JANEZ JANŠA, predsednik vlade R Slovenije: »Hrvaški odškodninski zahtevek za nedobav- Ijeno elektriko iz NEK I fc je nerealen.« 1 I Aktualno, str. 3 I VLADKATOMŠIČ, . podpredsednica Posav- I sko-obsoteljskega dru- I štva za boj proti raku: »Želela bi, da ne bi bilo več tabujev o raku.« Wk Posavska panorama, str. 8 Mihael Boranič, * predsednik GZ Brežice: »Zadovoljstvo ob po- moči v raznih nesre- k čah je bogastvo, ki ni d ¦ dano vsakomur.« I I Posavska panorama, str. 91 dr. DIMITRU RUPEL minister za zunanje zadeve: - »Evropska unija ni I kraj na pol poti do I nebes.« I Naš gost, str. 16 01 POSAVSKI •T ^ bzorniK? I Časopis za pokrajino Posavje, leto X, St. 7, četrtek, 6.4.06,23.200 izvodov Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IZVSEBINE 2 HE - "Vlada bo zagotovila denar" 3 Pogovor: predsednik vlade Janez Janša 4 Posavska gospodarska platforma 5 Sejem INO Brežice 6 Počitnice so pred vrati 9 Pogovor: Mihael Boranič 10 Praznik domačih dobrot v Podbočju 11 Izobčine Krško 12 Izobčine Sevnica 13 Izobčine Brežice 14 Šport 16 Naš gost: dr. Dimitrij Rupel, zunanji § minister i 1 po$arjef§jitfo »Prihodnjič se srečamo v pokrajini Posavje!« S posvetom Razvojne perspektive Posavja, katerega so se poleg celotne slovenske vlade udeležili posavski žu- pani, direktorji podjetij in drugimi pomembni predstavniki javnega življenja, se je v Krškem končalo zadnje dejanje obiska slovenske vlade v Posavju. Predsednik vlade in ministri so v dveh dneh opravili okoli šestde- set obiskov, srečanj in podpisov v vseh treh posavskih občinah in v številnih podjetjih, organizacijah in usta- novah. Po mnogočem zgodovinski obisk je premier Janez Janša zaključil z ugotovitvijo, da ima danes sicer še manj razvita regija dobre možnosti, da že v nekaj letih doseže slovensko povprečje, pri čemer lahko pred- vsem ob lastni iniciativi in dobrem sodelovanju občin in njihovih vodstev računa na močno podporo vlade, saj v Posavju že potekajo ali se mu še obetajo pomembni državni projekti. V torek popoldne je predsed- nik Janez Janša skupaj z mi- nistroma za gospodarstvo in visoko šotstvo, znanost in teh- nologijo, Andrejem Vizjakom in Juretom Zupanom najprej obiskal jedrsko elektrarno Kr- ško, kjer se je pogovarjal z direktorjem Stanetom Rož- manom in njegovimi sodelav- ci. Iz nuklearke je predsednik Janša odšel v Krško, kjer je v prostorih Zavoda Neviodunum imel pogovor za Posavski ob- zornik, zatem pa v Brežicah še na tamkajšnji radio. Tudi neka- teri drugi ministri so že v torek začeli z obiski po Posavju, prvi dan obiska vlade v Posavju pa se je zaključil z delovnim sre- čanjem ministra za okotje in prostor Janeza Podobnika in ministra za lokalno samoupra- vo dr. Ivana Žagarja s pred- stavniki lokalnih skupnosti o okoljski, prostorski in regional- ni problematiki v hotelu Pacific v Krškem. Pomembni obiski in obetavni podpisi V sredo pa je vlada v celotni zasedbi z izjemo ministra Si- monitija in Damjana, ki sta ju nadomestila državna sekretar- ka in sekretar, svoj obisk zače- la v Termah Čatež, kjer je bre- žiški župan Ivan Molan sprejel ministre in predsednika vlade Janeza Janšo. Vlada je imela v Termah dveurni delovni po- svet, zatem pa so se ministri in Janša odpravili na ločene obis- ke po Posavju. Med osrednjimi temami obiska je bilo financi- ranje infrastrukture ob grad- nji elektrarn na spodnji Savi in njena pospešitev, pogovo- ri o letošnjem zaprtju obrata celuloze v Vipapu, s katerim bo delo izgubilo 350 delavcev, predstavitev posavske gospo- darske platforme ter pomoč prizadetim po lanskem neurju. nadaljevanje na 2. strani 2e na popoldanski novinarski konferenci, ki sta jo imela predsednik Janša in minister Vizjak na sevniškem gradu, je bilo slišati, da je Posavje zaradi številnih razvojnih pri- tožnosti med perspektivnejšimi slovenskimi regijami. Po- membno je kot energetska regija in kot turistična destina- cija, zaradi geostrateškega poloiaja pa je tudi pomembno logistično središče, meni Jansa. Vizjak pa je izpostavil tri kljucne projekte za razvoj regije: dokončanje dolenjskega avtocestnega kraka, t.i. tret jo razvojno os oziroma pro- metno povezavo med Koroško in Belo Krajino, ki je po- membna predvsem za Sevnico, ter modernizacijo letališča Cerklje ob Krki, ki naj bi ga uporabljali tudi v gospodarske namene. Poudaril pa je tudi pomen nastajajoče posavske gospodarske platforme, ki bo vključevala poslovne cone, fakultete in letališče. tzgradnfa HE na tpodnji Savi HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE D.O.O. {za Skupnt podvts) Koprska ulica 92, UK» Ljublana /Woe energije 4 MSeCOM' A« p.p. 265. mo. KrSko (((• "080144?) Secom Krško d.o.o. Tel.: 07 488 01 70, Fax: ...73. iecom.krsko(fl)siol.net, www.oknainvrala.com iÜ infra izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica Razborske pasijonske igre V župnijski cerkvi Sv. Ja- neza Krstnika na Razbor- ju je Športno in turistič- no društvo Blaž Jurko L letos že petič uprizorilo pasijonske igre, skozi ka- tere obiskovalci podoživ- Ijajo Jezusovo trpljenje. Pasijonske igre so se rodile v iskanju podoživetja Jezusove- ga trpljenja. Pri nas je najbotj znan škofjeloški pasijon, sicer pa se v zadnjem obdobju pa- sijonske igre marsikje ponovno obujajo. Na Razborju pod Lisco izvaja pasijonske igre Športno in turistično društvo Blaž Jur- ko že od leta 1998, s ciklusnimi premori. Tako je letos okrog sto domačinov oziroma faranov po- novno pripravilo enkratno pred- stavo, ki ohranja evangelijsko besedilo in potek dogodkov, se pa od preteklih predstav raz- likuje po posameznih detajlih in dograjevanju. Gre za sodo- ben prikaz pasijona s pomočjo sodobne tehnike, ki pripomore k še pristnejšemu podoživlja- nju Jezusove poti in približanju Boga