ČITATELJI! Prosimo, poglejte na itevilke poleg sadov* sa dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen. potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ■watBTBi M Smod Clmm MttUr tttk 1M« *t the Part Offloc ai Ne« Y«rk. N- ¥- under Act *f Cmotrtm •( March M. lfSf. U NEKAJ VB C KOT na dan dobivate. •. C 'GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (iiTCcmftl —bol, nedrij !■ pnunikw ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA No. 216. — Štev. 216. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER % 1942—PONEDELJEK, 2. NOVEMBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I> SRDITA BITKA NA SALOMONIH AMERIKANCI8D V VELIKI POMORSKI IN ZRAČNI BITKI SEVEROVZHODNO OD OUADAjLCANALA POVZROČILI JAPONSKI MORNARICI TEČKE IZGUBE, KO SO BOMBE ZADELE DVE MATIČNI LA DJI, DVE OKLOPNICI IN DVE KRIŽARKI IN JE T ORPEDO ZADEL TRETJO KRIŽARKO. — POLEG TEGA JE BILO UNIČENIH 100 JAPONSKIH AEROP LANOV IN MOGOČE ŠE 50 VEČ. Mornariški department, ki je objavil to poročilo, pravi, # U * i *l * da je bil v teh boiih potopljen ameriški rušilec Porter in NeillCl V Lgiptll SC UII11K3JO ena neimenovana matična ladja za aeroplane. A„ , _ , _ . . , Angleška osma armada v Egiptu pod poveljstvom genera Pomorska in zračna bitka v jxh* leljek 2<>. oktobra je (bila ja Bernarda L. Montgomeryja je z artilerijo razbila so-največ. a, kar jih je se bilo okoli Salomonovih otokih in soj vrazne utrdbe, nato pa je infanteriia z bajonetnim napa-japonske bojne ladje zaradi velikih izgub umaknile, kar, dom zavzela nekaj postojank. Nemci z mnogimi protinapadi niso mogli vstaviti prodiraj očih Angležev. je mornariški tajnik Knox v petek naznanil. Glavni stan Združenih nanadov v Avstrali i naznanja, da so bombniki generala Douglawa MaeArthurja v štirih dne že četrtič napadli japonske Intjne ladje v okolici Buina na severnem Salomonovem otočju ter ]K>U>pili ali pa poškodovali 7 sovražnih ladij, tako da znašajo japonske izsjtibe v deset Vi, dneh +0 lailij. Po včerajšnjem poročilu mornariškega department a imajo Japotn-i na bojnih ladjah in aeroplanih naslednje izgli';**: Štiri do .šest bomb je zadelo matično ladjo razreda Zuikaku. Dve lahki bombi ste za./li neko drugo matično ladjo istega razreda. I>ve tfžki bombi ste zadeli oklopnico razreda Kongo. Ena težka bomba je zadela neko drugo oklopnieo. Pet srednje težkih bomb je zadelo eno kri žarko Tiku-ina razreda (8500 ton). Torpedi in'.bombe so zadele neko težko križarko. Dva Torpeda sta zadela neko težko križarko. Gotovo uničenih je bilo 100 aeroplanov in mogoče uničenih >e nadaljnih 50. _ Oefo M pWftfflo mornariškega department a ne omenja. da bi HWn potopljena katera izmed gori imenovanih bojnih ladij, vendar je popolnoma gotovo, da je bilo potopljenih več ladij, zlasti take, ki jih je zadelo več težkih bomb in torpedi. Pa t itd i poškodovane ladje so morali iti izven boja in bo vzelo dolgo časa, pralno bodo poprav- J'j°,H'* ■« rr« • Porouilo o tej veliki bitki 26. okteOra je vrliovni poveljnik ameriške \\jne mornariee pre'el včeraj popoldne (xl admirala Halseva, poveljnika v južnem Paeifikn. Odkar se je pričela velika ofenziva v .Egy/tu, poročila sicer ne omenjajo krajev, kjer se bi jejo boji, toda najbrže so o-koli Tel E!-Ei>a (Jezusovega hriba), okoli tri milje od sredozemske obali kjer so se tudi bili vroči boji že poleti. Boreč se proti močnemu o-siskemu odporu >koro celo no« Rusi napredujejo v Stalingradu Nekaj Nemcev je biio tudi vjetih in znaša skupno število osiškili vojnih ujetnikov v sedanji ofenzivi okpli 3000. Ameriški aeroplani so včeraj izstrelili štiri Sovražne aeroplane. v veli ofenzivi pa 28. 'Pluli angleški letalci .-o izstre- ..._________(........................ lili več aeroplanov, tako da jih so Anrfeži probili lu-m-ko čr-{ jedilo v devetih dnevih izstre-to od jujrn in sedaj prodirajo Ijenih 84 aeroplanov, nad 100 dalje proti severu: nek driur'pa jih je bilo poškodovanih, oddelek pa se je obrnil proti! Tvot pravi nemSkoporočilo iz vzhodu in obkolil nek sovražni Berlina, je v teh bojih 280,000 oddelek. Anarležev. ---Rusko vrhovno poveljstvo naznanija, da vdarua sila nemške armade zaradi velikih izgub ipri Stalingradu naglo pojema in so T?usi prevzeli inieijativo. Ogenj nemških topov in jntšk T»ad razvalinami Stalin- WILLKIE BO GLASOVAL ZA DEWEYA V veliki bitki za Stalingrad so Rusi prešli k napadom ter; so napredovali tako na severu kot na jugu mesta, toda v svoji ofenzivi pri Nalčiku na Kavkazu so Nemci zopet nekoliko napredovali. Nemci so včeraj z vso silo u-darili v severnem tovarniškem delu Stalingrada, toda Rusi so s protinapadom zavzeli nekaj močuLh utrjenih postojank. V južnem delu mesta »o Rusi zavzeli prve sovražne postojanke. Na tem kraju so bili boji f>o-~bmo vroči. t%itih je bilo več M o Nemcev, ruska artile-rija edaj 800 tisoč ameiiSkih vojakov zunaj mej nagega ame l i.