas za varnost ni bilo strah. Puma ima serijsko vgrajeni dve zračni blazini, protiblokirni zavorni sistem ABS, TSC sistem za nadzor oprijema pogonskih koles, bočne ojačitve, zaporo dovoda goriva v primeru trčenja, varnostne sedeže in zategovalnike varnostnih pasov. Avto hiša KOS Ločica pri Polzeli, tel.: 063/ 70 00 470 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJALEC ZA VOZILA CITROEN 1. POSEBNI POGOJI ZA NAKUP VOZILA CITROEN ZA ZAPOSLENE PRI GORENJU 4% OD T. C. DO 31.12.99. 2. OD 1.6.99 DO 30.6.99 AKCIJA XSARA + 4 ALU PLATIŠČA (ZA VOZILA BREZ KLIME). 3. ČEK 150.000 SIT ZA DOSTAVNI PROGRAM (SERVISNE STORITVE IN MATERIAL) DO 30.6.99. 4. POSEBNA CENA ZA KLIMO - XSARA in BERLINGO X in SX. □ Avtohiša KOS 30 let Fordov mali coupe Puma s svojimi oblikami in zmogljivostmi lahko zapelje tudi najzahtevnejše ljubitelje jeklenih konjičkov! Tudi za dolgoprstneže, ki bi jih zamikala vaša puma, je poskrbljeno. Puma ima serijsko vgrajeno elektronsko blokado motorja, centralno zaklepanje in pokrov rezervoarja goriva s ključavnico. Tudi serijska oprema zunaj in znotraj je zelo bogata, saj so vozniku pri vožnji v pomoč servo ojačevalnik volana, športni sedeži in športno podvozje. Dirkalni dodatki, kot so aluminijasto držalo ročice menjalnika, merilniki z belo podlogo, temna stekla in v usnje oblečen volanski obroč zadovoljstvo med vožnjo samo povečajo. Prtljažni prostor pri pumi je ravno dovolj velik za krajša potepanja - 240 litrov. Kljub temu pa je sedenje na zadnjih sedežih dovolj udobno, če niste previsoki. Toda puma je vendarle coupe, zakaj za vraga, bi potem vozili še koga zadaj? V primerjavi s konkurenco je puma tudi po ceni zelo konkurenčen in dostopen avtomobil, saj je cenejša različica na voljo kup- cem že za dobrih dva miljona osemstotisoč tolarjev. Za moč nejšo različico tega športnega avtomobila, ki meri v dolžino 3984 mm, v širino 1674 mm in višino 1345 mm ter doseže končno hitrost po tovarniških zagotovilih 203 km/h, pa boste odšteli nekaj več kot tri miljone stotisoč tolarjev. Tekst in foto: Samo OPLOV OFF-ROAD SHOW V petek, 21. maja, so predstavniki Opla na motokros progi r Orehovi vasi pripravili OFF-ROAD-SHOW. Več o tem prihodnjič. PREVOLNIK ' i i INDI- JANCI SIVARO MESTO NA OTOKU HONŠU ARABSKI PRINC JOŽI IME ČRKE ŽIVAL. MAŠČOBA GNOSEO-LOGIJA ZVEZNA DRŽAVA NAJ.NIGERIJE IVAN POTRČ ENIGMA NEVERA SPREM- LJEV. BOGA AMORJA — MORSKI RAK DEL MEDEN. FR.PIS. ALBERT RADIJ ANG. POLITI* ROBERT TU NI NIČ NOETOV/ BARKA azijsk; ŽITARI- CA aPORTNC SRED. NA ŠVED. — — PLOŠČAT KOS LESA IZUM. MOTORJA IKRAVEC — — — ..MARIA RILKE AM. ARHTT. VODNI JAREK PLUG — — — ■■■M* . J SLOV. VIOLI- NIST (MILE) BAJESL. KRALJ BRITA- NIJE NOGOMET. PLOŠČ. V KIT. GOBCU RETO- RIK MARIBV” SLIKAR IGNATZ OČRT FINSKI NARODNI EP 2 ► SMEJ SE VODILO NAUK 0 MIŠLJENJU EVARIS- TE GALOIS OTROŠKI KORAK NEMŠKI FILOLOC SNOV,KI TO SEŽI GAMO ZA TnPT. NIKAL- NICA NASPR. PLIME ENAKA VOKALA ZAŠČIT. KNJIGE RIGAČ OSMA ČRKA ARARŠČ. 1ARTINOV LESEN INDIJ. RTFRFR UKRAJ. REKA IME VEČ NORVEŠ. MESTEC ESTONEC STANJE DUŠEV. UGODJA KONEC POLOT. snežni" ČT.OVF.K SREDI- NA PORE RT NA JUGU ITALIJE POLJSKA REKA SEVERNO ATL PAKT VRSTA STROČ. 3 LUKA V IZRAELU VNAŠ. V raču- nalnik ZBIRKA GEM GRŠKA ČRKA INDIJANCI V EKVA- DORJU MAJHEN KORNET VODJA KMET. OBRATA TRIPR- STI BRAZIL. T.ENTVCT DOM. ŽENSKO IME VPIŠITE GESLO Geslo: Pošilja; Rešitev iz št. 88 je: ČESAR VI NE UPORABLJATE Nagrajenec je: PAVEL OSTERUH Savinjske čete 2 3310 ŽALEC (nagrado prejme v uredništvu) s Ji §1 !J! |'8 O Ižli ^9,1 Mh* RadiO t W!oi ^0/0, KI Tl JE SAUSAGES / SAUSAGES Mlada in obetavna zasedba na istoimenskem prvencu gradi svoj glasbeni izraz na že neštetokrat slišanih in za marsikoga že preživetih glasbenih obrazcih. Bazični rock zn’ roli in rhythm žn’ blues ob koncu tisočletja res nista več najbolj aktualna, vendar