kot sočutnega konkretni stiski trpečega, tako da boleči- na človeka ni več osamljena. Razborski pasijon je bil minu- li konec tedna uprizorjen pet- krat, tako da si ga je ogledalo več kot 1500 obiskovalcev, ki so prišli iz različnih slovenskih kra- jev, pa tudi s Hrvaške. Ated ob- iskovalci je bil tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger, po- krovitelj tega dogodka. Pater Karel Gržan, ki vodi župnijo na Razborju, je ponosen na še eno uspešno uprizoritev pasijona. Ob tej priloznosti je našim bralcem zaielel tudi lepe ve- likonočne praznike, predvsem pa, da v bolečini svojega ziv- Ijenja ne bi bili nikoli sami. Bolečine ne moremo odstra- niti iz svojega iivljenja, zato pa potrebujemo bližino dru- gih, ki umirja in daje sočut- je, tako da zmoremo realnost svoje poti. Blizina daje moc, prebuja mir in budi upanje. Tekst in foto: Tanja Orabrijan Pasijonske igre na Razborju H AKTUALNO Posavski obzornik - leto X, številka 7, četrtek, 6. 4. 2006 nadaljevanje s 1. strani Vlada je podpisala pismo o na- meri za ustanovitev fakultete za energetiko v Krškem in fa- kultete za turizem in trgovino v Brežicah, pa tudi dogovor o re- ševanju problematike v Gimna- ziji Brežice. Popoldne so se ministri in pre- mier ponovno zbrali, tokrat v Kulturnem domu v Krškem, kjer so se srečali s posavskimi župani, gospodarstveniki, po- slanci in državnim svetnikom, po kratkem uvodu predsednika Janše pa so posameznimi mi- nistri okoli dve uri odgovarja- li na konkretna vprašanja ude- ležencev srečanja. V uvodnem nagovoru je premier Janša med drugim dejat, da statistični po- datki kažejo dokaj slabo sliko o stanju v regiji, po kateri Posav- je dosega le 80 % slovenskega povpreqa razvitosti, kar je po- dobno razmerju med Slovenijo in EU. Vendar ta slika ni pov- sem objektivna, saj lahko po- dobno kot Slovenija EU tudi Posavje do teta 2013 doseže povprečje Slovenije, za kar ob- staja dovolj možnosti. V zvezi s tern so bile tudi ob tern obis- ku sprejete nekatere zaveze, ki bodo omogočile zagotoviti bolj- šo izobrazbeno strukturo v regi- ji, saj so vlaganja v znanje naj- pomembnejša. Veliko možnosti za razvoj Janša vidi tudi na po- dročju malih in srednjih podje- tij, s čimer bi najhitreje prišli do potrebnih delovnih mest za mlado generacijo, ki prihaja iz sol. Na podlagi prejšnjih dese- tih obiskov v slovenskih regijah ugotavlja, da je sodelovanje med občinami v Posavju boljše kot drugod. Morda je razlog za to tudi v manjšem številu ob- čin, vsekakor pa je pomembno zavedanje, da je le v sodelova- nju možen napredek. Velike možnosti, da dobimo pokrajine Premier je ocenil, da zdaj ob- stajajo v Sloveniji velike mož- nosti, da dobimo pokrajine, saj je bilo oblikovanje seda- njih statističnih regij zgolj za- silna rešitev zaradi zahtev iz Bruslja. Že v prihodnjih tednih naj bi prišlo do strateškega premika na tern področju, v veliki več- ini že usklajena sprememba ustave naj bi omogočila bližnji- co do regionalizacije, ki naj bi bila tudi razmeroma hitro spre- jeta. Zatem pa bo na potezi vlada, ki mora pripraviti vse potrebno za prenos posamez- nih pristojnosti z ministrstev na pokrajinsko raven, kar naj bi predvsem omogočito hitrej- še razvoj ne korake na regij - skem nivoju. To tudi pomeni, da se bo letos jeseni izvolje- na lokalna struktura soočila s procesom uveljavljanja druge stopnje lokatne samouprave, do katere mora priti čim prej. Opozoril je tudi, da bo uveljav- Ijanje pokrajinske ravni terja- lo precejšnje napore in aktiv- no sodelovanje občin, saj se bo potrebno v zvezi s tern marsi- kaj dogovoriti. Janša predvide- va in pričakuje, da bo to lažje teklo v regiji s tremi oziroma po novem štirimi občinami, kot pa tarn, kjer je trideset in celo več občin. »Upam, da bo na- slednji obisk vlade v Posavju obisk v pokrajini Posavje in da bomo tu sedeli za mizo s pokra- jinskim načelnikom, glavarjem ali predsednikom, kakorkoli se bo že imenoval, predvsem pa, da bomo takrat lahko ugotovili pomembne razvojne dosežke,« je zaključil predsednik sloven- ske vlade Janez Janša. Vlada Republike Slovenije z breiiškim iupanom Ivanom Molanom po posvetu v Termah Gatez Predsednik vlade Janez Janša (na sliki) in minister mag. Janez Drobnič sta obiskala Dom starejših občanov Krško. „Vlada bo zagotovila denar" Med bolj pričakovanimi dogodki ob vladnem obisku Posav- ja je bit detovni sestanek ministrov dr. Andreja Bajuka, Ja- neza Podobnika in mag. Janeza Božiča s predstavniki lokal- ne skupnosti na temo izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi. Srečanje je prineslo dogovor o spornem financiranju infrastrukture ob gradnji hidroelektrarne Bianca, ki naj bi ga vlada v naslednjih tednih tudi formalno sprejela. Namesto „klasičnega" sestanka na gradbišču boštanjske hidroe- lektrarne so gostitelji tri ministre kar z avtobusom popeljali na ogled gradbišč in najbolj perečih problemov ob Savi. Stanje na terenu sta ministrom pojasnjevata direktorica Infre Ana Gračner in direktor projekta izeradnie hidroelektrarn Bosdan Barbie. Po zagotovilih tako z lokalne kot vladne strani je nekajmeseč- ni spor glede zagotovitve denarja za izgradnjo infrastrukture op gradnji hidroelektrarne Bianca zglajen. Finančni minister Bajuk je zatrdil, da bo vlada zagotovila denar za infrastrukturo, sev- mški župan Jane pa je mnenja, da je k rešitvi vprašanja gotovo pripomogel tudi vladni obisk v Posavju. Sicer pa se je minister Bajuk zavzel tudi za pospešitev gradnje savske verige elektrarn, saj se mu zdi „nesmiselno, da bi projekt vlekli do leta 2020, saj nenazadnje to ni tako velika investicija, da je Slovenija ne bi hitreje zmogla." Kot pravi Bajuk, je denar za pospešeno gradnjo možno zagotoviti, smiselno se mu zdi tudi zadolževanje, saj