Japoii§g*o-§filai§lia votna Po odločilnih porazih, katere so doživeli Kitajci zaporedoma v zadnjem času, sicer izjavljajo njihovi voditelji, da se bo boril kitajski narod do zadnjega za svobodo in neodvisnost; vendar pa v minulem tednu ni došlo do kakih večjih vojaških dejanj ne na kitajski in ne na japonski strani. Japonci bi že radi sklenili s Kitajci mir in zaradi tega objavlja njihovo časopisje vse mogoče načrte, po katerih bi naj bila urejena zasedena Kitajska v vojaškem, mednarodnem, gospodarskem in političnem oziru. Slika japonskega načrta V vojaškem pogledu hoče Japonska poleg dosedanjih uspehov doseči še popolno obvladanje železnice Peking—Kanton iii pokrajine Hunan. V primeru nadaljnjega odpora je Japonska odločena nadaljevati svoja vojaška gibanja v zapadnih obmej- nih pokrajinah in zgraditi Hajnan za za< padno letalsko oporišče. Kar tiče mednarodnega položaja na DaJjnem vzhodu, se zavzema Japonska za tesno sodelovanje z Nemčijo in Italijo v smislu protikomunistične pogodbe, zlasti na gospodarskem področju. Od Anglije, Francije in Združenih držav Sev. Amerike zahteva Japonska priznanje, da je ona vo dilna in odločujoča velesila na Daljnen vzhodu. V gospodarskem pogledu si pridržuje Japonska vadilno vlogo pri izkoriščanju se verne Kitajske in na področju ob vzhodnenr Jangceju. V političnem pogledu zahtevajo Japcnci: da naj se osnujejo v Hankovu, Kantonu. Pekingu m Nankingu sainostojne pokrajinske vlade, ki bi sestavile skupen odbor, i: čigar srede naj bi bil izbran novi predsed nik kitajske republike ter osnovana npvr, osrednja vlada. Na otoku Formozi bi s: uvedla posebna avtonomija. Severne po krajine Cahar, Suijuang in notranja Mon golija bi ne bile podrejene kitajski osred nji vladi, temveč bi stopile v najtesnejšc zvezo z Mandžurijo. ;Na karti črtkano ozemlje so doslej od Kitajske zasedii Japonci