pa so skladbe presenetljivo prepričljive in s ščepcem pop preračunljivosti aktualne. SAUSAGES med redkimi na sončni strani Alp premorejo odlično, energično pihalno sekcijo. Le-ta daje njihovi glasbi bolj poln, na soulu in funku temelječ plesni zvok. Poleg avtorskih skladb, med katerimi je tudi že prva uspešnica SPAL BOM CEL DAN, sta na plošči tudi dve priredbi HARD TO HANDLE in NVHOLLA LOTTA SHAKIN GOING ON. Obe izjemno prepričljivo izvedeni predelavi jasno Kažeta, od kod črpajo ideje za svoje skladbe. Precejšnje zasluge gredo gotovo producentu in izkušenemu glasbenemu mačku Borutu Činču, ki je odigral tudi vse klaviature. Slabša (ne ravno katastrofalna) polovica skladb so naivno predvidljiva besedila, kar pa je tako ali tako eden glavnih problemov našega zabavno glasbenega prizorišča, z izjemo nekaterih častnih izjem seveda. BACKBEAT / SONGS KROM THE ORIGINAL MOTION PICTURE Glasba na plošči BACKBEAT je Pravzaprav zvočna kulisa istoimenskega filma, v katerem so prikazana zgodnja leta skupine The Beatles, ko se je še kalila z igranjem po klubih in beznicah Hamburga. Film je v bistvu nekakšna biografija njihovega prvotnega basista Steva Suttcliffa, ki pa je skupino zapustil še preden je dosegla svetovno slavo m tragično Preminul leta 1962 zaradi možganske krvavitve. Na plošči so zbrane priredbe skladb, ki so jih The Beatles preigravali v takratnem obdobju, klasike oziroma abeceda rock žn’ rolla od LONG TALL SALLV do TWIST AND SHOUT, GOOD GOLLV M1SS MOLLV ... Izvedbe The Backbeat banda se dokaj zvesto držijo originalov, čeprav so v njem zbrani glasbeniki iz precej drugačnih glasbenih vod kot Dave Grohl iz Nirvane, Thurston Moore iz Sonic Youth in Mike Mills iz REM. Energične in nekoliko ostrejše izvedbe prilagojene r’n’r zvoku devetdesetih ohranjajo lahkotno sproščenost in uživaško plesnost petdesetih. Skratka, plošča je ustvarjena iz in za čisti užitek, kot nalašč za noro zabavo v vročici divje sobotne noči. Vasja Volavšek IZPOD ODRA / VLATKO STEFANOVSKI TRIO Gotovlje 29.5.1999 Koncert Vlatka Stefanovskega, kitarskega polboga in po mnenju uglednega Guitar Playerja enega najboljših kitaristov na svetu, je glasbeno doživetje posebne vrste, saj so tovrstne glasbene poslastice silno redke. Uveljavil se je s skupino Leb i Sol, v kateri je vizionarsko spajal makedonsko ljudsko glasbo z rockom in jazzom in to kar celih dvajset let pred uveljavitvijo tako imenovane world oziroma svetovne glasbe. Stefanovski se je predstavil s svojim triom, v katerem sta poleg njega še bobnar Mihail Peruševski in basist Aleksandar Pop-Hristov, izjemno uigrana in kot švicarska ura točna ritem sekcija. V prvem delu koncerta so igrali predvsem skladbe iz svoje nove plošče, za katere je značilen oster in trši kitarski zvok. Nasploh so nove skladbe manj komunikativne, zato je sicer zelo hvaležno občinstvo z navdušenjem pozdravilo starejše VROČIH TUJE: /. DRAŽEN ZEČIČ- Nitko nema dva života 2. COLONIA - Kitam ljubavi 3. TOM fVA/TS - Mule variatiom 4. CHER - 1 Betieve 5. THE CRANBERR1ES - Burry The Hatchet DOMAČE: 1. SENDI - Brezmejna ljubezen 2. FOXY TEENS - Ujemi ritem 3. NUOE - Supermarket 4. PEPEL IN KRI - Dan ljubezni 5. PTUJSKIH 5 - Ti in jaz si prstan bova podala ŽANA skladbe še iz časov skupine Lcb i vrhunec koncerta je bila skladba Sol ABER DOJDE DONKE, SKOPJE, nato pa jih je evforično DIKIJEVA IGRA, JOVANO občinstvo še trikrat priklicalo na JOVANKE ... Zaključek in hkrati oder. Vasja Volavšek Čestitamo dobitnikom glavnih nagrad v finalni oddaji! 