gre za projekt, od katerega bo imela koristi cela Slovenija. P. Pavlovič Minister za šolstvo in sport dr. Milan Zver v MC Krško Minister za šolstvo in sport dr. Milan Zver je obiskal krški mla- dinski center, kjer so predstavili rezultate raziskave z naslo- vom Kvaliteta preživljanja prostega časa mladih, ki so jo pod mentorstvom prof. Mojce Ogorelc izpeljali dijaki Gimnazije Brežice in Ekonomske in trgovske srednje sole Brežice. Mini- ster je zagotovil, da bo ministrstvo za šolstvo in sport tudi v bodoče podpiralo razvoj infrastrukture in programov, ki bodo mladim omogočali kakovostno preživljanje prostega časa. Ob- iska so se udeležili tudi ravnatelji osnovnih šol krške občine in srednjih šol, poslanec Stane Pajk in podžupanja občine Krško Nuša Somrak, ki je ministra opozorila tudi na nekatere pereče probleme, kot so telovadnica pri osnovni Soli Jurija Dalmatina Krško, prostorske težave osnovni šol Raka, Podbočje, Leskovec pri Krškem in nenazadnje tudi na problem plavalnega bazena v Krškem. Krški mladinski center pa je obiskala tudi delegaci- ja kultumega ministrstva z državno sekretarko Jelko Pirkovič na čelu. L. Petrišič „Spravni" objem sevniškega iupana Janca in finanenega ministra Bajuka Direktor MC Krško Robert Ostrelič, ravnatelj Srednje sole Krško Ernest Simončič, minister Zver in podžupanja občine Krško Nuša Somrak Delovno srečanje učiteljev Osnovno in srednješolski učitelji matematike, slovenščine in ke- mije z območja, ki ga pokriva novomeška enota Zavoda za šolstvo, so se v torek zbrali na delovnem srečanju na Ekonomski in trgovski šoli Brežice. Šolska praksa namreč kaže na potrebo po strokovnem povezovanju predmetnih področij osnovnih in srednjih šol, zato so na Zavodu s srečanjem želeli vzpodbuditi iskreno in pozitivno ko- munikacijo med osnovno in srednješolskimi učitelji o učnih načr- tih, oblikah in metodah dela, preverjanju in ocenjevanju, upora- bi računalniške tehnologije... Po uvodu predstojnice novomeške enote Zavoda mag. Stanke Preskar so učitelji delali po predmet- nih skupinah: učitelji matematike pod vodstvom mag. Mojce Su- ban Ambrož, slavisti pod vodstvom Nataše Plevnik, učitelji kemi- je pa pod vodstvom mag. Preskarjeve in mag. Marize Skvarč. Konferenca o izobraževanju Osnovne šole Podbočje, Cerklje ob Krki, Jožeta Gorjupa Kostanje- vica na Krki, Velika Dolina in Milana Langa Bregana bodo v okvi- ru projekta Znanje ne pozna meja, ki ga preko programa Interreg delno financira Evropska unija, v ponedeljek pripravile mednarod- no konferenco o slovenskem in hrvaškem izobraževalnem siste- mu. Konferenca bo potekala v Lamutovem likovnem salonu v Ko- stanjevici na Krki, namenjena pa je ravnateljem in svetovalnim delavcem osnovnih, srednjih in višjih šol, predstavnikom šolskega ministrstva, Zavoda za šolstvo, lokalnim skupnostim, vsem, ki so povezani z vzgojo in izobraževanjem, ter medijem. Na konferenci bodo sodelovali dr. Natalija Komljanc in dr. Branko Slivar iz Zavo- da za šolstvo RS, mag. Marta Novak in mag. Stanka Preskar iz Za- voda za šolstvo OE Novo mesto, mag. Andrejka Golob z Univerze v Mariboru, podžupanja Samobora Marica Jelenič in akad. dr. Vla- dimir Paar iz Naravoslovno matematične fakultete Zagreb. Podpisali namero o ustanovitvi Fakultete za energetiko Potem ko so na pobudo Občine Krško v letu 2004 ste- kle aktivnosti za ustanovitev fakultete za energetiko v Krškem, so župan občine Krško Franc Bogovič, župan mestne občine Velenje Srečko Meh, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan, minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman ter zakoniti zastopnik Valvasorjevega raziskovalnega centra Krško prof. ddr. Janez Usenik podpisali pismo o skupni nameri za ustano- vitev Fakultete za energetiko in razvoju študijev in raz- iskav na področju energetike v Krškem. Podpisniki ugotavljajo, da je na območjih severovzhodne in ju- govzhodne Slovenije velika potreba po zagotovitvi kakovostnega razvoja strokovnega in univerzitetnega izobraževanja, saj je tu razvita mreža srednjih šol s preko štirideset tisoč dijaki, ki jim je potrebno glede na razvojne potenciale in potrebe regij omogo- čiti tudi lokacijsko ustreznejšo dostopnost do študija.S podpisom pisma so se podpisniki dogovorili, da bodo skladno z možnostmi in pristojnostmi zagotovili infrastrukturne, kadrovske ter status- no-organizacijske pogoje za oblikovanje in razvoj univerzitetnih in visoko strokovnih programov s področja energetike. Fakulteta za energetiko naj bi bila polnopravna članica mariborske univer- ze s sedežem v Krškem in s stalno dislocirano enoto v Velenju. Cilj Projektnega sveta in mariborske univerze je, da bi bila fakulteta ustanovljena še letos ter da bi se po odločitvi vlade prva genera- cija študentov vpisala že v šolskem letu 2007/2008. L. Petrisič Ob svetovnem dnevu zdravja Tesna povezanost društev bolnikov in brežiške bolnišnice V brežiški bolnišnici leto 2005 ocenjujejo kot uspeš- no, saj so delovni program v celoti realizirali tako na hospitalnem kot na ambutantno specialističnem podro- čju. Med dvanajstimi splošnimi bolnišnicami je breži- ška tako med šestimi, ki so poslovanje zaključile po- zitivno. Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, ki je posvečen zdravstvenim delavcem ter nji- hovemu donosu z bolniki in poteka pod geslom Skupaj delamo zdravje, pa želijo izpostaviti predvsem tesno povezanost njihovih delavcev z bolniki, organiziranimi v različnih posavskih društvih. Veliko namenjajo tudi nabavi medicinske opreme, letos je njihov cilj nabava digitalnega diagnostičnega rentgenskega aparata, vred- nega med 80 in 100 milijoni SIT. Bolnišnica je pozitivno po- slovala s presežkom prihod- kov nad odhodki v višini ne- kaj več kot 44 milijonov in pol SIT. Po besedah direktor- ja Toneta Zorka so na pozi- tivni finančni rezultat vplivali izvajanje dodatnega enkrat- nega programa, pretežno v rednem delovnem času, po- večan redni program CT prei- skav in ortopedskih operacij, sorazmerno visoka „teža" ob- ravnavanih bolnikov, omeje- vanje stroškov poslovanja in številni drugi dejavniki. V brežiški bolnišnici tesno so- delujejo z bolniki, ki so orga- nizirani v okviru društev, ki se s svojo dejavnostjo opira- jo na dejavnost bolnišnice in zdravniki ter ostalimi zdrav- stvenimi delavci, ki to de- javnost strokovno podpira- jo. To so Društvo sladkornih bolnikov Posavje, Društvo za zdravje srea in ožilja Posavje, Društvo za boj proti raku Po- savje, Društvo za prepreče- vanje osteoporoze Posavje, Klub bolnikov po možganski kapi Posavje in Klub koronar- nih bolnikov. To sodelovanje želijo izpostaviti in poglobiti tudi ob letošnjem svetovne- mu dnevu zdravja, ki je po- svečen zdravstvenim delav- cem in želi opozoriti na krizo pomanjkanja kadrov in dru- gih problemov kadrovskih de- lavcev, v Sloveniji pa so do- dali še problematiko odnosov med bolniki in zdravstvenimi delavci. V letošnjem letu nameravajo kupiti digitalni diagnostics rentgenski aparat, vsaj 40 % želijo pridobiti z donaeijskimi akeijami. S širšo akcijo bodo začeli po javnem razpisu za dobavo aparata, že sedaj pa lahko posamezniki nakažejo sredstva v ta namen na ra- čun št. 01100-6030276730, slic 9320, s pripisom „za RTG aparat". L.Petrišič PL [nEVIODYNVmI Posavski obzornik - leto X, številka 7, četrtek, 6. 4. 2006 AKTUALNO Q Pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo "Nikjer ne piše, da morajo biti vse pokrajinske funkcije v enem kraju" Obisk vlade Republike Slovenije v Posavju je med drugim ponudil tudi priložnost, da predsednika vlade Janeza Janšo povprašamo o najbolj perečih in aktualnih posavskih težavah: zastojih pri gradnji verige hidroelektrarn na Savi, brez- poselnosti in zaprtju obrata celuloze v Vipapu, umeščanju odlagališča jedrskih odpadkov in ostalih vprašanjih, poveza- nih z nuklearko, tretji razvojni osi, prihodnosti cerkljanskega letališča, nenazadnje tudi o določanju upravnega središ- ča regije. Janša zatrjuje, da Posavje bo ena izmed bodočih slovenskih pokrajin, ki je zaradi geostrateškega položaja tudi pomembno logistično središče. Posavje se že dolgo časa bori za svojo pokrajino. Kot ste en- krat že dejali, je cilj vlade, da država dobi "prave pokraji- ne". Kdaj bo vlada izpeljala to razdelitev Slovenije in ali bo Posavje ena izmed teh "pra- vih pokrajin"? Ustanovitev pokrajin kot druge- ga nivoja lokalne samouprave in s tern povezana decentralizaci- ja Slovenije je ena od pomemb- nejših nalog slovenske vlade v tern mandatu. Časovni po- tek pa je odvisen tudi od spre- membe ustave oziroma njenega 143. člena. V okviru ustavno-re- vizijskega postopka je strokov- na skupina že pripravila predlog besedila 143. člena, ki ima pod- poro tudi v opoziciji, zato smo lahko zmerni optimisti glede potrebne dvotretjinske podpore v driavnem zboru. Menim, da bi bile spremembe üstave lahko sprejete letos in tako bo vlada lahko vložila v parlamentarno proceduro zakonodajo s podro- čja ustanavljanja pokrajin. Pri pripravi predloga zakona o ustanovitvi pokrajin bomo po- leg strokovne javnosti k sode- lovanju pritegnili tudi občine, ki bodo pomemben sogovor- nik. Prepričani smo, da bo vla- da predlagala take pokrajine, ki bodo po velikosti in ostalih potencialih sposobne izvajati naloge, ki bodo z države pre- nesene nanje. Posavje bo ena takšnih pokrajin. Ali bo vlada v sklopu pripra- ve državnega razvojnega pro- grama upoštevala tudi položaj Posavja ob bodoči schengen- ski meji? Ali si lahko Posav- je na račun tega geografskega položaja obeta kakšne ugod- nosti? Razvojna problematika obmo- čij ob meji z Republiko Hrva- ško je v okviru Državnega raz- vojnega programa 2007-2013 obravnavana v sklopu Opera- tivnega programa čezmejne- ga sodelovanja s Hrvaško in kot poseben ukrep v okviru Ope- rativnega programa Evropske- ga sklada za regionalni razvoj. Slednji vključuje projekte v čezmejnih turističnih conah, ki se vzpostavljajo po Sporazumu o obmejnem prometu in sode- lovanju, ter razvoj lokalne in- frastrukture v obmejnem pasu, povezane z dostopi do objek- tov po slovenskem ozemlju in podobno. Podrobneje bodo te vsebine določene v okviru na- vedenih operativnih progra- mov, ki sta v pripravi. Tudi ob- seg finančnih sredstev, ki bo na voljo za navedene vsebine še ni poznan in je predmet usklaje- vanj v okviru Driavnega razvoj- nega programa. Zaradi geostrateškega položa- ja regije pa je Posavje tudi po- membno logistično središče. Infrastruktura, avtocesta, že- leznica, letališče, bližina meje, bližina metropole sosednje dr- žave, vse to predstavlja okolje, ki naravno vzpodbuja vlaganja v logistiko. Ta so se ponekod že začela s programi, ki bodo v prihodnje delno vzpodbujani z driavne ravni, zato se bo ta ci- klus še okrepil. Nekateri se bojijo, da bo usta- novitev pokrajin prinesla le novo birokracijo - poleg dr- žavne in občinske. Kako boste preprečili, da se to ne bo zgo- dilo oz. da bodo pokrajine pri- nesle razvojni učinek? V prvi fazi se to zagotovo ne bo zgodilo, saj bo vlada nadzoro- vala prenos pristojnosti in vi- rov financiranja z driavne na pokrajinsko raven. Naša vlada zagotovo ne bo dovolila, da se število zaposlenih in neposred- ni stroški povečajo. Tisto, kar se zdaj opravlja in financira na dr- žavni ravni, se bo potem oprav- Ijalo in financiralo na pokrajin- ski ravni. Se pravi, da bodo s pristojnostmi šli tudi viri in za- posleni. Osebno celo mislim, da je možno določene stvari ra- cionalizirati, kajti če se stva- ri opravljajo bližje