Dopisi. Iz Maribofa. (Poslanec g. dr. Radaj in g. baron Goedel — pa to6a.) Kakor lani je tudi letos naso okolico zaporedom buda toča posekala. Lani so samo v Leitersbergu od 5040 fl. predpisane dače inoiali odpisati 4271 fl. 49 kr. Letos je pa zopet to6a vse poklestila dne 24. apr. in 7. maja. Ob enem zadete so Brenje: Tragučova, sv. Peter, Karčovina, Rožpab, Kamca, Jelovec, Brestenica, sv. Križ, Pobrež, Cvetkovce, Hoče, Bohova, Slivnica, Fraubeim, Lembah iu Pekerje. Vrli župani so torej zopet kakor laui škodo gosposki nazoanili ter prosili, naj jo ona da vceuiti, da se poškodovanceni dača odpiše. Okrajni glavar pa prošnje ni uališal reko6, da se skoda ceniti more le, ako so pridelki bili po toči poškodovani. Ti pa §e letos prirastli niso. Takšen odgovor je okrajni glavar prisiljen bil županom dati, ker mu ga jc c. k. deželno finančno ravnateljstvo iz Gradca bilo tako naročilo. Sedaj se je za uboge posestnike potegnil vrli naa deželni poslanec g. dr. Radaj. Ta je napravil prosnjo, jo dal od vseb 16 županov podpisati ter jo takoj poslal našemu državnemu poslancu g. baronu Goedelnu. Ta je prošnje hitro predložil državnemu zboru, kder so na njegov nasvet bile kmalu odobrene, v tisk dane in objavljene tako, da jih iraa finan6no ministerstvo brzo rešiti. Ne dvoraimo, da bodo prošnje obveljale. To nam je nov dokaz, kako modro so slovenski volilci mariborskega volilnega okraja storili izvolivai si 7 deželnega poslanca g. dr. Radaja in v državnega poslanca g. barona Goedelna! Od Kapele pri Radgoni. (To6a) je dne 7. maja pri naa hudo poklestila njive, gorice in sadno drevje. Oblaki so se tako mešali, da ue vemo prav, odkod da je toča došla, ali od Ptuja ali od Murskega polja. To6a je bila drobna pa jako gosta ter se je nje toliko vsipalo, da smo jo še tretji den nekaj imeli. Padala je po celi fari, najbolj zadela je pa Kapelsko srenjo in Radensko ves, kder sedaj žito žanjejo. Škoda je velika, posebno na sado^nem dre^ji in 7 goricab. Traom je mladje potrgala ali drugače razčesala. Sado^no dre^je: gruake, čreanje, jabelke, sli^e, orebi itd. so lepo kazali, sedaj je 7se pokon8ano ali natolčeno. Na njivah se raz^en 7 Radencib lepo kaže. —IzNegovske fare je prileten želar prišel 8. t. m. 7 Eapelo, ker je tukaj bil uradni den. Piišel je za^oljo neke nji^e, katero je bil neda^no kupil. Namenil se je doma dati spo^edati, ker je uže 7eč časa bolehal; toda nestrpljiva žena ga je odpra^ila na uro daljno pot 7 Eapelo. V krčmi pii g. Vaupotiči se 7sede 7ea opešan na stopnice. Izreče še besedice: rmeni je budo" in se zgrudi mrte? na tla. Z^eeer je nekdo izmed naiib gospodarje7 odpeljal mrt^eca domo7. Nauk za 7se: bodimo pripra7ljeni, ker ne 7emo ne ure ne dne^a, kedar Gospod piide po nas! lz Celja. (Nova pokopališča —z^onik nemške cerkve.) Na binkoštuo nedeljo 8e jc blagoslo^ilo no7o pokopališče za celjsko okolico 7 Gaberjih ; binkoatni poudeljek pa ono 7 Čreti za 87. Jožefom za celjsko mesto. Na starib pokopaliačib pri 87. Dubu in 87. Maksimilijanu ee od zdaj za naprej ne snie 7e6 pokopa^ati. Iz^zete so le rak^e (zidani grobi) pri 87. Maksimilijanu, kaluor se smejo mrliči sbranjevati Se skozi 2 leti. Na obeb novib mirod^orih se je odločil koa zeniljišua, ki bode služil pokopavauju nekatoli6ano7. Toda celjska protestantovska občina nc mara za no7o celjsko pokopaliače, mar7e8 akuaa S7oje dozdajšnje pokopališče poleg 87«je cerkvice obdižati. 