Škega kontinenta. Objava tega poročila je bila podana ob priliki Momariike- ^grada je zelo ponehal, v sever- dne? ko je g^^i George nem tovarniškem delu nie«ta pa ^[arsilal;] g posebnim pifimom sedaj Nemci najpadajo samo I zahvalil admiTalu Ernest J. z-bataljoni in po!ki, mesto z di- Kingn. vrhovnemu poveljniku vizijami. Tudi s tako velikim številom aeroplanov Nemei ne napadajo več, kot so napadali poleti in jeseni. Ruski aeroplani so v Stalingradu razbili 12 nemških aeroplanov in 25 gne-au krojnih nušk, štiri aretilerijske in 6 baterij metalcev min ter so za fronto povzročili 4o požarov. MEHIKA BO POSLALA ČETE PREKO MORJA Mehiška vlada se je odločila | poslati čete za bojevanje pre- Wendell L. Willkie, repui^- ~ likanski kamiidat za predjed-1 vojni in v miru, ki bo ?leogledu del moikracije, da >e republikan* «ka stranka zopet ojači. zakai republikanci v zil>oniiei so >e ziivezali, da bo ne«n«ki vojni vanje na rifski i'ronti to zhno. j jujomo zmagp in pa, da miru cilji nasprotni i tal i jamskim, ter| Kt-ožijo tudi ve>ti, da mislili potoni poganj to pot ne more da mora laško -ilo kolikor naeiji pritegniti v vojatško nem- biti. Tega bi se moral za veda-mogoče ohraniti. Ta skupina 5k o slu alio velko število llo- Hi vsak kandidat, kakor tudi lioče zriniti iz važne oo- la,nrletv. 'dejstva, da bo Amerika v tej gramu — izvolitev- novih libe-1 tfvu, da se mehiški vojaki ne rahlih ljudskih predstavnikov ixxlo borili izven mehiških bo prisilila vlado, da bo popra- mej. Vila marsikaj v tem pogledu, j Po drugi strani i>a je melii- proučili ratbo ameriškega orožja. V Ameriki se nahaja večje število mehiških častnikov, ki se tukaj vežbajo in šolajo, kot pilotje in kot razni vojaški s-pecialisti in veščaki. Ti častniki so gostje ameriške armade, ki jim nudi vse vežbanje in šolanje zastonj, poleg tega pa še plača $100. na mesece. * Ne ve se še kam bodo mehiški vojaki poslani v vojno ameriške mornarice za izredno izurjenost in spcfiobnost, s katero so ladje mornarice pie peljale 800 tisoč naših čet varno čez Atlantik in Pacific, navzlic. veliki nevarnosti od strani podmornic sovražnih sil. Koliko od teh čet se nahaja v Evropi, ni natamčno znano, a smatra se, da jih je bilo že pr*i par meseci tamkaj okrog 500 tisoč. General Marshall, ki je v svojem pismu govoril v imenu ameriških vojakov, je dejal, da se ti ivo zavedajo izredne požrtvovalnosti in junaštva ter sposobnosti naštfi mornarjev, ki vkljub velikim nevarnostim drže odprta prekomoiska pota in izrekajo jim svojo zalivalo za srečen prevez. j ška vlada napravila siporazum ba filipinskih otokov je Mehi ! z vrhovnimi poveljstvi Združe-| kance ogorčila ker so ti otoki NEMŠKI TISK NAPADA ŠVICO BKRXE. Švica. — (ON«\i < ^ . .:. . A nswlnv Rnliin rudljiva ni narodov, po katerem m o raj prej pripad,™ ^ * Wilhelm^tr^se, kjer se J . izvežbati nekaj mehaniziran d! ko obstajala gotova haia ^^liško ministrstvo za imivostl vizii—določno število ni zna- ska in jezikovna vez med Mehi- W .m»«ntvo » Mrs. Roosevelt neutrudljiva pri ogledovanju zanimivosti aivmj—določm v Angliji no. ko in temi otoki. Mehiška divrzija šteje okrog Amerika zaia-za .u^.mu « § morala o ro testira ti 13 000 mož Vojaki ki se zdaj rožjem in na.^>iv. bo morala tu- ™orala protestirati X Z' v ^Starosti 21 in 22 VIi staviti na razpolago ladje za P™ ' . P: estopa njemli \eana.io .u ^ . ... . • -. nevtralnih mej po zraku s tem. let. Častniki, ki jih učijo^ j-o prevoz vojaštva. nieinla ODLIKOVANI AMERIŠKI STOTNIK MUELLER Denver. — War Production Begunci se morajo še nadalje pokoriti zakonu za sovražne tujezemce PBMgl nanje zadeve, je podkuril časo- MehLška divizija šteje okrog Amerika zalaga Mehiko z o ^ denuuciranju, češ, da LONDON 31. okt. — Kot se gia ni poročilo o aktivnostih Eleo-noie Roosevelt tekom njenega obiska na Amgleškem, ne more da miru juluče slediti njeni neutrudljivi j Coloradski rudarji zlate ru-routini ogledovanja, obiskov.1, de protestirajo itd. Vsak, ki jo skuša spremljati na njenih potih, se utrudi, _ « samo ona vzdrži svojo eneigi-i.Boai>tl' ki je mlal uaredfl>o. oa jo in neutrudljivo navede vse!*e zlati rudniki v C oloradu za-načrte dneva. Pro, je obenem t a ko rekoč za- pečatil usodo ve<* velikih in Mns. Roosevelt si je dobro o- mauj6ili naseB>in, ki so bile do-j iz -statu a sovražnih tujcev še gledala porušene kraje mesta ^jy ^visme wl kopanja zlate ne pomeni, ua >o s tem izvzeti in okoilice, ravno tako je poskr, rn.|e 7jti .^-oj obstoj. j tudi liegunci iz raznih zavoje- btla,, da j? prisila v >tik z na-|. Prtlbiva-U-i v^eli teli na elbin- vanih držav. Potrf%no je, via varnim ljudstvom, ki je bilo ob nastopili proti se š * nadalje ravnajo pred boi^bardiranju najliolj prizade- ■f>,nenjCili nareJbi z oxtrim pro-'pi>-«nih tozadevnih pravilih, to. Obiskala je tudi lokale, v kate! e zahajajo ameriški voja- «la bi zbila angleška letala iz zraka, ne samo protestirala na j papirju. Opazovalci v Švici pravijo, j da Nomci zahteva.io nekoliko I Washington, 28. okt. —Ju- preveč o minutah. Nenfi ?o imeli ] testom. Lastniki rudni-ov pra-i .1. Etlfrar Hoover, direktor vijo. da nareclba ni bila prav FBI., je ep »::>nil sovražne tnj- n:č potrebna, ker je število ru- ce. da so njegovi agent je tekom dariev, ki bi'se jih lahko pre- zadnjih nekaj tednov preiskali je v selilo v druge rudnike, kjer se koplje za vojno potrebne rudnine, zelo majhno v očigled priliko, da bi sami ?5bili Amrle-že iz zraka, ko so ti leteli čez Francijo, kjer očividno ni bi! n<-l»en augle-kl aeroplar. sestreljen iz zraka. Svieanski protkračni topoli se sli v akcijo, ko so se prikazali +;iji afi oplani. toda erine-^ »p je samo prebud:lo v>e pro- ki. da. oodala se je celo v dvo-' | rano, kjer so imeli fantje svoje j vti-elie ob priliki halh vveenske veselice, katero je zanje ju-iredila oT'g tnizaci ja V MCA. Bi la je z veseljem sprejeta. ; dejstva, da je večina nularjev A' Londonu je Mrs. Rtx.