1. NAGRADA: Ivica Legvart iz Žalca (hladiInik-GORENJE) 2. NAGRADA: Ernest Kekič iz Griž (vikend paket-TA BEMI) 3. NAGRADA: Bojan Caglič iz Žalca (vikend z DAEWOOjem-ACF) 12. SILVOSTIK, SREDA, 9,JUNIJA 1999 OB 20. URI NA STV V tokratni oddaji vam bomo predstavili: - ''Noč Samurajev'' - mlado pevko Vito Črepinšek iz Griž. —►SKRITA KAMERA, PREDALČNIK NAGRAJUJE < Sw - 5ILV05TIK 'VSI Gostišči />] FILAČ: / SLOVAN in ^ TROBEJ Nudita gostinske usluge v lepo urejenih ambientih za ohceti, civilne poroke, slavnostne obroke, zaključene družbe, dnevna kosila, malice in hrano po naročilu. GOSTIŠČE FILAČ - SLOVAN Vransko 54, 3305 Vransko, Tel.&fax: 063/725-430 GOSTIŠČE FILAČ - TROBEJ Attemsov trg 12, 3342 Gornji Grad, Tel.&fax: 063/843-006 Se želite sprostiti in poveseliti? Potem boste zagotovo prišli 24. junija v gostišče Slovan na Vranskem. Dobre glasbe in hrane ne bo manjkalo! Dobrodošli TRGOVINA INSERVIS MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE VIUKAIZMU r ^ ~DUŠETj_ d. o. o. muooomcam Puritljc Ha. 3314 BRASLOVČE (Tel.: 063/ 720-598) VRTNIH KOSILNIC ( VABUENI j (različne širine, s košem ali brez, s pogonom ali brez...) ( MOTORNIH KOS ) (stranske ali nahrbtne, različni priključki) MOTORNIH ZAO hobby, kmečke in profesionalne Vsak pri nas kupljeni KOSILNIC BCS j stroj vam sestavimo, preiskusimo in vas poučimo o pravilnem delovanju. Že na zalogi! SERVIS INREZERVNI DEU ZAGOTOVLJENI! PETROL d.d. Slovenska naftna družba UGODNI POGOJI NAKUPA KURILNEGA OLJA - gotovinsko plačilo, Magna kartica - nad 1000 lit ... 46,90 SIT/lit - nad 3000 lit ... 46,40 SIT/lit - nad 5000 lit ... 45.40 SIT/lit - obročno plačilo: - na 3 obroke ... 47,95 SIT/lit - na 6 obrokov ... 48,40 SIT/lit - brezplačen prevoz - plačilo ob dostavi. Naročila na telefon: - Skladišče Celje 33-931, 31-796 - Skladišče Dravograd(0602) 83-033, 88-786 - BS Mozirje 497-3060 - BS Slov. Konjice 497-5080 J O Pl h UJ a A TigoAvto - NADOMESTNI DELI ZA: TOVORNA IN OSEBNA VOZILA, TRAKTORJE TER VILIČARJE - MOTORJI, KOLESA - PRALCI POD PRITISKOM -ZELENI PROGRAM Prodajalna 219 Celje, Podjavorškova 2 Sl - 3000 CELJE telefon, telefax: (063) 413 413 GSM: (041) 681 378 ZGORNJA HUDINJA PRI IZHODU Z AVTOCESTE DELOVNI ČAS OD 7-18 URE SOBOTA OD 8-12 URE SKUTERJI. PIAGGIO in GILERA ( NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI) LAVOR WASCH PRALNI AGREGATI AKCIIA KOMPRESOR ATLANTA 251 + GARNITURNA PRIKLJUČKOV CENA: 29.333,00 SIT KOSILNICE HARRY- ODLIČNE KOSILNICE CASTEL GARDEN, HANDY GUME AKCIJA: PNRUMANT PLAČAŠ 3 DOBIŠ 4 SAVA - 10 OBROKOV BREZ OBRESTI #o*-° MOTOKULTIVATORJI IN PRIKLJUČKI GOLDONI Podjetje za inženiring;, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold telefaks: 063 724 050, GSM: 041 678 775 NA ZALOGI IMAMO PO UGODNI CENI TRAKTORSKE GUME IN GUME ZA NAKLADALKE: <7 POGONSKE TRAKTORSKE GUME: 11,2 x 26 x 10 x 28 ... 21.754 SIT 300170 K 20 .... 21.721 SIT 12,4 x 11 x 28 24.511 SIT 7,50 x 20 TIGAR ... 11.561 SIT 13,6 x 12 x 28 29,624 SIT 360170 R 28 .... 33.729 SIT 14,9 x 13 x 28 31.270 SIT 380/70 R 28 .... 38.878 SIT 16,9 x 14 x 28 36.344 SIT 420/70 R 28 .... 48.334 SIT 18,4 x 15 x 30 50.500 SIT 480/70 R 28 .... 58.303 SIT 11,2 x 24 19.263 SIT 480/70 R 30 .... 62.875 SIT 12.4 x 24 25.017 SIT 480/70 R 34 .... 74.307 SIT 77VODILNE TRAKTORSKE GUME: 600 x 16 5.500 SIT 750 x 16 7.816 SIT <7GUME ZA NAKLADALKO: 10/75 x 12 7.245 SIT 10/75 x 15,3 ... 10.580 SIT VSE CENE SO S PROMETNIM DAVKOM IN VEIJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG! d.o.o. Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2,1230 Domžale PRODAJNI CENTER - TRGOVINA Z GRADBENIM LAIKOVA VAS MATERIALOM Latkova vas 84,3312 Prebold Tel.: 063 / 702-250, fax:702-251 V MESECU JUNIJU AKCIJSKE CENE - OPEKE, POROBLOK IN POROTHERM - STREŠNIKI BRAMAC - IZOLACIJSKIH MATERIALOV - ARMATURNIH MREŽ - MAVČNE IN KOMBI PLOŠČE NUDIMOTUDI: - vse vrste pranih plošč in tlakovcev za ureditev okolice - izdelke JUB in Belinke za polepšanje doma BREZPLAČNA DOSTAVA ZA VREDNOST NAD 100.000,00 SIT V trgovini Vas pričakujemo vsak dan od 7.00 -19.00 ure, ob sobotah pa od 7.00 -13.00 ure. V SAM-u NISI NIKOLI SAM!!! BREZPLAČNA DOSTAVA, MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV TRGOVINA-SERVIS d.o.o. ALIANSA ŠEMPETER 13A, TEL.: 063/701-888, TEL&FAX: 063/702-088 DELOVNI ČAS: TRGOVINA: 8-19, SOBOTA 8-12 SERVIS: (pon.