ljudem, ki storitve plačujejo in jih tudi uporabljajo, potem jih tudi ne- posredno nadzirajo. To smo vi- deli na primer pri nekaterih ob- činah, za katere so vsi govorili, kako bodo drage, ko so se deli- le, potem pa se je pokazalo, da so ponekod z manjšim številom ljudi v občinskih upravah nare- dili več kot prej z večjim števi- lom. Skratka, bližje ljudem se opravlja neka dejavnost, večja je kontrola in manj je možnosti, da se razraste v drago in preveč razraščeno birokracijo. Katere konkretne pristojnosti bodo imele pokrajine oz. po- krajinske uprave? Katere bo- ste nanje prenesli z državnega in katere z občinskega nivoja? Klasične pokrajinske pristoj- nosti so upravljanje s prosto- rom, upravljanje z regionalnim zdravstvorh, regionalne bolniš- nice, ki so zdaj praktično dr- žavne, bodo potem regijske in tudi financiranje, pristojnosti in imenovanje direktorjev bo ure- jeno na tej ravni. Potem gre za srednje šolstvo, ki je zdaj prak- tično popolnoma državno, po- tem pa bodo pristojnosti v ve- liki meri na pokrajinski ravni. Gre tudi za vprašanja, vezana na varstvo okolja, ki so zdaj po- nekod zelo pereča in se ne mo- rejo reševati na ravni manjših občin, še posebej zbiranje ko- munalnih odpadkov. Vse to je lahko na ravni pokrajine bistve- no bolje organizirano. Kaj pa glede središca pokraji- ne? V Posavju je glede tega ... Več kandidatov, najmanj trije. ... precej nesoglasij. Vlada bi si želela, da je to usklajen predlog s pokrajinske ravni ali pa zaenkrat z občin- ske, se pravi od spodaj navzgor. Ne bi radi arbitrirali na kakršen koli način. Možne so tudi delit- ve pristojnosti, nikjer ne piše, da morajo biti vse osrednje po- krajinske funkcije locirane v enem kraju. Tudi za vse držav- ne funkcije ni potrebno, da so locirane v enem kraju. Skrat- ka, mi bomo sprejeli rešitev, ki bo čimbolj soglasna in dogovor- na, ki bo imela čim večjo pod- poro iz okolja, kjer bo pokraji- na nastajala. Posavje oziroma Odbor za HE na spodnji Savi se borita pro- ti nameri finančnega ministr- stva, da zniža vrednost infra- strukturnih vlaganj ob gradnji hidroelektrarn. Se vam zdi, da bosta Posavje in vlada lahko dosegla kompromis? Vlada bo v okviru svojih pri- stojnosti zagotovila sredstva v skladu z Zakonom o izgrad- nji verige na Spodnji Savi. Za spremljajočo infrastrukturo je namenjena velika vsota, sko- raj 150 milijonov evrov, vklju- čujoč DDV. Sicer pa potekajo vsebinska medresorska usklaje- vanja med ministrstvi za okolje in prostor, prometom in gospo- darstvom. Finančno ministrstvo ne namerava znižati vrednosti investicije, dolžno pa je zago- toviti pravično porabo sredstev za infrastrukturo ob vseh elek- trarnah, sicer se lahko zgodi, da bodo vsa sredstva porabljena ze ob prvih dveh, za ostale pa jih bo zmanjkalo. Postopek iskanja lokacije za odiagališce radioaktivnih od- padkov je zožen samo se na Posavje. Ali ima vlada rezerv- ni scenarij v primeru, če pre- bivalci Posavja zavrnejo odla- gališče na svojem pragu? Zaenkrat alternativne ponud- be še obstajajo, zato vpraša- nje ta trenutek ni neposredno aktualno. V drugi krog zbiranja prijav se je prijavila tudi obči- na Šmartno pri Litiji in ponudi- la razširjeno lokacijo Rakovnik. V primeru, da ne bi bilo alter- nativnih ponudb za lokacijo od- lagališča NSRAO, potem seda- nji kombinirani način postopka ne ponuja rešitve. Po izkušnjah iz držav z jedrskimi objekti so tedaj možni najmanj naslednji trije odgovori: 1. Vlada bi lahko ponovila kombinirani postopek ob spremembi pogojev, kot so to naredile Švedska, Republika Koreja in Anglija. 2. Vlada lah- ko odloči, da naj se odlagališče zgradi v občinah z jedrskimi ob- jekti in povabi občine, da sode- lujejo v nadaljnjem postopku, kot so storili v Belgiji. 3. Lah- ko pa se tudi zgradi skladišče za NSRAO ob obstoječem ali raz- grajenem jedrskem objektu in odloži rešitve problema na kas- nejši čas, kot so storili naprimer v Avstriji ob raziskovalnem re- aktorju. Slovenija je določila svojega arbitra v sporu glede nedo- bavljene električne energije iz NEK Hrvaški. Kakšne rezul- tate pričakujete in kdaj? Slovenija seveda pripravlja od- govor na hrvaški zahtevek o ar- bitražnem postopku, ki ga je vložila Hrvatska elektroprivre- da, d. d., proti Republiki Slo- veniji za nedobavljeno električ- no energijo iz NEK v obdobju 1. 7. 2002 do 18. 4. 2003. Go- voriti o časovnih dimenzijah po- stopka in rezultatih arbitraže v tej fazi postopka bi bilo preura- njeno in špekulativno. Glede na mednarodno prakso pri podo- bnih arbitražnih postopkih lah- ko ugotovimo, da takšni postop- ki trajajo tudi več let. Lahko pa na tern mestu poudarim mne- nje slovenske strani, da je hr- vaški odškodninski zahtevek za nedobavljeno električno ener- gijo nerealen. Kdaj bo Sklad za razgradnjo NEK dobil novega direktorja in ali bodo pri imenovanju upoš- tevani strokovni kriteriji? Po novem Sklad za financira- nje razgradnje NEK ni več zgofj »finančna institucija«, ki bi se ukvarjala samo z zbiranjem de- narja, temveč se njegove nalo- ge nadgrajujejo. Tako bo velik poudarek dan tudi izpolnjeva- nju vsebinskih nalog (financi- ranje raziskav glede skladišča za odlaganje odpadkov, reše- vanje problema skladiščenja jedrskih odpadkov - v sodelo- vanju z ARSO...). Zato se išče kandidat za direktorja, ki ne bo imel samo znanja s podro- čja financ, temveč tudi vsebin- ska znanja s področja jedrske energije in vamosti in bo lahko kompetentno in strokovno vodil sktad. Upravni odbor Sklada naj bi tako objavil nov razpis. Predvsem razvoj Sevnice je v veliki meri odvisen od promet- ne povezave Koroška - Bela krajina oziroma od t.i. tretje razvojne osi. Kdaj bodo Sevni- čani dočakali ta koridor oziro- ma navezavo na slovenski av- tocestni