«<»velt v prizade ih krajih >e preko govorila z raesnimi vladnimi o- račila 50. leto — moških le r ta-s-bnostini zamejskiih ali pre- rosti pa v innoafili -"vinčenih in' trnanih vlad, posebno z več Če- drugih rudnikih Mploh ne spre-j Naciii podališali Lavalu cas, heHovaSkimi člani vlade ter ^e- jemajo ker te-a ne dopuiSčajo} za dostavo delovnih SUŽnjev ^ je ujfn tisk dodela proti o*i- 2700 domov in po-lovnih loka- bivalstvo, drusre škede ni na lov, ter pri tem napravi'! pravilo. . aretacij in zasegli precejšnjo j Naci -ki li—t " Voelkisoher količino kontrabanta. Priponi- B^oba^hter'* > zagrozil Angli ji z najhujšimi ma.ščevanji zarasli inoritve laških civilistov, ko je komenti' al o zadevi s Švico. Drugi listi so očitali Švici, nil je, da se a ret i ranče lal.«o internira do konca vojne. Ko s«, je,v svoje rojstno nie-sto Seguin, Texas nedavno vrnil letalski »stotnik Mueller, ki je bil za svoje junaške čine v ^iMlanji vojni že štirikat odlikovan, ga je pričakalo in pozdravilo 10,000 ljudi. voda tudi z Bontšem. jemajo, rudniške dbn. Rudarji so stavili svoje si po večini po- ZARADl VOLITVKNBGA 1>odo ^frWi delo in trde pri-DNK, ne izide jutri "Glais hranke, ki so jih investirali v Naroda". — Prihodnja ste- j RVoje hišice, ako vlada ne bo u-vilke izide v sredo, dne 4. no-J krenila kaj določnega glede na-vembra. Uprava.) redbe WPB. m zdravstvene odre- zanrtju rudnikov Borne. — Nemčija je dala Pierre Lavalu dva tedna Časa, domove in zdaj rla izvede v Franciji obvezno dobavo delavcev za osiščno in-du-trijo. Del a ac i se kouskrip-ciji upirajo in se radi nameravanega prisilnega pošiljanja delavcev v Nemčijo in drugam ^"-u ter da ni protestiral, ko j* Amerika prekršila pravda nevtralnosti v posrledu T/iberije. v osiščne dežele • poslužujejo stavk, kot znamenje protesta. Največje >tavke -so ;rv — ihuile v provinci Haute Savoie, v nezasedeni Franciji $ OD«'- Now Tart fffANOTUEM 1MK - IT ii GLAS NARODA '▼oira or na rvono tf | mood ud Publish* by Sloveoic Punching Company. (A Corporation) Frank Sakwr, Freal-trnt; Ignac Rad«', Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. flaa* «f boMot«' nt the corpora rion and addiwwea of above officers: 21« WTCST 18tb STREET, NEW YORK. N. Y. t 49 th Year "OlM Naroda" U Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly $6. Advertisement on Agreement. Za celo leto relja list aa Ameriko In Kanado $6.— ; za pol lets $3.— ; ca Četrt leta fl£0.. — Za New York za celo leto $7.— ; za pol leta $3.50. Za Inozemstvo za celo leto $7.— ; za pol leta fS.50. •r.l« Naroda** Izhaja vsaki dan Imema sobot . nedelj in praznikov. "(jLAS NARODA" 216 WEST 18tb STREET, Telephone: CBelsea 5—1242 NEW YORK. N. TL Political Advertisement Political Adverticament KAKO IZGLEDA V NEW Y0RKU? Pod ton naslovom p>se "Kaerntner Zeitung", ki izhaja ' Vlovcu na Koroškem, z dnem 19. avgusta, 1942 naslednje: "Največje ameriška mesto, izložbeni napis* Združenih dr-av, je izgubilo svoj sijaj. Osem mesecev vojne je New York oreraenilo v velikanskega umirajočega polipa, ki životari sa-| > še kot dfuli. To poroča v londonskem listu " Daily Tele-j « Hph" angleški časnikar Alex H. Faulker. Žareče luči mili-; onskega mesita so ugasnile. Poulična razsvetljava New Yorka; e bila zmanjšana za 95 odstotkov in iadatki mestne uprave za; lektri-čno silo &o bili znisžani za 125,000 funtov šterlingov ali. .25 miljona neruskih mark na leto. Mestni mošniček židovske-, ,a župana La Guardda pa s tem ni nič razbremenjen, kajti iz - j ;cVtki za zatemnitev in zračno obranibo so mnogo večji kot; >:i je privarčevana vsota, četudi uosedaj ni niti približno do-! volj gasilcev in zelo malo gasilskega orodja. Kakor newyorbke luči. tako je tudi izginil avtomobilski promet, ki je prej polnil glavne žile mesta. To je doseglo pomanjkanje gumi ja in bencina. Navuljilo. Kot. fro vem erje v svetova le<-, kar je ena najvažnejših mest v državni službi, »te »letovali kot moj pravdni svetovalee Ln ste pomagali so«taviti iiostave, ki se jim jib priporočil zadnjih 1*4 let. Vaš nasvet je bil zdrav in naše poeta ve. ki ste jih pomagali sestaviti, so prestale jrelrtflSnjo časa in izkušnje, (»pravili ste dobro -na polja moštvo in vojaško o-premo. (Marijino steklo v kosih je z letali prišlo iz Indije. Ta su- RAZGLEDNIH Piše Anna P. Krasna Bosanec in miška. Sedaj, ko se bori naš številčno majhen narod napram hor- prtd mišjo luknjo v hlevu, ka terega vrata so bila široko <;> i prta, ker poleg naših repov rovina je ibist\'ena za izdelavo dam. ki štejejo milione—zakaj bilo v hlevu tudi par častni* nekaterih delov letal. Kocine,!smatratai moremo za naše jugo-jkih konj in ti so bili v avstr katere je potrebovala mornariNlovan^ke sovražnike ne samouki annadi bolj čuvani, kot v v« ca in svilo aa paddbrane, je bila1 vojake, ki aktualno pobijajo jaki, zato je moralo biti sle< • -5 letali poslana prav iz oeredja ljudstvo v zaledeni Jugo-jdan vse okrog njih strogo «■■ Kitajske. Iz Fiji otokov So ghiviji, aulpak tudi narode, iz šč. no in prezračeno, bile poslane v Iljonduras po^eb- katerih ta soldateska izhaja — No, ja. naša irtuca je končf ne roparske žuželke, da poma- nemalokrat spomnim na*led nje zgodbice: gajo v boju proti škodljivcu, ki na neki poskusni plantaži napada konoplje. Druge tvarine, ki so jih letala že prenašala ali za katere zdaj grade primerna tovorna letala, so: Balzam-les iz Srednje Amerike, potreben za izdelovanje letal brez motorja in angleški 'moskito-čolnov.