-pet.) 8-12, 13-17 REZERVNI DELI ZA: PRALNE STROJE, ŠTEDILNIKE, SUŠILCE PERILA, HLADILNIKE, BOJLERJE. BELA TEHNIKA. AKUSTIKA. MAU GOSPODINJSKI APARATI VROČE CENE TELEVIZOR S0NY 70 cm TELEVIZOR GORENJE 51 cm, ttx TELEVIZOR GORENJE 70 cm, tt* VIDEOREKORDERJI že od VIDEOKAMERA JVC GLASRENI STOLPI - različnih znamk od PRALNI STROJ ROSCH, 000 obratov POMIVALNI STROJI: GORENJE, CANDY, BOSCH od ZAMRZOVALNA SKRINJA, 210 litrov KUHINJSKE NAPE ELICA od PRALNO SUŠILNI STROJ CANDY 13.520.00 SIT 37.900.00 SIT 79.000. 00 SIT 29.990.00 SIT 07.000. 00 SIT 34.200.00 SIT 99.500.00 SIT 64.560.00 SIT 44.916.00 SIT 9.950,00 SIT 93.900.00 SIT POPRAVILO VSEH VRST TELEVIZORJEV, VIDOREKORDERJEV GLASBENIH STOLPOV SERVIS SESALCEV VORVVERK ANTENE, ANTENSKI PRIBOR. SAT SISTEMI. SVETOVANJE, MONTAŽA, SERVIS •9000 SIT NI STROJ GORENJE, 1.100 obratov AC LEVEC PONUDBA RABLJENIH VOZIL NISSAN PAJERO 3.0 GLS, V6, l. 92, avtomatik, 2,437.500 SIT PEUGEOT 605, 1. 93, 3.0i, 1,600.000 SIT MERCEDEZ BENZ 190 1.8, 1. 91, 1,440.000 SIT Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 063/472-409. AVTO CELJE ZALOGA RABUENIH VOZIL CELJE: ALFA ROMEO 155 1.8 TS, 1. 95/96, rdeča, 1,399.000,00 SIT CITROEN AX šport, 3V, I. 89, srebrna met., 957.600,00 SIT CITROEN AX allure, 5V, 1. 92, srebrna met., 539.000,00 SIT CITROEN XANTIA 1.8 SX 16V, 1. 96, zelena met., 1,899.000,00 SIT DAIHATSU CHARADE TS, 1. 93, moder, 499.000,00 SIT DAIHATSU APPLAUSE 1.6, rdeča met., 1. 91, 499.000,00 SIT FORD FIESTA 1.1 fun, 1. 93, moder, 837.500,00 SIT FORD FIESTA l.li, 3V, 1. 91, rdeča, 459.000,00 SIT FORD ESCORT 1.4 CL, 3v, I. 94, 949.000,00 SIT FORD ESCORT 1.6 CLX, 16v, 1. 93, rdeč, 1,099.000,00 SIT FIAT FIORINO 1.7D, 1. 94, bel, 599.000,00 SIT FIAT FIORINO 1.4 panorama, rdeč, 1. 95, 679.000,00 SIT FIAT TIPO GT, I. 93, črn, 899.000,00 SIT HVUNDAI LANTRA 1.6 GLSi, I. 93, 969.000,00 SIT KIA SEPHIA 1.6i SLX, 1. 96, modra met., 997.800,00 SIT LADA SAMARA 1500, 3V, krem, 1. 95/96, 459.000,00 SIT LADA SAMARA 1300, 3v, bela, I. 93, 249.900,00 SIT LANCIA DEDRA 1.8 te, 1. 91, siva met., 899.000,00 SIT MITSHUBISHI SPACE RUNNER 1.81 GLX, 1. 96, modra, 2,399.000,00 SIT MARUTI 800, bel, I. 93, 399.000,00 SIT NISSAN PRIMERA 1.6 SLX, 1. 97, zelena met., 2,149.000,00 SIT PEUGEOT 406 ST 1.8, 1. 96, bel, 2,198.000,00 SIT PEUGEOT 406 1.8 GR, 1. 94, bel, 1,243.000,00 SIT PEUGEOT 405 SRI + oprema, I. 93, siv met., 1,299.000,00 SIT PEUGEOT 806 turbo+oprema, I. 95, bel, 2,669.000,00 SIT R CLIO 1.2 RN, 3V, I. 95, ezlen, 959.000,00 SIT RENAULT CLIO 1.2 RN, 5v, 1. 95, zelen met., 999.000,00 SIT R 5 FIVE, I. 94, bel, 597.900,00 SIT R 5 CAMPUS PLUS, 5V, I. 93, rdeč, 578.000,00 SIT R 5 CAMPUS, I. 91, srebrna met., 468.000,00 SIT R 5 CAMPUS, 5V, rdeč, 1. 90, 379.000,00 SIT SUZUKI VITARA VX, 5V, 1. 96, siva met., 2,097.000,00 SIT VW GOLF 1.4 CL, 3v, 1. 95, bela, 1,259.000,00 SIT VELENJE: CITROEN AX 1.1 TRS, I. 90, 497.632,00 SIT DAIHATSU CHARADE, 1. 93, 555.000,00 SIT FORD ESCORT 1.3, 5v, 1. 93, 779.100,00 SIT FIAT PUNTO 55 SX, 5v, 1. 95, 869.000,00 SIT FORD FIESTA 1.1, 1. 95, 899.000,00 SIT HVNDAI ACCENT, I. 96, 910.000,00 SIT LADA SAMARA 1300, 5v, 1. 95, 499.000,00 SIT LADA SAMARA 1300, 1. 93, 199.000,00 SIT LADA SAMARA 1300, 5V, 1. 96, 648.900,00 SIT MARUTI 800, I. 94, 499.000,00 SIT OPEL VECTRA 1.8i, I. 92, 940.000,00 SIT R 5 CAMPUS, 5v, 1. 93, 600.000,00 SIT R 5 FIVE, 1. 94, 715.000,00 SIT SEAT IBIZA, 1. 93, 640.676,00 SIT ŠKODA FELICIA LXI, 1. 