križ? Ministrstvo za promet je letos v januarju pristojnemu Ministr- stvu za okolje in prostor poda- lo pobudi za pripravo driavnega lokacijskega načrta za gradnjo hitre ceste med Celjem, Novim mestom in Belo krajino. Glede na dejstvo, da je bila pobuda za pripravo driavnega lokacijske- ga načrta za gradnjo hitre ceste med Dravogradom, Velenjem in avtocesto A1 Maribor - Ljublja- na podana že 12. oktobra 2004, zdaj postopek umeščanja trase hitre ceste v prostor poteka na celotni povezavi 3. razvojne osi od Koroške, Savinjsko-Saleške regije, Posavja, Zasavja, Do- lenjske in Bele krajine v okvirni dolžini 135 km. Ministrstvo za okolje in prostor je izdelalo program priprave ter projektno nalogo za študijo pro- jekta celovitega razvoja, ki bo- sta dokončno potrjena s stra- ni obeh resornih ministrov - za promet in prostor. Vsi postop- ki za jzdelavo strokovni h pod- log za izdelavo driavnega to- kacijskega načrta se bodo tako pričeli vzporedno z izdelavo študije, rezultati projekta celo- vitega razvoja pa se bodo smi- selno upoštevali takoj, ko bodo po zaključku študije na razpo- lago. Nesporno je namreč, da si vsi želimo takšne rešitve, ki bodo z vseh možnih zornih ko- tov najbolj kompromisne. Kdaj bo Državni lokacijski načrt na področju srednjega in južne- ga dela tretje razvojne osi, ki poteka mimo Sevnice, končan, je v tern trenutku teiko oceniti. Glede na celovito presojo vpli- vov na okolje, ki jo bo potrebno narediti, ter ostale postopke, ki potekajo skladno z zakonom o urejanju prostora, bo potrebno veliko dela. Šele nato bo mož- no izvesti predhodne priprave za gradnjo, kot so odkupi zem- Ijišč, priprava projektne doku- mentacije, pridobivanje dovo- Ijenj in razpisov ter izvedba javnih razpisov. Oktobra letos bo brez dela ostalo nekaj sto delavcev v obratu celuloze v tovarni Vi- pap Videm Krško, kar bo še povečalo že tako visoko stop- njo brezposelnosti v Posavju. S kakšno politiko zaposlovanja se bo vlada pridružila lokalni skupnosti pri resevanju tega problema? Zavod za zaposlovanje, v sode- lovanju z delodajalcem Vipap, sindikatom zaposlenih, občino Krško in Skladom dela Posav- je, pripravlja »Akcijski pro- gram razreševanja 360 presež- nih delavcev« podjetja Vipap Videm d.d. Krško. Načrt bo za- jemal konkretne aktivnosti vseh sodelujočih, časovni okvir ter vire sofinanciranja teh aktiv- nosti. Realne možnosti vidi Za- vod v preusposabljanju presež- nih delavcev za zaposlovanje v poklicih, po katerih posavski delodajalci v tern trenutku naj- močneje povprašujejo (kovin- ska dejavnost, lesna, gradbeni- štvo, promet, ipd.). Pri tern bo intenzivno sodeloval s podjetji in ostalimi partnerji, kot so ob- čine in socialni partnerji v lo- kalnem okolju. Razvojna priložnost te regi- je je tudi letališce Cerklje ob Krki, ki naj bi ga izkoristili tudi za civilne namene. Kakš- ne načrte ima vlada s tern le- tališčem? Želja vlade je, da se vojaški in civilni del letališča razvija- ta skladno. To je, da se izkori- stijo vse moinosti dvojne rabe letališča. Planira se tudi ustrez- na navezava letališča na avto- cestno omrežje. Sicer so še ne- katere nejasnosti, vendar na strokovni ravni in na ravni pred- pisanih upravnih postopkov na- preduje reševanje odprtih vpra- šanj. Pričakujemo, da bodo poglavitne dileme rešene še v tern letu, se zlasti, ker je poda- na pobuda za pripravo Državne- ga lokacijskega načrta. Posavje je s Fakulteto za logi- stiko že stopilo na pot razvoja visokega šolstva v regiji, želi pa si tudi fakulteto za energe- tiko ter za turizem. Podpira- te takšen razvoj visokošolskih ustanov izven uveljavljenih univerzitetnih mest? Vlada z reformami podpira usta- navljanje kakovostnih fakultet, ki so odziv na potrebe lokalne- ga gospodarstva in prebivalstva. Zavzemamo se za odprt visoko- šolski prostor in za nastajanje novih kakovostnih univerz. Zato nameravamo ustanavljati tudi visokošolska inovativna središča v vseh večjih slovenskih mestih, kjer imajo lastne ambicije po nastajanju novih fakultet, višjih in visokih šol. Pomembno je, da se povežejo interest na lokal- ni ravni - gospodarstvo in poli- tika, šele nato se bo s sredstvi iz strukturnih skladov pridružila tudi država. Akcijo bomo spod- budili že letos. Podprli bomo vsako iniciativo, ki bo zrasla iz dejanskih potreb po znanju, ka- drih in raziskavah. Peter Pavlovič Lidija Petrišič Foto: Robert Sajovec B GOSPODARSTVO Posavski obzornik - leto X, številka 7, četrtek, 6. 4. 2006 Posavska gospodarska platforma- več projektov za razvoj regije Projekt Posavska gospodarska platforma vključuje območje ob hitri cesti Ljubljana - Obrežje oziroma od Drnovega . do letališča Cerklje ob Krki, znotraj tega pa poslovne cone Vrbina, Drnovo in Cerklje ob Krki, Tehnološki center Po- savja, Tehnološki park, letališče Cerklje s civitnim prometom, podjetniški inkubator, Fakulteto za logistiko ter Fakul- teti za energetiko v Krškem in za turizem v Brežicah, ki sta še v fazi ustanavljanja. Končni cilj platforme je na ob- močje pritegniti čim več investitorjev ter s tern omogočiti gospodarski razvoj širše regije. Gre za več projektov, ki so skladni tako z lizbonsko stra- tegijo razvoja, sprejeto na ni- voju evropske unije, kot tudi s strategijo razvoja Stoveni- je. Z uresničitvijo programa Posavska gospodarska platfor- ma želijo po besedah v.d. di- rektorja Franca Češnovarja med drugim povečati konku- renčnost gospodarstva, pove- čati privlačnost regije za ne- posredne tuje naložbe, razvoj inovativnih visokošolskih pro- gramov, dvigniti tehnološko ra- ven razvitosti regije, povečati gospodarsko njeno aktivnost, dvigniti izobrazbeno strukturo prebivalstva in zaposlenost. Umestitev tega projekta v dr- žavni razvojni program naj bi bil edinstvena