* Tan talit, berylova ruda, kremeno-vi kristali, industrijski diaman ti in marijino steklo iz Južne Afrike. Surovi karvčuk iz Brazilije. Ovajset ton kavčukovega semena iz Liberije za nasade v zapadni hemisferi. . Počaščenje trgovskih mornarjev. Admiral Emery S. Land, upravitelj 11 War Shipping-a"l resnoH.jo. je proglasil, da bodo smele rod-1 Ko so vr^li ^Nekako sredi poletja v letu 1917 se je lepega, so lenega dne vrnila iz gore stotnija Bosancev, ki so imeli v gorakem terenu vepabanje., da se pripravijo t^mn>olj za bojevanje, ki jih je čakalo. Od te stotnije je bil en cel oddelek nastanjen pri nas na se niku in ko so "na&i" fantje prispeli domov, smo mi otroci' v hladni senci prostorne kolni-ce oziroma lope, obtngavali fižol. Z nami je bila stara mati, ki je bila tiste dni prišla k nam v obisk. Vojaki so nas veselo pozdravili in babico še posebej, ker bila je tiste vrste stara mati, ki je vzbujala rešpekt s svojo prikupno osebnostjo in sebe nahrbtnike pričakala svojo mjiško, ter jo > pono>no prinesla naravno-t med vojake, kjer jo je igra V-»pustila iz svojih krempljev, a ko je miška hotela po mehkih in gladkih prstenih tleh s1e ta trenotek. V očeh jim j** gorela »trast boja in njihov^ bine trgovskih mornarjev upo in puške, so se krepki bosanski pesti so se stiskale vsakik: TEDEN * 'Zdaj imamo vojno na ra-, drugih demokratičnih menih. Ki čas za politiko,",pov pravico do volitve. princi-A rav- rabljati službeno zastavo, ki fantje in možje pos^lr po meh-sicer označuje, da člani rodbi- kih prstenih tleh, ter se razgo-ne služijo v vojaških silah. j varjali in nas opazovali kako Admiral Land je izjavil, da>krbno preiščemo slednji šopek j je umestno in spodobno, da se fižolovke, da ne bi ostal nikjer noben strok dragocenega fižo-lovega pridelka. Po njih mne nju smo morali otroci v naših počasti člane trgovske mornarice prav kakor mdštvo vojske in mornarice z uporabo službene zastave, i Admiral Land je poudaril, ko je izgledalo, da bo mKi dosegla luknjo in prevali: mačko. ICo pa je muca sp ' prinesla svoj droben plen na iz brani kraj igrišča, so se vsi eni dahnili. Stvar je najbolj razburi-. Juro, ki je bil visok in krepak krajfh pretrdo delati. Vedeli da je izgledal kakor star hra so, da smo na pr. tisti dan v^ta- pr i poni ni svojemu sosedu marJno to pravico zavrže velik del da s0 mornar pri izvr-ili že ob 4. zjutraj in šo- sikateri Anierikanec, ki sicer dobro misli, a se hudo moti, ko razlaga, zakaj se ni prijavil v register za volitve. Njegov tovariš je morda istega mnenja z največjim veseljem. Taki dr in se pridi uži onim deset mili- žavljani pa jo sami zavržejo, jonom ali še več Amerikancev, o katerih eo prorokovali, da tudi v tej usodni volilni periodi ne bodo hoteli izgubljati časa z volitvo. Ako pa je sosed zares bister v mesnicah oddati, kadar nanovo kupijo meso, ker se maščo-l Amerikanec, bo odgovoril, da ba potrebuje za izdelovanje lnunicije iu vlada zelo spodibuja je važnost volitev ravno letos nabiranje maščob . . . Posebno zanimiva pa so nadaljna dognanja Angleža, da je večina newvorskega prebivalstva prisljena opuščati svoja še celo pridobila. Pokazal bo. da bi moglo par minut, ki bi jih vsak državljan zapravil s pa- drzavljanov, ki se smatra pre- ,voje dov»ti zlatnino in druge dragocenosti, katerih pa je vedno nanj. Promet v trgovinah z dragulji je pod takimi okolščina- .ni zletel fair Čez noč naravnost na^"pično nazgor. Vendar pa je le majhen del Newyorčanov, ki so v stanu to kopiti, večina — tudi tega dejstva angleški časnikar svojim ljudem ne prikriva — pa vidi, da postaja njena mošnja manjša in manjša. Okoli 500,000 brezposelnih se nahaja po ali. Z alastna je usoda, ki se je zgrnila nad nilfonsko mesto. Oblasti skušajo na javnih zborovanjih prebivalstvu pre- Ijihov glas bi moral podpi- -ki označuje rodbi- rati ustvaritev najlepše harmo- nije, kar jih je svet dosedaj s>li- ako bi flikta. Kajti bvoljenT kandi- ^nomer pelo svojo solo, kadar datje, lokalni, državni in nacio-i ^ rel?a v f1*5™- Poročiti nalni, bodo imeli vsak svojo na I v kat^ih bi se iz- logo v nadaljevanju vojnega'^J1™™1 zmagoslavja, odre-napora, a nekateri se bodo ba-jfnih ^dstev Ali bo prvo ah vili s povojnimi problemi. drugo, o tem bodo odločevale Katera žrtev bi bil a celokup-'v vpllkl Tneri dnrkk°vldT105't nim prebalstvom podjarmi je-:modro^ m nesebičnost mož in nili dežel prevelika, če bi jim zeTm- kateTe