95, 785.400,00 SIT ŠKODA FAVORIT 135 LS, I. 91, 260.000,00 SIT Ugodni krediti do 5 let s T + 4,5 do 4,7% obr. mero, menjava staro za novo, vozila so tehnično brezhibna, za določene tipe vozil dajemo delno garancijo. Najnovejše ponudbe najdete na internetu http://www.avto-celje.si. Informacije na telefon: 063/412-328 -Celje, 063/851-060 - Velenje AVTOHIŠA DREV ZALOGA RABUENIH VOZIL LADA SAMARA 1300, 1. 96 ŠKODA, I. 93 SAMARA, 1. 92 Informacije na telefon 063/707-365 in 0631707-395. FINEX ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI 80 1.8 S, 1. 84, rumen, 100.000 SIT CITROEN BX, 5V, I. 84, rumen, 100.000,00 SIT CITROEN AX l.li TRE, 1. 94, srebrno siv, 670.000,00 SIT CITROEN C 15 D 1.7 (kombi), 1. 93, bel, reg. 7/99, 665.000,00 SIT CITROEN C 25E, 5v, 1. 91, bel, 430.000 SIT DAIHATSU CHARADE TD, 5v, 1. 90, metal mišje siv, 360.000 SIT DAEWOO HCO SX, I. 97/98, vijola, 750.000 SIT FORD RIESTA 1.1 iC, 1. 95, temno moder, 850.000 SIT HVUNDAI PONV 1.5 GLS, 4v, 1. 92, bel, 600.000 SIT LADA SAMARA 1300, 5V, I. 95, meti siv, 450.000,00 SIT LADA SAMARA 1500, 3V, 1. 94, modra metal, 400.000 SIT LADA SAMARA 1.3 3DR, I. 93, rdeč, 295.000 SIT LADA KARAVAN, 1. 93, bel, 400.000 SIT LADA NIVA 1600, 1. 92, bel, 535.000 SIT MARUTI 800 CITI ŠTAB, I. 96, moder, 670.000 SIT MITSUBISHI LANCER 1.3 GL, 1. 97, rdeč, 2,068.000,00 SIT OPEL OMEGA 2.6i CD, I. 92/93, bordo rdeč, 1,570.000 SIT Informacije: PE CEIJE 063/482-011, 482-012; PE DRAVOGRAD 602/83-643; PE RAVNE 0602/287-560, 06021287-561, PE VELENJE: 063/857-424, 0609/640-204 AVTOHIŠA JAKOPEC ZALOGA RABLJENIH VOZIL ASTRA 1.6 GLS, 1. 92, 5v, k.modra, 990.000 SIT ASTRA 1.4 GL, I. 94, 5v, k.rdeča, 1,090.000 SIT ASTRA 1.7D GL caravan, 1. 93, bela, 1,050.000 SIT CITROEN AX, 1. 94, srebrn, 800.000 SIT CORSA 1.5D SWING, 1. 93, 3v, rdeč, 750.000 SIT FIAT 126P, 1. 90, bež, 70.000 SIT FRONTERA 2.0 SE, 3V, 1. 96, k. zelen, 2,700.000 SIT KADET 1.6 karavan, 1. 90, k.moder, 620.000 SIT KADET, 1. 90, rdeč LADA SAMARA 1300, 5v, 1. 95, 430.000 SIT R 5 CAMPUS 5v, 1. 93, 520.000 SIT SUZUKI SWIFT 1.3 GLS, 3V, 1. 96, rdeč, 950.000 SIT VECTRA 1.6 GL, 4V, 1. 91, rdeč, 900.000 SIT VECTRA 2.0 GL, 4v, I. 89, 690.000 SIT VW GOLF 1.6B, 5v, bel, 1. 91, 670.000 SIT Ev« vozila so dobro ohranjena. Možen kredit do 5 let brez pologa. 063/42-54-611. AVTOHIŠA KOS ZALOGA RABUENIH VOZIL SEAT TERRA, I. 94 NISSAN SUNNV 1.5 GL, 1. 86 Na zalogi NOVA vozila Informacije na telefon 702-230. AC KRALJ ZALOGA RABUENIH VOZIL FIAT FIURINO, I. 95 GOLF 1.1, 1. 77 GOLF 1.6 D, I. 87 HVUNDAI PONV GLS, 1. 90 LADA 1500 KARAVAN, 1. 95 MAZDA 323, 1. 90 OPEL VECTRA 1.6 1. 88, 140.000 km R5, 5v, 1. 92 SONATA 1.8 TOP K, 1. 97 TOLEDO 1.6 , 1. 92 VUGO 55, 1. 88 LANTRA WAGON, 1.8, vsa oprema, 1. 96 HUNDAV SONATA 2.4, 1. 92 NISSAN SUNNV 1.4, 1. 93 SONATA 2.5 V6, 1. 99 MARUTI, I. 96 FORD MONDEO 1.8, klima, 1. 95 FORD FIESTA 1.1, 1. 91 FORD ESCORT 1.8 karavan , 1. 92 Za vsa rabljena vozila možen kredit. Informacije na tel.: 063/720-283 ali 063/720-116. AVTOCEHTER MEH ZALOGA RABUENIH VOZIL VW PASAT 1.8/90 KS automatic, 1. 94, črn, 74.000 km, 1,900.000,00 SIT VW GOLF 1.4, I. 95, rdeč, 110.000 km, 1,365.000,00 SIT Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tel.: 063/898-250. JOŽE MURŠIČ ZALOGA RABUENIH VOZIL Informacije na telefon 063/856-852. SPECTRA ORRIT ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI 100 2.3 E, 1. 93, rdeč, 1,690.000 SIT AUDI A6 2.6, I. 94, kov.rdeč, 2,399.000 SIT AUDI A6 2.0, 1. 95, kov.srebrn, 2,790.000 SIT AUDI 100 2.3 E Q, 1. 92, zelena kov., 2,100.000 SIT AUDI A4 1.8 TQ AVANT, 1. 97, rumen, 5,490.000 SIT AUDI A4 1.8 T, 1. 97, bel, 3,950.000,00 SIT AUDI A4 1.8 T, I. 96, kov.rdeč, 3,090.000 SIT FORD ESCORT CLX D karavan, 1. 92, bel, 1,135.000 SIT FORD FIESTA 1.1 CL, I. 90, 3v, bel, 590.000 SIT FORD ORION 1.6 SAVOV, 1. 90, rdeč, 350.000 SIT FORD COURIER 1.3 FURGON, 1. 95, bel, 750.000 SIT FORD MONDEO karavan 1.8 i GLX, 1. 