0 tej zadevi ima knialu razsoditi c. kr. namestnija 7 Gradci. — Obžalovati jc le, da ste se uo^i pokopališči napravili tako daleč od mesta in pa, da se uiste celjska mcstna in okoličanska soseska mogli zediniti, da bi se bil za obed^e soseski, toraj za celo fai-o, priredil le en sam mirod^or. Eoliko stroško7 bi se bilo labko pribranilo! Mesto si je naročilo tudi d^a lepa mrt^aška 70Z07a; kajti bo s^oje mrliče dalo voziti na pokopališče. Mestui zastop celjski je skušal 070 s^oto, ktero je 7olila blaga pokojnica Jožefina Gajger nemški cerk^i, dobiti 7 svojo oblast; toda 7ikše oblastnije 80 odločile, da se iina 7es denar izročiti sl. ceiivenemu predstojuišt^u nemške ccrk^e. Vsa S7ota vtegne znašati do 45.000 fl Eer se je cerk^eneinu predstojništvu že izio8il znesek 19.000 fl. se bo tudi Z7onik pri nemaki cerk^i zamogel zdaj zidati dalje. Prvi na8rt Z7ouiko7 se je zelo apremenil, toda novi načrt ae bolje 7sem dopada nego pr^otni. Na 7saki na8in se bo z do7išenim z^onikom nemška cerke7 krasno okinčala. Cerke7 dobi tudi no7O Z7oneuje. Želimo, da se delo sre8no do^rši! Iz Zreč pri Konjicah. (Sleparak agent). Dne 10. sušca t. 1. bil je tukaj nepoznau človek, ki se je izdal in tudi s spričevalom izkazal za agenta graškega trgo^ca Jaroscba, ki trži s hišnim orodjem, kipi, urami itd., da bi 7 njego^em inienu naročila nabiral proti temu, da se 7 mcsečnib ob- rokib do konca leta znesek za naročeuo blago izplača, nekaj pa že precej ujemu porocuiku za aro naprej placa. Pokazal je tudi naročila od 7e8 drugih, nekterih tudi pisatelju znanib, naro8niko7. Pisatelj tega je tedaj 7rjel in si naro8il po njein pobiat7a za 60 fl., od kterib je 10 fl. moral precej onemu pla8ati, drugo pa bi imel 7 obrokib do konca leta izplačati. Naročeuo puhištvo bi imclo po tiskani pogodbi 8ez 5 tedno7 po dne^u naro6ila se doposlati. Poroče^alca tega je kmalu potem začelo gri^ati te nagodbe in je 0 tem pisal g. Jaroscbu 7 Gtadec, kteri mu odgo^ori, da ni ne nobenega naročila na pohiat^o, ne onih lOfl. prejel. Iz tega se lahko sklepa, kolike pre^idnosti je treba proti takim okoli potujočim nepoznanim agentom, ki naročila sprejeniajo in že naprej plačilo zahte^ajo, da se 81o7ek ne opebari. Iz Ljubljane. (Razpis daril.) Na podlagi sklepa sl. deželnega zbora Eianjskcga je sl. deželni odbor nanienil: a) 400 gld. (štiri sto goldinarje^) za darilo pisatelju najboljšega icsnega igrokaza, vzetega iz Kianjske ali A^strijske zgodo^ine, katerega predsta^ljauje mora izpolniti celi glediški večer; b) 200 gld. (d7e sto goldinarje?) za darilo pisatelju najboljše 7esele igre, obstoječe najmanj iz d^eb dejauj. Pii preaojauji se bodo 7 poate^ jemale le igre, katere dozdaj ae nijao bile niti tiskane niti predsta^ljene. Igri, katerima bode prisojeuo darilo, ostaneta lastnina ,,Dramatičuega drustva". Po naročilu sl. deželnega odbora od due 24. aprila t. 1. št. 324 podpisani društ^eni odbor razpisuje onienjeui darili, pristavljaje, da se rokopisi morajo rDramati6neniu drnstvu" poslati 7saj do 31. deceuibra tekočega 1880. leta. Na 7sak rokopis naj se zapiše kak niotto, ime pisatelje^o pa priloži 7 posebuem zapečateneni listu, na katereui je ieto tako motto rokopisa. Odbor nDramatičnega druat^a".