Marija Kmetova
Živ—žav.
¦*Ho, ho! Lej, jo žabo malo, lej! Kako sc repenčiU
- Rega-rega-kvak, tale je bedak !< zavpi je nekdo drugi.
»Ht*ga-rega,« ga dražijo vsi vprek.
Blužek je otl jeze ves solzan. Obenein se spounii mame in debele solze mu začno polzeti po licu.
j-Mama.U zavpije na ves glas in se porine med fante. da bi ušel.
-¦ /.aprta pot!« se mu rogajo sj>et in ga ne izpustijo. Mama!« zajoka zdaj Bložek, otepa krog sebc, grizc in brca, kar le more.
. Lcj ga 110, kako ii grize,« zavpije oni fant in zgralii Blažka za lase. Tedaj se Blažek na vso moČ izpuli iz gruce in hoče steči.                                                                '
»Voz!« zavpijejo vsi hkrati.
Blažek jc ves zbcgan. V glavi se mii vvti. Xe \idi in ne sliši voza. Nenadoma se zgrudi na tla. Otroci pla-nejo vse križem. Jvot bi pilinil izfiinejo v hišt*.
106
»Za božjo voljo!« krikne neka ženska. »Otrok je povožen!« Naglo stečc k Blažku. Blažek leŽi v prahti in sc joka in vpije. Voz je oddrtlrul in izginil za vo-galoin. Ženska dvigne Blažka. Iz nosa mu tečv kri. Ko-lena so krvava. Ves jc praŠea in povaljan.
^Ubogi otrok,t vzdihnje ženska. Posiavi Blažka na noge.
^Hvala Bogu,« praTi, inoge so cele. Tndi roke so cele. še malo si izkupil, otrok! Le opraskan si in pre-       — strašen. Čigav si pa, vendar!« hiti ženska, briše Blažka      ¦ in ga boža po laseh.                                                             f
^Jaz ga pa poznam,« se oglasi ncki fant, ki je prišel mimo. »Njegov brat hodi z mcnoj v šolo.«
. »Tak  pojdi  z  menoj,«   reče  ženska,  ; da  spraviiu       ¦ . rerčka domov!-?                                                                     fl
Žena vzame BlaŽka v naročje in ga uesc proti domn.      I
Blažek neprestano ihti in kliče mamo.                         I
. Saj boŠ kntalu pri mami, le potolaži se Ln liujrcu ¦ zaiivali, da si še živ in se ti nič hudega zgodilo. Kako pa, da si sam na cesti? Ali si se izgubil? Si ušel od <loma?« govori žena. A Blažek ne more odgovarjati. Glava ga boli, šumi rau po uŠesih, noge se mu tresejo. »Le k mami, k inami,; si žcli. :;<la bi že bil pri mami!«
•sAndrej!« zavpijc faui. ki kaže pot tl« Blažkoveira doma.
Andrej teče ko nor. /daj se ustavi.
»Ali si vidcl iiašega Blažka?« vpraša.
>Saj ga nesemo, poglej!« odvrne fant. Andrej se prestrasi.
»Audrej! Mama!« zakiiče Blažek in hoče iz naročja.
^Joj, kaj pa je?« vzkiikne Andrcj in obstane v grozi.
"PovoSon jc bil, pa ni nifi hudega,« pripovccliijc žena. »Nemara si ti preinalo pazil nanj? Bržkone sia šla skui>aj v mesto?«
?O ne.fi pravi Andiej, »kar izginil nam je. Mama !k> skoraj uinrla od strahu, aia je šel že na stražnico jtivit. Mama!« zavpije, ko so že pri hisi. Smo žc našli lllažka! Povožen je bil!«
107
»Jezus!« krikne mama. »Ali je še živ?« Brž prime Blažka in ga stisne k sebi. Zahvali se ženi. Niti ne more poslušati, kako jc bilo.
^Mama!« ihti Blažek. >.Nikoli veČ ne bom! Konj je kriv.f.
iSamo da si še cel!« vzklikne mama in aaglo od-nese Blažka v hišo.
*Boš kupila avtoi'« vpraŠa v solzah Blažek. >Oh, Blažek, Blažek, samo tla si cel!« sPa  puško in sabljo, pa  vcliko sladoleda,  kajne, mama? Grcli fantje so. Nič jih ne maram. Vse bom po-streiil.^
Mama umije iu preobleče Blažka iu ga dcne v posteljo.
Blažek jt- ves obvezan in leži. Spi in se mu sanja o sionih in konjih. o loparjih in samih luidobah. Usteca kremži, iztezn ro-rice, premetava se in brca odejo s sehe.
Mama sedi zra-ven postelje. Silno je žalostna. Roke sklepa, vzdiliujc in moli, »Da se ni prcveč presirašil,« misli sama zase, »da mu ne bi kaj ostulo. Da ne bo morda od strahu začel jecljati? In bo jerljal vse žive ilni! Kako b« potent v šoli hudo z njim! AJi mu bo morda stopilo v noge? Pa bo nenadOT»a ohromel! Joj, pa bo hrom! Ali da bi inu prešlo v niožgane in se mu bo zbledlo? Pa ne bo mogcl niti v šole. Kaj bo potem z njiih? Ali mu bo sploh kaj ostalo od strahu. Morda je le kak ud pokvečen? Morda zvi-njciia roka, jioga? Ali se je preveč udaril na nos!1 In bo »iolgo krvavel? In se mu bo krvavljenje ponavljalo? Ali, ti moj Bog. saj ne vera, kaj bi! Kar po zdravnika, kar |io zdravnika! Pa kar brž!«                       ([^)y|je.)
108