96, kov.zelen, 2,390.000 SIT HVUNDAI SONATA 2.0i GLS, 1. 93, kov.siv, 1,290.000 SIT HONDA CIVIC 1.4 GL HB, I. 90, kov.siv, 790.000,00 SIT MITSUBISHI PAJERO 3.0 GLS V6, 1. 92, kov.moder, 2,599.000 SIT NISSAN PRIMERA 2.0 SLX, 1. 94, 4v, kov.siv, 1,499.000 SIT OPEL ASTRA 1.6 Gli, I. 94, 5V, kov.moder, 1,250.000 SIT R 19 TD RT, 1. 94, bel, 1,150.000 SIT VW CADDV 1.6 D, 1. 88, rdeč, 399.000 SIT VW GOLF VARIANT 1.8 CL, I. 96, kov. moder, 1,790.000 SIT VW GOLF 1.6 B, 1. 92, 5v, bel, 915.000 SIT VW GOLF 1.8 evropa, 1. 95, rdeč, 1,350.000 SIT VW PASSAT 1.8 CL, 1. 93, rdeča, 1,399.000 SIT VW POLO 1.3 CL COPUE, 1. 94, rdeč, 799.000 SIT VW SHARAN GL VR6, 1. 96, kov.moder, 3,590.000 SIT Informacije na telefon: 0631411-336, 425-400. PSC ZALOGA VOZIL FELICIA 1. 96, rdeč, 913.500,00 SIT LADA SAMARA, 1. 95, 497.200,00 SIT LADA SAMARA, 1. 94, vijolčna, 346.000,00 SIT OKTAVIA GLXi, I. 98, bel, 2,000.000,00 SIT SEAT TERRA 1.4 D, I. 93, bel, 661.500,00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 93, rdeča, 495.075,00 SIT ŠKODA FAVORIT, L 91, 67.000 km, 231.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT, bela, I. 93, 430.500,00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 93, zelen, 472.500,00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 93, rdeča, 462.000,00 SIT FELICIA GLXi, rumena, 1. 90, 1,000.000,00 SIT FELICIA GLX 1.6, rdeča, z vso opremo, 36.000 km, 1,450.000,00 SIT Vsa vozila so tehnično brezhibna. Informacije na telefon 063/861-570. FORO KRRAVAC ZALOGA RABUENIH VOZIL ŠKODA FELICIA Lxi, 1. 96, 5v, srebrna metalik, L lastnik FORD SIERA 2.0 CLX, 1. 91, 5 V, moder DAIHATSU CHARADE CS-TD, 1. 92, 5V, siva met., 520.000 SIT LADA SAMARA 1300, I. 91, 5V, tem.rdeč, 250.000 SIT Za vsa vozila možen kredit. Infomacije na telefon 063/885-218. RO SO ZALOGA RABUENIH VOZIL DAIHATSU CHARADE, 1. 90, 390.000,00 SIT FELICIA KOMBI, 1. 96, 990.000,00 SIT FELICIA, 1. 96, 960.000,00 SIT GOLF 1.6, 1. 92, 700.000,00 SIT LADA SAMARA, 1. 88, 150.00,00 SIT PASSAT CL 1.8, 1. 90, 840.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 93, 450.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT, I. 94, 490.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT, I. 91, 290.000,00 SIT UNO 1.7 D, I. 92, 590.000,00 SIT 7-a vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 063/37-506. ■SL SEZNAM RABLJENIH VOZIL ALFA ROMEO 164, modra, 1. 88, 1,050.000 SIT ASTRA 1.6 kar., modra, I. 93, 1,150.000 SIT AUDI 100 2.3, 1. 92/93, moder, 1,690.000 SIT CITROEN AX 1.1, bel, 1. 93, 600.000 SIT CITROEN SAXO 1.1, rdeča, 1. 96, 1,050.000 SIT FORD ESCORT 1.8, zelen, I- 93, 1,370.000 SIT FIAT C1NOUECENTO, 1. 94, bel, 600.000 SIT HONDA CIVIC 1.4, I- 91, siv, 850.000 SIT Lada samara 1.3, 1. 93, rdeč, 310.000,00 SIT lada samara, >• 95, rdeč, 550.000 SIT LAGUNA 1.8 RN, 1. 95, siv, 1,690.000 SIT MERCEDES 190E, I- 91, bel, 1,490.000 SIT MAZDA MX 3, zelen, 1. 93, 1,400.000 SIT MARUTI 800, bel, I. 94, 520.000 SIT NISSAN SUNNY 1.4, L 91, bel, 730.000 SIT OPEL VECTRA 2.0, moder, L 92, 1,150.000 SIT OPEL ASTRA AVT., 1. 96, rdeča, 1,800.000 SIT OPEL CORSA 1.4, L 93, črn, 840.000 SIT PEUGEOT 205 L, rdeč, 1- 91, 500.000 SIT PASSAT VR6, črn, I. 92, 1,450.000 SIT PEUGEOT 405 GR, 1. 90, siv, 750.000 SIT K 4 GTL, L 91, modra, 250.000 SIT R 4 GTL, bel, 1. 92, 240.000 SIT R CLIO 1.2 RT, 3V, rdeč, L 94, 870.000 SIT R CLIO 1.2 RT, 5V, bel, L 95, 940.000 SIT R CLIO 1.2 FIDJI, 3V, bel, I. 97, 1,220.000 SIT R 19 RT 1.4 RT, 4v, L 94, srebrn, 1,130.000 SIT R 19 RT 1.4 RT, 4v, 1. 94, rdeč, 1,020.000 SIT R 19 RT 1.4 RT, 5v, 1. 93, rdeč, 1,020.000 SIT R II GTL, rdeč, I. 86, 300.000 SIT R 11 GTL, rdeč, 1. 87, 320.000 SIT R 5 FIVE, 5v, moder, >• 95, 690.000 SIT R 5 FIVF 5V L 95, rdeč’ 790.000 SIT R 5 CAMPUS, 5V, L 93, bel, 550.000 SIT R 5 CAMPUS PLUS, rdeč, 1- 94, 750.000 SIT R 5 CAMPUS, 3v, I. 92, rdeča, 500.000 SIT R 5 CAMPUS 3v, zelena, !