bo amevi^zo ljud-dovolila svobodno volitev brez ftvo zdaJ molilo, da mu slu-vmeševania Gestapo in kvizlin- v ^natu m v zbornici. ških uradov? Možje, žene in otroci se vsepovsod v Združenih državah bore, žrtvujejo ali pa si na drugačne načine pri- (Nadaljevanje na 4. *tr.) lje pulit fižol, katerega smo v velikih culaih znesli na glavah domov. Oni pač niso razumeli načina našega kmetovanja in 6e manj jim je bilo znano, da je treba našo napol kraško zemljo obdelovati z veliko skrbnostjo,,da da kmetu nekaj pridelka. ■Tužna mi manjka, kako so nas pomilovali! Človek bi si bil mislil, da je naše deloliujše od tesra, kar je čakalo njih, ki so bili tu samo na oddihu in Pj^grizel vrat je moglo priti vsak hip povefje, da se vrnejo na fronto. ^r^d vsem tem kramljanjem je pa bila naša pridna domača muca na svoji dnevni straži v sumi. Pričei je jeziti nad mačko, da se toliko časa igra ničvredno mišjo, v kateri je \ del vpodobljeno laško armado, katero je nejprestano preklinjal pestrem jeziku 6voje dežeh "'Glavo bi ji odgrizla," ,>♦■ dejal '*in bi bilo komediji k«' nec". "Pa jo ti odgrizni." ga j podražil tovarifi, ki ni jema«! ^a devo tako resno, kot ostali Juro ga je ošvignil z div.uv pogledom. "Kar misliš, sliko mračnega mil jonskega mesta, čegar prebivalstvo brez vsakega stika s potekom vojne in brez pravega notranjega zanimanja in upanji za bodočnost čaka na stvari, ki bodo prišle." KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo i ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 tranra 11 Recepti bo napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so' | , t tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi| : \H» Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za] >, \ i 'i1 kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj lzvežbati iniji •i > izpopolniti. V i knjigarni slovenic publishing co. 216 West 18th Street , New York, N. Y S MH11ME11B Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNAg PODPORNA JEDN0TA bratska; delavska podporna ustanova Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 60,000 PBEMOŽENJE: $ 10,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja a vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ ^ S Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, IU. ■MMMIIIII^ V bežnem hipu je poi; mački miško iz kr«nplev in odgrizel glavo. Mi otroci ! . • kar zbežiili, ker .>e nam , ■ > strašeno stidilo, stara mati p: mirno oetala na svojem mt---in opazovala ves prizor z s ■ kim zanimanjem. Ko sir • • otroci vrnili k delu obtrg v ja fižola, je rekla zamiš n ; "Kdor se ne boji z lastabn.1 zobmi se boriti z& svojo zeinlj' in očotn.iavo, ne more nikdi." propasti." ' Šele 1 eta potom sem razumela modre baibičine 'besede v polnem pomenu besede — dan --; pa jih racnimem še bolj Na" -ljudstvo se zdaj s takorek golimi. x>estmi in z zolbmi Vio-i l za svojo rodno grudo in svoj obstanek in jaz upam, kljub vsemu, da je imela babica prav — da je naše jedro zdravo in polno sile, ki se ne bo dala ur -čiti. . mm ffSKI KOFKIV&KK h nj«f»T Teretloka Polln Na planincali—valCek 6t». M 575 in DUQUESXE UNIVERSITY TAMBUBICA — 14». M §71 Za toa. cenik la cene pWfc b« obrnite na: JOBN MABSICH Inc. 463 West 42nd Street, New lor VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAMKE redno. BONDI ali DAVKI V tej vojni bomo zmagali z: v MOŽMI-Naši možje ▼ oboroženi sili opravljajo svoje ddo. MINUTAMI-V vsaki minuti opravimo dek> za zmago. DENARJEM-Naša vlada mora imeti vec denarja. MUNICIJO-Ameriška industrija dela čudeže produkcije. MOR ALO-Morala v oboroženi sili in doma je izborna. ★ ★ ★ Izbiro imamo napraviti najzdravejše investiranje na svetu z naku- i pom War Bonds in Stamps, ali pa nam bodo še bolj povišani davki Izbrati si moremo — ali več War Bonds ali pa več davčnih prejemkov. INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION E » B HAiOPA'« WW Twf MONDAY, NOVEMBER 2, 1912 mMOTim TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGELdBEBT GANGL On kraj vrha be je nagnila eesta. Globoko se je nagnila v dolino, kakor da hoče sk lajšati njegove pot. Vedno bolj se j.- danilu. Tudi tz nižin je bežal mrak. Solnee se je približalo z ognjenimi žarki do vseli »skritih senc in jli je preplašilo in pregnalo. O, cveta zemlja, ti blažena, najdražja! A najmlajše mil bo, kadar bo med tistimi, ki bodo čisto njegovi, med množic*, ljubečih in ljubljenih. Tam bo njegov dom. njegovo kraljestvo. Kandidat za mestnega sodnika \ Sledeč stopinjam governerjaj Sodnik Sdhwartzwald, ki je Lehmana in delavskih organi- demokratski kandidat, da sledi zacij, je Naturalized Citizens sain sebi za polno dobo 11a o-Cominrttee, kateiemu liaeeluje krajnem sodišču v Kings okra-odlični odvetnik in predsednik ju, je kot senator podpiral Un-orga nizali je Armand A. Rot-j employment Insurance in je do-man, potrdil kandidaturo Jaco- segel d-obrine te postave, pod-ba J. Sohwartzwalda za mestnega sodnika v Kings okraju. Odl>or voditeljev, ki je predstavljajo Naturalized Citizens Combnittee, se je sestal s sodni-za 5 centov, itd. kom v njegovem uradu, 65 Court St., Brooklvn. ter mu je , ... .. dbliubil *voio oodnoro ker so sed*njl kamPaT^ POtrdtfl Cen-™ V- T ^r ' J i tral Trades and Labor Council spoznal, da je bil sodntt v,of er N>w York ypw svoj! dolgi javm karijeri vedno ^ ^ Fe<3eration of naklonjen problemom, k, se ti-,^ p Qu Slovenske Knjige piral je RocBevelt-Letomanov Social Security program in Old Age Pension; združitev promet nJl) črt v New Yorku in vožnjo' Sodnika Scihwartzwalda so v V človeški du«i spe sile, zmožnosti, spe kakor seme, ki ga.