Pollflčitš pregled.hz stofl — Soljševiki. — Nernci mciijo za Viijeina. — iteietaa viada in slcvensko !o(stvo- Vse etoji. — Bližamo &q pasjim dnem, ko postane vm leno. Narava je cb tem letnem čssu rekako izčrpala svoje sile m samo ?e. dozoreva, kar je zirastlo. Tudi uaše poJitično in javno živJjenje stopa v znameuje pasjih dni, samo da nima kaj dozorevati, ker je malo zrastlo. 0 konferenci v Parizu se ne sliši ničesar več. menda bo a?asni1a sta tihem, kakor življenje jetičnsga čloraka. Mekaj se brbija o novi deinerkaeijs&i črti aa Koroškom in raznih coaah ali odsekib, v ka¦terih naj bi se vršilo Ijndsko glasovanje. Toda take styari smo slišali že tolikokrat, da se nam /Ai, kakor pripovedovanje o tistem eJavnem kmeSketn etrahu, ki je svoj čas strašil po -?otrcjib. štajerskih planinah. Tadi Narodno predstavništvo v Beogradu je aavito v slkrivnostni polamrak. Meada še zsbornje — yeaj na videz, toda o njegovem deloTajnju ni veliko sličad. Glavni ministri so odšli y Pariz in 39 še niBo TrniJi. Če bodo izmešetarifi za nas bolj ugodne denarne pog-oje, jih radi pogrešamo cele poditnice. Na čelu yiade fctoji zdaj dr. Anton Korošte. Sesiayil se je neki odbor za zemeljsko preureditev, ki je pa menda tndi na tihem zaspnl. A nam ni žal po njem, ker od njega nismo pričakovali veliko dobrega. Ta odbor je sestajal aamreč i«ključno iz državnih nradnikcy, grajščakov Jn nekaterih večjih posestnikov, a takih, M imajo zemlje mplo ali nič, y Djem ni bilo primerno zastopanih. Razvil se je prepir radi Bosne. Tam je narnreč vprašanje razlastitve velepo eestey najbolj zamotano. Vso zemljo *majo y rokah turžki begi in nekateii priseljeni ss&džarski jadje in drngi tujci. Kmet je pa tla5an. Sedaj bi radi kmetje, da bi se zemlja med •fije r&zdelila, brez vsake odškodnine, češ, da so jo Tnrfci dobili po krivici. 'Najraje bi. da bi jim Turki že nekaj plačaii zato, ker so jim obdelovali doslej. Grajšcaki pa pravijo, da imajo zeraljo po \folji turškega boga in vlada naj bi jim Se plafaia dolgove, katere so uaredili doslej. Tudi o volilni relormi ni sJičsati ?-ičesar več, dasiravno je zadeva nujua, ker volitev ne bo mogoče več dolgo odlašati. Res smo radovedni, kaj bo pršlo iz tega skrivnostiiega lonca. Tolilco je gotovo, da dveh načel ce bomo pustili izkvariti, vse ženske inorajo inieti ednako volilno pravico, a ne samo nekatere in obveljati mora proporcijalna volilna pravica, tako, da bodo vse stranke zastopane sorazmerao s številom glasov, katsre so dobile. Madžarski voditelji boljšeyikov se seiijo na Duaaj. Iz tega eklepajo takozvani meščanski krogi, da postajajo boljševikom ua Madžarskem tla pod »ogaini prevroča. Labko bi m sklepalo tudi nekaj druzega: da so ua Dunaju tla za boljševike že toliko pripravJjena, da laliko tja preuesejo središče svojega delovanja. Na vsak način je boljševiško gibanje resno. Z ztnerjanjem in smešenjem j?a ne homo premaffali, pomagati bi zamogla saaio aagla m odiočua agTama in socijaina preuredba. Na Nemškem so luteraiiski pastorji izdali skupni pastireki list, kjer -ozivajo svoje vernike k goreči irolitvi ?.& cesarja Viljema. Naj bi raja molili, da bi jlm sv. Duh razs\etlil razura iu omečil yoljo, kajti dokler na bodo Nemci kremenito izpremenili svojega dul.a, tndi nimajo i)ričakovati bcljše usode. Med Slovenci je ziivršal hud boj med Jug. demokratsko etranko in Slovensko Ljudsko Stranko. Položsj pii deželn; vladi je nevzdržijiv, ker ni misliti, da bi obe strauki pri vladi zamogte skupaj delovati. Toda rešitev je težka, ker nobena stranka v sedaajih razr-.erah ne čuti y ?ebi moralnih sil, da bi zajmogla sama prevzeti vlado. Liberalna stranka je izjrekla zahtevouej bi odstopila deželina ylada in vladanje prevzel uradnik. Kaj taltega je bilo mogoče v Avstriji v nfkdsiijili časib, sedaj je pa aaše ljud- stvo že preveč zrelo ia preveč demokratično, da bi se dalo komaadirati od uradnikov. Edino pravilno bi bUo, da se razpišejo volitve in katera stranka zadobi/večino, naj vlada, druge naj pa kritizirajo. Edina svretla točka v položaju je razvoj našega šclstva. V Ljubljani dobirao v jeseni popolno vseučilišče, kar pomeni venčanje naših kurlturnth zahtev. Š» Istvo se organizira in izpopolnuje na vseh koncih in krajih, slovenske šola *se odpirajo po Koroškem, v kratkem pride na vrsto Prekmurje. V tem oziru korakamo v resuici y onih čevljih, ki delajo korake po sedem milj, o katerih pripoveduje pravljica. Razvoj nažega šolstva nas bogato odškoduje za razna druga razočaranja.