• 92, 520.000 SIT R 5 CAMPUS 5V, zelena, 1. 93, 590.000 SIT SEAT TERRA 1.3 D, rdeč, I. 91, 370.000 SIT SUBARU LEGACV, siv, 1. 93, 1,200.000 SIT ŠKODA FELICIA, modra, 1. 97, 1,150.000 SIT TRAPIC T31 F, beige, 1. 97, 1,950.000 SIT VW GOLF 1.6 JXD, 1. 89, rdeč, 730.000 SIT Kredit 2-5 let T + 4,5 - 4,7%. Informacije 453-115. SELMAR ZALOGA RABLJENIH VOZIL AUDI A6 1.8, I. 96, kov.zelen, 2.990.000,00 SIT AUDI 100 2.3E, 1. 91, bel, 1,350.000,00 SIT ALFA ROMEO 155 2. TS, I. 96/97, met. Zelen, 2,199.000,00 SIT BMW 316i, I. 92, bel, 1,990.000,00 SIT BMW 316i compact, I. 95, bel, 2,150.000,00 SIT BMW 3181, 1. 93, kov.črn, 2,099.000,00 SIT BMW 318 TDS, I. 96/97, bel, 2,990.000,00 SIT BMW 318, 1. 98, 4,520.000,00 SIT BMX 316i copmact, 1. 96, met. zelen, 1,950.000,00 SIT BMW 525 TDS, 1. 96, viola, 4.400,000,00 SIT pas^at 9 n m 1. 94/95, met.siv, ’ 1,690.000,00 SIT CITOREN ZX 1.81 aura, 1. 94, rdeč, 950.000,00 SIT CITROEN AX l.li, TRE/5V, I. 95, rdeč, 899.000,00 SIT DAEWOO ESPERO 2.0 CD, 1. 95, metal beige, 1,499.000,00 SIT FIAT TIPO 1.4 ies, 5v, I. 94, moder, 750.000 SIT FORD ESCORT 1.6 CLX, I. 91, bel, 899.000,00 SIT GOLF CL 1.4, 5v, 1. 94, rdeč, 1,470.000,00 SIT GOLF D 1.9, I. 93, met.črn, 1,365.000,00 SIT MOTO GUZZ1 Nevada club 750, črn. 1,280.000,00 SIT PONTIAC TRNSPORT 2.3, I. 96, met.siv, 2,590.000,00SIT PIAGGIO HEXAGON 150, 1. 96, črn, 350.000,00 SIT R 19 1.4 ERT, I. 94, met.siv, 950.000,00 SIT RENAULT LAGUNA 1.8 RT break, 1. 95/96, kov.siv, 1,930.000,00 SIT R 19 1.8, 1. 93, bel, 990.000,00 SIT R 5 five 1.4, 1. 95, rdeč, 750.000,00 SIT SUZUKI SWIFT 1.3 GL, kov.siv, I. 95, 850.000,00 SIT Informacije 063/34-320 in 063/32-524. MOTO CENTER TOGI VEČJA MOTORNA KOLESA HONDA CBR 1000, 1. 88, 630.000,00 SIT LA VERDA 668, 1. 97, 1,060.000,00 SIT BUELL Sl, 1. 98, 1,850.000,00 SIT VAMAHA XCZ 660, 1. 91, 520.000,00 SIT HONDA CBR 900 RR , 1. 94, 850.000,00 SIT HONDA VF 750 MAGNA, 1. 98, 1,350.000,00 SIT VAMAHA DT 500, 1. 93, 180.000,00 SIT SUZUKI DR 650, 1. 95, 800.000,00 SIT SUZUKI 650 SUPER MOTO, 1. 97, 850.000,00 SIT Komisijsko prodajamo rabljena motorna kolesa. Uredimo kredit. Sprejemamo naročila za motorna kolesa Katvasaki l. 99 in Honda l. 99, Aprilia 99, Cagiva 99, Husqvarna 99. Čelade Shoei in Arai na zalogi. Možnost plačila na več čekov. Na zalogi plastični oklepi za motorna kolesa. Gume DUNI.OP, MICHEL1N, METZELER na zalogi, možnost plačila na več čekov. Čelade ARAI in SHOEI na zalogi možnost plačila na več čekov. Oblačila SPIDl, DAINEZE, AKSO, URINA, možnost plačila na več čekov. Informacije na telefon 063/853-471. RAZNO V najem oddam poslovni prostor, 20 m2, 472-034. Najamem sobo ali garsonjero v okolici Šempetra ah Prebolda. Tel. 701-221. Prodam HROŠČA 1200, 1. 74, cena 50.000 SIT, neregistriran, vozen, 441-643. CELJSKI** KINEMATOGRAFI * OKVIRNI PROGRAM ZA CELJSKE KINEMATOGRAFE ŽIVLJENJE PO ŽIVLJENJU (What Dreams May Come), fantazijska romantična drama Rezija: Vincent Ward; Vloge: Robin VVilliams, Cuba Gooding Jr., Annabela Sciorra (Na programu do 16.6.) MOGOČNI JOE VOUNG (Mighty Joe Young), pustolovski-družinski film Režija: Ron Undenvoos; Vloge Charlic Thcron, Bill Paxton, TUtdc Scrbcdžija (Na programu od 10.6.) TAXI, komedija (Francija) Režija: Gcrard Pircs; Vloge: Samy Naccri; Frcdcric Dicfenthal, Manon Cotlilard (Na programu od 10.6.) PERDITA DURANGO, akcijska ljubezenska drama Režija: Alex De La Iglasia; Glavni vlogi: Rosie Perez & Ja-vier Bardcm (Na programu od 10.6.) PODLE IGRE (Cruel Intentions), komična drama Režija: Rogcr Kumblc; Vloge: Sarah Michelle Gcllarm, Ryan Phillipc, Sclma Blairm, Louise Flctcncr (Na programu od 17.6.) MORILCI TATOVI IN DVE NABITI ŠIBROVKI (Lock, Stock and Two Smoking Barrels), gangsterska komedija Rezija: Guy Ritchie; Vloge: Jason