^jo naturaliziranib državlja-r ^^ gtate* v, žei v zemljo. On jih bo dram il. Njepva ljubezen uHva- nov. J stria! Union Council, podrnS- ri \ v.-akem srcu vrt, ve> lep in cvetoe, kakršnega ne shitijo| ra odbor je obvestil sodnika ^^ t i-tr, ki prihaja med nje. Vse oči bodo gledale vanj. Pile Sclrsvartwalda, da se zavedajo! bodo iz njegovih oči ddbroto ki ga bo naklanjala k njim in jih cele vrste delavskih in družab-| Corrtaiittee for the Election 11-ti, ki prihaja med nje. Vse oči bodo gledale vanj. do iz njegovih oči dobroto, ki ga bo naklanjala k njim in jih grela in objem aH a, kakor objema materina ljul>ezen ubogega, bolnica otroka. Ibo&tvo. ki je veliko in nezasluženo, hrepeni po ljubezni, ki je resnična in portvovalna. Da bi le bilo d.M i gorja, da bo daritev njegovega življenja toliko lepša in popolnejša! Hodil bc raprej, in drugi pojdejo za njim. Vsa uboga, nezavedna četa pojile za njim in bo gledala na vsak njegov korak, na veak gibljaj njegovih rok. Če bodo delile dobrote in tolažile. l»odo tudi uboge, elabotue roke začutile moč in bodo dobre in poanoe deleče. bi že bil med njimi! Kako ga kličejo! ••<>. pridi, pridi, ti nas dobri, blagiT' •*S sovraštvom o gledali našo hišo v ZavinkovcLh. Ogibali m) se naše hiše, kakor da je okužena . . A zdaj bo vse drugače. A ko je tamkaj res vse opustošenj In pozabljeno, l>o toliko lepše potem, ko zraste v puščavi J epa, bela hiša. ki bo odpi tj> v .-a komur, od katere bo sijala luč, tako blaga in vabljiva, da >e je ne bo nihče ogibal in da je ne bode nobene oči gledale sovraštvom. • "Pridi, pridi!" Srečal je prvega Belokranjca v domači, od prahu in znoja nmasuni opravi. " llojak, je mojih davnih dedov, liioj rojak je!! je dejal Kg id i j sam sebi. IVibli&ala -ta se druy drugemu, in rojak se jc odxril in pt-zdravil. ' Ali imam še daleč do Zavinkovcev?" ga je vprašal Keidij. "Ni daleč, gosped!" ;e odgovoril oni. "Pri na^ ni likamo; daleč iše v Aaner:.š;i ne! I.#e hitro stopite! Pivdii: se raz greje solnee. boste tam." Razprej se solnee! Skrči se pot! Egidiju se mudi! Mudi se mu, Tsbiiat cko'o sebe lunazane mlade rcjal't, da s- operejo in preoblečejo, da zacveto tisti vrtovi, ki jih ne slutijo oni. kamor prihaja o, uaidražja zemlja, ti sveta, blažena! In tako dobi njegov«, življenje popolno vrednost. Urez 7elja ^a^e bo posvečeno r n?gim. in zato bo polno sladkosti it. polno uspehov. Ali ne govori ono pi.iw>. del materine dedSeine tako, kaki, r i'a so njegovi predniki pievec mislili nase in odtujili domačemu svetu? Čemu io kratko dobo zemei; kepa peto-■\ani i r/rabjati t»amo sebi v prid! En rod hitro i»umij;en z obupom, /avere van v prekletstvo. Ve.; iod je V e-bi ojačiti, v njem zbuditi in okrepiti duševne sile. da hodi samozavestno in kaže z uspešnim delom pot mlajšemu rodu, ki na\ zame poguma in neomajne volje. Volja je najvišja uioč. m zj.to veljaj vsh velja, vsa najvišja n:c>Č , in naj-draž.ia /enilja, ti sveta, olažena! t^gidij ;e srečal pastir;,n, umazanega, napol nagega ,|e?ka, ki je gnali živino z paše. Kam grew?'' ga je vprašal. Pasfir gy. je pogledal in se je ustrašil, ti .-nil na ins««a Ln je začel bežati Pile Schwarfwwalda, da se zavedajo cele vrste delavskih in družabnih postav, ki jih je jspravift skozi legrisla turo in či.fih dobrot so bili deležni tisoči natnralm-ranih državljnnerv. ( Conami t tee for the Election of .Tufitice Jac. J. Schwartz •wald. for Oity Court Jud^re for tihe Kings County l^noh. TEDEN (Nadaljevanje s 2. str.) ne ali tvrdke, katerih člani se nahajajo v službi trgovske mor nariee." Ladjedelnice pospešujejo grad-bo vojnih ladij. Ko praznuje ljudstvo Združenih držav dan vojne mornarice, udarjajo v ladjedelnicah in tovarnah letal takoavane "riveting guns" in .proizvajajo ladje in letala s hitrostjo, ki pobi je vse rekorde, da se ustvari uničujoča premoč na morju Klobuk fri je po- J. P. MORRISEY ZA ASSEMBLYMANA John P. Morrisey, ki je v le-gi>latudy države New York zastopal lt>. okraj mesta New York a, sedaj zopet kandidira za jKmovno izvolitev. Morrisev je bil rojen v York-viKe okraju New Yorka m živi čas tam. Kn njegov ^in se nahaja v vojni mornarici ter sedaj služi na Salomonskih otokih. CM kar je Morrisey član držav nega Jisseniblv-a, je vedno glasoval za konstruktivne postave, med katerimi so ivoanja po new yo:iskih ulicah za 5 centov, ter in v zraku za ofenzivo združe-iza mnogo drugih postav,, ki so nih naiodov proti osišč« na'v prid revnejšim slojem, vseh oceanih sveta. Od leta 1922 najprej ro Združene države slavile vsako leto dne 27. oktobra svoj dan vojne mornarice, posvečen junaškim činom narodnih pomorščakov. Oktober je tisti mesec, v^ katerem so Združene države v Jetu 1775 v kontinentalnem konger- su položile temelj svoji m orna- _ rici. Dan vojne mornarice leta * , 1942 pa vidi to deželo poznano1 , . , , „ z nezaslišano silo v izdelavi stl lx>lJ kfk°r du^vno oirronmega ladjedelnega pro- napredovanje vrnkega otroka. grama, katerega cilj je, da po-1 ^ Vf^T r ™" ^ -TT mete v morje vse sovražnike ni1, ^otte načelnik hvobode. ,aplckne vzgoje. Dodal je, naj- . 