pritožnost ne le za razvoj Posavja, ampak celo- tne države, zato ga je Češno- var predstavil tudi ministrom za gospodarstvo mag. Andre- ju Vizjaku, za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Ju- retu Zupanu, za lokalno samo- upravo in /egionalno politiko dr. Ivanu Žagarju, za promet mag. Janezu Božiču, za oko- Ije in prostor Janezu Podo- bniku, prisoten pa je bil tudi predstavnik službe vlade za razvoj Andrej Horvatfna fo- tografiji). Kot pravi Češnovar, je to si- cer velik projekt, Slovenija pa nima takšnih možnosti, kot jih ima v Posavju . Župan občine Krško Franc Bogovič pa doda- ja, da je vse odvisno od nas sa- mih, ali bomo znali projekt z načelno podporo spraviti v živ- Ijenje. „V Krškem smo na to pripravljeni," dodaja. L.Petrišič Minister Rüpel v Stillesu Sevniško podjetje Stilles sta obiskala minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel in vodja sektorja za gospodar- sko diptomacijo Robert Ko- kalj, sprejela pa sta ju di- rektor Štefan Teraž in vodja izvoza standardnih programov Benjamin Mirt. Dogovorili so se, da bo zunanje ministrstvo v okviru gospodarskih delega- cij ob obisku slovenske vla- de v tujini pomagato navezati poslovne stike na tistih podro- čjih, kjer Stilles, ki sicer izvo- zi kar 80 % proizvodnje pohi- štva, še ni uveljavljen. P.P. Sevniški podiupan, driavni svetnik in direktor Sitlesa Stefan Terai z ministrom dr. Dimitrijem Ruplom_______ Ministrica za kmetijstvo, qozdarstvo in prehrano Marija Lukačič je obiskala tudi sirarno Ivana Dobrška na Studencu, kjer sta se ji pridružila poslanca Stane Pajk in Bojan Rugelj. I ŠkodaOc (avid /e od 3.327.642 SIT -T //T lUtMOUJKTOARNA flCO I IRIfTANIC A f ÜXJ I CP618, 8280 Brestanica HoUne$nmtk»lMstim0liOO OBRATOVALNO-EKOLOŠKIPODATKI0 DELOVANJU TE BRESTANICA PRQ1ZVODNJA - MAREC 2006________________________________ Proizvodna enota Proizvodnja Obratovalne ure Število zagonov _____________________________(kWh)_______________(ura]______________(število)_______ Plinski bloki * I TA1 in TA2_______|___________________|___________________|___________________| MERITVE EMISUSKIH KONCENTRACIJ - MAREC 2006 ______________ Proizv. Gorjvo S0""^_____________»°*™*"»3_____________CO"^"1_____________DiBZ!raVci!° izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB 1 KOEL 171 1700 339 450 26 100 1 6 PB2 ZP 0 35 206 350 12 100 0 2 KOEL 250 1700 379 450 20 100 6 6 PB3 ZP 15 35 199 350 6 100 0 2 KOEL 99 1700 314 450 6 100 1 6 PB4 ZP 0 35 84,7 1OO 1,0 100 0 2 PB5 ZP 0 35 84,4 100 0,8 100 0 2 KOEL 16 1700 123,3 150 8 100 0 2 MIX 14,5 1700 96,5 150 0,7 100 0 2 ZP - zemeljski plin KOEL • kurilno olje ekstra lahko MIX - zemeljski plin + kurilno olje ekstra lahko Z zaprtjem obrata celuloze ne bo šlo brez odpuščanj Obisk vlade kljub vsemu ni prinesel rešitve za okoli 350 de- lavcev obrata celuloze v tovarni Vipap Videm Krško, ki ga bodo oktobra zaprli. 0 situaciji sta s člani uprave podjetja in županom občine Krško Francem Bogovičem na delovnem srečanju govorila minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Že naslednji dan pa so iz podjetja sporočili, da so predsedniku sindikata izročili uradno obvestilo o presežnih delavcih. Župan občine Krško Bogovič poudarja, da sta bila v sklopu de- lovnega srečanja tako vlada kot vodstvo podjetja zelo realna. Pogovori so tekli v tej smeri, da bodo poskušali skupaj z Zavo- dom za zaposlovanje prekvalificirati delavce, predvsem moške, v gradbeništvo in kovinsko predelovalno industrijo, nekaj pa jih bo gotovo moralo na zavod za zaposlovanje.Konec februarja je bilo v podjetju zaposlenih 806 delavcev, ob koncu letošnjega leta v podjetju predvidevajo, da bo teh le še 440. Ta teden je bil pred- viden posvetovalni sestanek strokovne službe in sindikata, na ka- terem naj bi uskladili kriterije za določanje presežnih delavcev. Program razreševanja presežnih delavcev s poimenskim sezna- mom bo predvidoma izdelan do konca aprila 2006, uprava druž- be pa naj bi program dokončno potrdila do konca maja 2006, so še sporočili iz podjetja Vipap. L.Petrišič OBISK MAKEDONSKE DELEGACIJE - Regionalna razvojna asencija Posavjeje 28. marca qostila delegacijo makedonskeqa ministrstva za lokalno samoupravo. Makedonski minister Rizvan Sulejman je namreč na povabilo ministra dr. Ivana Žagarja obiskal Slovenijo. Delegadji so predstavUi razvojne načrte resije Posavje, organiziranost in delovanje regionalne razvojne agencije ter navezaU stike za kasnejše sodelovanje, za katerega je inter es na obeh straneh.___________________ SEZNANITEV Z MOŽNOSTMI SODELOVANJA V SLOVENSKI VOJSKI Uprava za obrambo Novo mesto bo tudi letos seznanila vojaške obveznike, ki bodo v koledarskem letu dopolnili 18 let, z dolžnostmi in pravicami, ki izhajajo iz Zakona o vojaški dolžnosti. Ker bo to tudi priložnost za pridobitev konkretnih informacij, ki se nanašajo na prostovoljno služenje vojaškega roka, pogoje in moznösti za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske ter pogoje za poklicno zaposlitev v Slovenski vojski, ste vljudno vabljeni, da se seznanitve udeležite tudi vi. Dobili boste vse odgovore na vaša vprašanja in izvedeli vse, kar vas zanima v zvezi s poklicem slovenskega vojaka. Seznanitev bo: - V Gasilskem domu Krško v času od 12. do 14. aprila; - V sejni sobi občinskega sveta Občine Brežice od 20. do 21. aprila; - V kinodvorani Gasilskega doma v Sevnici od 24. do 25. aprila, vse dni ob 8.00,10.00 in 12.00 uri. Pridite, veseli bomo vašega obiska ! Uprava za obrambo Novo mesto 9 MUUMMOMMM MNHNTVO2A0MMOO &OVEN3KAVOJSKA Posavski obzornik - leto X, številka 7, četrtek, 6. 4. 