Fclmyng, Nick Moran, Jaston Statham (Na programu od 17.6.) ANALIZA PA TAKA (Analyze This), komedija Režija: Harold Ramis; Vloge: Robert de Niro; Billy Crntal, Lisa Kudrow, Joe Vcterelli (Na programu od 24.6.) STUDIO 54 (54), drama Režija in scenarij: Mark Christophcr; Vloge: Ryan Philippc Neve Campbell, Salma Hayck (Na programu od 1.7.) PROGRAM POD ZVEZDAMI (v Prnthasijevcm dvorcu) OTVORITVENI FILM - ANALIZA PA TAKA, komedija (Na programu od 24. do 30.6.) ČRNA MAČKA, BELI MAČKON (Črna mačka, beli mačor). tragikomedija Rezija: Emir Kusturica; Vloge: Bajram Sevcrdžan, Florjan Ajdini, Branka Katič, Srdjan Todorovič (Na programu od 1. do 4.7.) RANE, thrillcr-drama Režija: Srdjan Dragojevič, Vloge: Dragan Bjclogrlič, Dušan Pekič, Milan Marič )Na programu od 5. do 7.7.) KINO ŽALEC petek, 11.6., ob 20.00 1JUBEZEN V STEKLENIČKI -ljubezenski film sobota, 12.6., ob 20.00 V LERU - trpka komedija nedelja, ob '18.00 IJUBEZEN V STEKLENIČKI - ljubezenski film, ob 20.15 V LERU - trpka komedija NAPOVEDUJEJO: PATCH ADAMS, OSEM MILIMETROV, BENEŠKA KURTIZANA, MAŠČEVANJE,... Tedenksa obvestila spremljajte na njihovih oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni. Informacije tudi na tel.: 715-123, 717-717. MORILCI, TATOVI IN DVE NABITI ŠIBROVKI Eddy je postopač in šarmer, obdarjen z lenobo in kvartopirskim talentom. Tri svoje najboljše prijatelje nagovori, da se mu pridružijo v njegovi shemi pridobivanja hitrega zaslužka. Vsak od njih ga založi s 25.000 funtov težko pridobljenih prihrankov in tako Eddyju omogoči, da sede za kvartopirsko mizo zloglasnega gangsterja in vladarja por-no filmov, Hatcheta Harryja. Fantje upravičeno pričakujejo zajetno povračilo svojih investicij. Eddyjcva tolpa je pisan zvarek: Bacon, njegov sostanovalec, predstavlja grobo silo, mišiče skupine; Tom alias Debeluh, je avtomobilski tat, precej nepomemben, če smo pošteni; Soap pa je edini, ki služi denar na pošten način kot kuharski mojster. Hatchct Harry kuha staro zamero do Eddyjevcga očeta JD-ja. JD je edini človek, ki jc v soočenju z njim potegnil »ta daljšo«, ga premagal v igri s kartami in pobasal dovolj čedno vsotico denarja, da je odprl uspešen in zelo zaželen bar. Tako zelo zaželen, da se Harry odloči, da ga bo prevzel. V ta namen, s pomočjo svojega podrepnika Baptista Barryja, zmami Eddyja v kvartopirsko igro, ki pa jc zanj že vnaprej izgubljena. Eddy ne samo, da izgubi ves vložek, ampak si nakoplje še dolg v višini 500.000 funtov. Milostno mu naklonijo teden dni časa, da zbere denar, sicer bo za vsak dan zamude ob en prst. Dolg, kakopak, lahko poravna tudi JD tako, da Harryu preda bar z robo in vsemi pritiklinami vred. plCMA DOBRIH Tl Celje - skladišče D-Per 131/1999 SAVINJSKA trgovska družba d.d. Žalec u 3 z l m " p c u n 5000006902,89 COBISS o TAMA 1 r9°VSKa družba Lniin ŽANA d.d. ŽALEC i i i t i i VVORLD VVORLD iOFi Oddelek z modnimi oblačili CASUCCI v Blagovnici i|p JEANS SAVINJKA v 2 ’alcu. JEANS ŽANA market DOLAR V Veliki Pirešici 35a ob magistralni cesti Arja vas - Velenje PESTRA PONUDBA IN UGODNE OTVORITVENE CENE SOK JABOLČNI SZOBI, 1,51 PVC 149,90 SVINJSKI KARE, IKg - AKCIJA 699,00 KOMPOT ANANAS KOŠČKI, 830g 199,00 PLESKAVICA CCA 120g 99,00 SIR GAUDA, IKg 699,90 PIREŠKA KLOBASA, IKg 899,00 GROFOVSKA SALAMA, IKg 1.290,00 ŽARULJKA KLOBASA, IKg 799,00 PIZZA ŠUNKA, IKg 699,90 JAJČKA MLADIH KOKOŠI, lOkom. 99,90 SLADKOR, IKg 148,00 PIVO LAHKO LAŠKO, 0,33 ploč. 89,90 BRIZGANO PECIVO, IKg 999,90 VINO LJUTOMERČAN, 11 299,90 PIVO PILS, 0,51 LAŠKO 69,90 RADENSKA, 1,51 PVC 119,90 ^ ‘j, ‘1^ fr' ' I t » ' :h SAVINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA d.d., Šlandrov trg 35, 3310 Žalec Trgovska družba ŽANA d.d. ŽALEC, Mestni trg 2, 3310 Žalec PONUDBA VELJA DO 15. JUNIJA 1999 OZ. DO PRODAJE ZALOG! CENE SO MALOPRODAJNE V TOLARJI