'brže v tolažbo konzervativnim Zasedba Salamonskih otokov franeogkim učiteljem, da je tre in umčnjoči napadi podomnnc ba ,^vijati v otrocih Združenih držav na japonsko in sUo volje> kai:cr tndi brodovje v južno zapadnem Pa,- t^i^Kj adiavje. cifiku, z vso jasnostjo kažejo ofenzivni cilj ogromnega na-1 Ta preobrat vzgojne politike raščanja ameriške vojne mor- v Franciji je tem bolj zanimiv, narice. V vojni izrabljanja na'^ pomislimo na tradicionalni Atlantskem oceanu pa pobira- izredno razviti francoski LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . (Fmiffar) i Prepričani smo, da boste pri jutrišnjih volitvah oddali svoji glas za Morrisseva. iGlasnjte za vsako zvezdo (*) vrsta B. Campaign Committee for the Re-election of Regular Democratic Onadidate for ♦Mesnfber of Aj^s^mblv. poučni spisi ANOI KŠKO SLOVENSKO BEKII.O (F. J. Keru> — Zvezano C« Bodoči drtavljani naj nar^Ij« knJUiw — "HOW TO BECOME A C1TIZEM OF THE UNITED STATES" V tej knjigi mo vaa pujaoolta io ukoni zm nawljetwv. t>u U mit« domaČi zimnozdhavmk Rpisal F ran Jo Imnr. — 'J78 strani. Trda rez. — Zelo korlutna knjiga za vsakega jčlrloorejca; opts raznlb bvl*>xni io adravl}«-nje; alike. Cena |LM GOVEDOREJA Spisal R. I^ifrart. 145 rranl ■ aUkami. Cena fI.— V KREMPLJIH INKVIZICIJE Spisal Michel Zevaco. K"ad vse zanimiv ^odo-viuski romau iz časa inkvizicije. — 461 strani. Cena $2. knjiga o dostojnem vedenju 111 strani. Cena S9 rentav mlkkabstvo Sj>teal Anton Pero. s slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje In finwrje r Kploftnem. Cena 54 renta* obrtno knjigovodstvo —V< nt rani. ezana. -- Knjiga Je ntoonjeua r prrl trsti a itar-i»n». umetno In Ktrnjno klju^ar-nl^arMTo ter Crlezotl varutro. Cena 11,— ZDRAVnAA ŽEIJŠCA «2 stranL Cena 25 eentor LISTKI Splaal Kaavar MeAtca. (144 strani.) Cena 70c MARKO SENJANIN 8LO\T5NSKl ROBINSON Cena 75c MALENKOSTI S^iaal Ivan AlbreM. (120 Strani.) Cena 75c Po 50c zvezek ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATIČIČJ Knjiga je STojevraten pojav r slovenski kajliernostl, kajti v nji Je v trinajstih dolglb poftlarjlli oplaanib trinajat rodov slovenskega naroda od davnih po£etkov v starem slovanatvn do danafiojega dne. Knjiea Je verno srcalo naAega Bvljenja ln trpljenja. ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot an more nodltl katerokoli DaAe Egodovinako delo. IS poglavij — 4IX strani V PLATNIJ VEZANO Pesa «2. Pattnlaa plafena par«i r J*J:?^riM-iRJlr * Po 75c zvezek Belfegar (Artar Beraede) P« strani kJobak (Damlr PelgeD Po $1 zvezek Verldlens (Pater KajeUs) Rudarska balada (Marija Majev jeva) Plngrlnaki (Anatele Prane«) Andrej Ternorae (Ivan Albreht) Bele no« mali junak. (DtMtaJerabiJ) Filozofska zrodba (Alah Jlraaek) Na različnih potih (Frane Friach) Verne dn&e v vtrah (Prosper Mirime) Zlo«n In kazen (F. M. Dofitojevakij > Po $1.50 zvezek pastirjem*. bežiš:" je klical za njim Eigidij. "Počakaj, dam ne ntore biti hud. 1't pooa- t-vOiiRva; A K i*'m ! r j lev je Z:, ti/........ ".Kant ti krajcar!" * < ki del* krajcarje, iain." s-i je mbdil }>astir. Postal je in nastavil roko. * Alt it hip bo j-iž ? * * ?e :nu je nasmejal Egidij. Tndi fiH»tir ep V nasmejal in ^a je gledal in - z srlavo. "Xo. ulej, kaj h\ mr btd! Tn imaš krajca-! r.i j »o vej. kara greš J'' " V Zavinkovee," je o«ras1f\o! "Ali hodiš v šolo!" "NV" "Pa /akaj ne?" "V tliko jc p;-fdait«% in "Pp bi rad lio^lil v šoio*." "Hi že. ko bi ii.u-li šolo doma. pastir." ( T>o«pela »ta do vasi. • "Ali veš kje je Zav:nščakova hiša?,f je vprašaH de«"-k a. "Zaviu-čak«*va hlna!" je iwnovit pastir in je odprl na t-i-oko u-tii. "Ha. ha!" -e je domislil. "Zavkrvščakove hiše ni vt<\ Tam. kjer jc one kamenje je ?tala nekoč, kakor pravijo. A »bij je ni več, k;fkor vidite/* IV 'Ček je (»okaenl ua rarvalme in je od^tial živino po va^i. Byridij j^ obetal in w odkril kakor da Ftoji ob grobu. Kup kamenja je ležal pred njim. Trarra pa je prerasla, in mah pt: je prekrival. "Tu je z'.belk a nioje«ra roilu,*' je vzkliknil. (Nadaljevanje prihodnjič.) jo pred kratkim \tpeljane stra-Živina je postala in gledala j žarŠalo ' - t nt mmravtnnn narafiAittr. ZjIoi ŽEN OIS KAN V. P. (Nadaljevanje.) - gtga. te ,je zadovoljil z ostanki suhe trave, katero je s kopitom odkril izpod fuiega in leda. Jez-d» c je vztrajal v sedlu dan in noč. s=pal v >negu ali sedlu. Bil Zdaj i jo nuprestano naraščalo. IPcložaj na morju Združenih ™prevladujevee mnenje, daje ržav in dimgih združenih na- da^.tl franeosk,^ mla- držav in dingih rodov postaja vsak dan bolj jA- sen, ko ameriške ladjeoelnice oddajajo rastoče množine vojnih ladij. Poslanec Carl Vin din i čim večjo snov učenja, češ. "teoietično'' hi '"enciklopedično" znanje samo po sebi V letih, ki so sledila, so nje-1 je ^ naravi bojevnik, ki se je ove čete vdrle v Indijo, pre-L^ vaditi v orožju istočasno. V oborožitvi tega rojenega bojevnika ^e Zeugis Kan poka- doma moram pa^ti krr.v*1 in vole. Pa je nimaono. zato sem ni najboljša priprava za vstop' *on, predsednik odbora pomor> ^vljenje Obennn se je lici j) ,kih zadev v vibernici, jc v *vo- V€dno P^arjalo teloradbe Jenf poročilu nedavno :zjavil.j '1KM" da l>o proarram za zgradbo voj- N'-ajln^lj pa ^e uvrl avlja na-' nih ladij Združenih dr^av kma-^cistični \-pliv v francoskih ta-omogočil zdraženim naro- borih za mladino. Radio je1 lu po-J dom, da " začno ofenzivo na poročal, da v teih taborih kateremkoli bojnem polni 7, od- rabijo skoro ves svoj čas v vo-ločilno premočjo." jarkih pobodiih in s pisanjem razj»rav o vprašanjih kakor na Vzgoja pod vlado novega reda. prianer: 'Nemška vojaka' "Mo ški so namenjeni vojni" "Me- gove dirjale Bližnji A'zftiod, preplavi- k<> se je ur.it boriti, le Husijo ter pridi vele v Srednjo Evropo. Povsod - so bile zmagovite. Zakaj? Že ligi s Kan je podedoval ne-"55«1 veleum v tem, kako jt ukrotljiro voljo, nasilno teles-skrajne podrobnosti no in duševno enei^gijo in skraj! Prcra«unail° 7a "jogov daleko-no brezobzirnost. Pa njegova j^ežen načrt, moč je bila še v čem več kakorj IKouj, kot vojak, sta bila za-«iamo v tem. Njegovi sovražni-'varovana z oklepom iz posuše-ki so opisovali natančno sestav j ue in lakirane kože. Poleg me-in delovanje njegovega vojaš- ča, vrt če in puščice, sulice, vrvi koga ustroja, in to razkriva ^ kavi jem na koncu za lov so-skrivnost n.jegovih velikanskih vražnika, ali za privezanega ko aapehov. j nja na paši, je imel šp vsak jez- Žengi-s Kan je intiei /anožnosti dec dva loka. Enega lažjega za da je z 'lahkoto potbnil na streljanje raz konja, težjega stran vse takrat splošno pri-Va bolj umerjeno streljanje na divizije po de^et tisoč mož. Ta je bila zopet razdeljena na pododdelke po tisoč, sto ter deset vojakov. Imel je posebno izurjeno moštvo pri strojih za podiranje zidovja in metalcih skal ter razne kategorije vojaštva ki je -krbelo za priprave in oskrbo. Zadaj za armado je bilo navadno ljudstvo, ki je vzdrževalo vojake s hrano in opremo in pri tem stradalo. Vojna taktika Žengis Kana je bila čudo dovršenosti, doseženo po truda polnem in vztraj nem vežlbanju. Vojna črta je bila sestavljena iz peterih tvo.b. V prvi tvorbi so bile napadalne čete v oklepih, oborožene »meči, sulicami in kiji. v ozadju **o bili konjeniki, oboroženi ž loki in puščicami. Med posameznimi skvadroni so j bile široke vrzeli. Bitko je ved znane tradicije ter šel vsaki za- i Meh. /Tri vrste sulic, za daljno l"" ^^^ iz ozadja. 1 v J z loki in policami. Med vrzeli de vi na dno in povsem nov, nje »rediti« daljavo in za mu samolasten način. Vse vo- zini boja. Vsak bojevnik je no- iMno^i vzgojitelji v" Združenih državah so vpeljaU preiz- |tode Tfitferjeve mladine" itd. Egidij k*ušn;'o razuma, da bi pomagali! Za časa njihovega bivanja v j otrokom pri izbiranju poklica,' taboriwa morajo francoski mla 'ki bi bil njihovim zmožnostim deniči narediti nppit, v katerem izpit, najbolj primeren. V Vichv v je vključena vi sta osebnih vpra Franciji pa so postavili vzgojo šanj; ki zahtevajo odgovore, na precej druaračne temelje J kakor na primer: "Ali si rini-Vicliv jc na radiu oddal izjavo.'ski katolik?" "Ali si proti Ži-ki je prišla do Office ot War dom!" 'Ali si za sodelovanje!* Information, glasom katere de- katerih cnlgovori w zadovoljile otroke na štiri kategorije in j vi, dol>e v nagrado ugodna na-! material, sicer po telesnem razvoju. Vi-'ineščenja; o-tali pa .-o takoj videti je, da bo odločilno važno- 'pusčeni. med skvadroni se je spusti'la v j,i%e metode, oboroževalno sil s_s«boj gotov odmerek neke-| ^ jfr tt-Jmiko in drugo je znal skupaj ga mesa in posušene gočče kis- ™ J?. 1 ,ce" » S° 1' ... . • , ,1 f t> i c i. t. • t veh tik pred sovražnika, so po psvavti do skrajne popolnosti lesra mleka. rol tunta teara ie, , , .. 1. , . . , . t • -i -i j • x. . „ ^ i___ j , . (skakali raz konj, mesto lahke- m |ili prilagoditi za svoje smo-,nil odmerek za eden dan hojo-? , .,. Iv..,, . J . 1 .. i . • xr ;__A ' , ga zagraJbib za te^k« lok ter v tr-. On je l>il prvi, ki je orga-Wanja.. V okrajni sih je odprl * * . nrziral cel narod za izključni žilo svojemu konju, posrebal ' ' .. ^ y .. .... . vr - . v-. 1. , iiia sovražnika. Po:azna sila namen voditi vo.m«. Vet* kot reka j Vrvi ter žilo zopet zaprl. ^ , d 'e biln tako u -pred sedeirtsto leti je bil ta mo- Imel je še nadomestne vrvi za „a .Je . 1 n a ? u % . , . . , i i - • i einkovita da je bil preveč za deren p'>iem totalne vojne. ilek. vosek m i trlo za popravlja- , : . ■, • _ - 1 , . . . - o • ,+k__• -f način boievanjn tedanjega ea- \ mongolskem kon.ru m jez- nje. Sv<>jo prtljago je nosil v t> / , ' ____ , . . , ' ■ • . . V-x- ut J j i -n. Po tem napadu so udarne deeu je imel prvovrsten «iroviusnjem vreči, katero se dalo » , . L . . , ^ 1 . . , .. . ! " ... , , . , , čete stopile v noj m dovršile Koni ie b:l nentmd-j napihniti, katera je potem ^^ kra'a ljiv, je vztrajal dneve brez vo-.bro služila pri preureditvi rek.! ° de. za krmo ako ni dobil dm-1 Vojska je bila razdeljena na1 (Nadaljevanje p rttiodnjt?.)