2006 GOSPODARSTVO. OKOLJE IN PROSTOR Hišni sejem INO Brežice V. petek bo minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak v Krški vasi odprl že enajsti hišni sejem družbe Industrijska oprema Brežice d.o.o. Kot je na novinar- ski konferenci pred sejmom povedal direktor družbe Branko Kos, bodo svoje pro- izvode tokrat predstavili na skupno 5.000 kvadratnih metrih asfaltnih površin. INO iz Krške vasi je vse bolj uspešno proizvodno in trgov- sko podjetje, ki zaposluje 40 delavcev. Lani so dosegli za 14 % boljše rezultate v pri- ¦^—r--'—- merjavi s prejš- njim letom. Za znanega kupca proizvajajo 80 % izdelkov, veliko pozornost po- svečajo razvo- ju, tako so pet svojih proizvo- dov patentirali, v lanskem letu pa so na med- narodnih sejmih prejeli dve zla- ti medalji. Pro- izvodnjo želijo še bolj moder- nizirati, zato I nameravajo za- posliti še pet strokovnjakov. Med novostmi, ki jih bodo Direktor Branko Kos pred novo lakirno linijo predstavili v okviru sejma, je izpostavil računalniško vode- no lakirno linijo in računalni- ško robotsko celico z robotom za varjenje, ki predstavlja prvo fazo modernizacije pod- jetja INO in za katero so pri- dobili preko evropskih struk- turnih skladov del sredstev, celotna investicija pa jih bo stala 170 milijonov tolarjev. Za nemško tržišče so razvi- li mulčar model euro, ki ima vgrajen rotor s spiralno razde- litvijo nosilnih uses za kladiva in nože ter hidravličnim po- mikom nosilnega ogrodja. Po treh letih razvoja pa pošiljajo na trg tudi razsipalnik umet- nih gnojil, ki zagotavlja pre- cizno razsipavanje umetnih gnojil glede na zahtevne eko- loške evropske standarde. M. K. Mirtič Deseto ocenjevanje vin sremiških vinogradnikov Na prvoapnlsko soboto je Dru- štvo vinogradnikov Sremič na iz- letniški kmetiji Dular v Kostanj- ku pripravilo zaključno slovesnost ob 10-letnici ocenjeyanja vin s podelitvijo medalj in priznanj, ki sta jih podeljevala predsed- nik društva Andrej Fabjančič ter član komisije Jože Kodela. Vina sta ocenjevali dve komisiji po mednarodni Buxbaumovi meto- di, predsedoval jima je dr. Mitja Kocjančič, vinogradniki pa so pri- nesli 210 vzorcev, uspešnih je bilo 168. Veliko zlato medaljo šampio- na vin posebne kakovosti za lede- no vino sauvignon je prejel Jože Kodela, bakhus za rdeči bizeljčan in sremičan je preiel Boian Booo- vic, za bell bizeljcan in sremican Franc Kragl. Vinogradniki so po- sebej izpostavili prvake med vini: za rdeči bizeljčan in sremičan Bo- jan Bogovič, za žametno črnino Jože Koritnik, za modro franki- njo Andraž Dostal, za rdeče ba- rique vina Cerjak, za beli bizelj- can in sremičan Jože Kočavar, za belo mešano Nace Štrucl, za laški rizling Slavko Mavsar, za rume- ni muškat Mojca Krošelj, za sau- vignon Cerjak, za chardonnay pa Andrej Fabjančič. Vseh skupaj pa so podelili 14 zla- tih medalj, 39 srebmih, 67 brona- stih ter 44 priznanj. Predsednik komisije je strnil ne- kaj misli in povedal, da je med ¦ sremiškimi in bizeljskimi rdečimi I vini nekaj vzorcev po kakovosti I izstopalo, večina pa je bila uvr- I ščena v razred deželnih vin. Do- I lenjska bela vina pa so pokazala I solidno kakovost. I Ocenjevalka doc. dr. Tatjana I Košmerl z Biotehniške fakultete, I katedre za vinarstvo, je izposta- I vila nadvse vzorno organizirano I ocenjevanje in izrazila presene- I čenje nad številom poslanih vzor- 1 cev vin. Tudi ona je bila mnenja, I da. so dolocena vina izstopala, I vseeno pa je opozorila, da je po- I trebno posebno pozornost posve- I titi kletarjenju, da ne bi prihajalo I do kvarljivosti in bolezni vin. 1 U K Uirfir - we is hau pt - gorilniki in ogrevalni sistemi Ml USTVARJAMO TOPLOTO Weishauptov infomobil predstavlja najnovejše ogrevalne sisteme in komponente za ogrevanje individualnih ali večdružinskih objektov. I Infomobil bo med 9. in 18. uro I v sredo, 19. aprila, v Brežicah, I na parkirišču nakupovalnega centra INTERMARKET TOPLO VABUENI! I www.weishaupt.si Stališča se spreminjajo zelo počasi Družbena sprejemljivost: neotipljiva, težko merljiva in opredeljiva in tako ktjučna za umestitev in izgradnjo od- (agališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter sploh vseh objektov, ki jih javnost dojema kot rizične. Na srečo tudi spremenljiva kategorija. Javnomnenjske ankete, ki so razmeroma zanesljiv pokazatelj, skozi leta kažejo počasno spreminjanje stališč javnosti glede jedr- ske energije in ravnanja z radioaktivnimi odpadki, tudi spreminjanje stališč v smeri večje družbene sprejemlji- vosti. Vendar res počasno. Agencija ARAO naroča raziskave javnega mnenja, ki ugotav- Ijajo odnos javnosti do jedrske energije in ravnanja z radioak- tivnimi odpadki od leta 1995. Primerjava odgovorov splošne javnosti v desetletnem obdobju kaže zanimive trende. V zadnjih desetih letih narašča delež tistih anketirancev, ki se popolnoma strinjajo, da moramo v Sloveniji sami poskrbeti za pravilno odlaganje radioaktivnih odpadkov. Anketiranci se tudi vedno bolj strinjajo, da v Sloveniji potrebujemo odlaga- lišče za radioaktivne odpadke. Zato ker v Sloveniji proizvajamo radioaktivne odpadke, nujno potrebujemo tudi primerno odlagališče zanje. fift...............t r. Ali^ | f :ll , , ^ ^ ^^_^ _^_™ >.........¦--.....*____-I JO . . .,-.---J-^,,™,:-=,=»,-.,ra-„„*,„,,.„,»N,^^,.- „....,..,,, ...-------i.;.m„,.,,,..„„.^^^^^ •¦ n I - —| to | — ¦"•"¦ so I —. ~~ • Km .....•-' • | ¦ I j r l Jl Jl Jl J JU J J ki J J! 1995 \m 19»? 18H 1999 «00 3001 30M S0M 30M »OS rüiMMrtg*nmit«n*Mmjtm Biimuanw b«MlnärniMlUwi«n —itonä tt»Wnom« »» «nm«fn) Pomemben je trend, ki kaže, da po letu 1999 upada delež ti- stih, ki ne želijo dodatnih informacij o radioaktivnih odpad- kih, hkrati pa se povečuje delež tistih, ki bi želeli več infor- macij. Pomemben zato, ker izkušnje drugih držav pa tudi naše lastne kažejo, da se strah in odpor javnosti do vsega, kar je radioaktivno, zmanjšujeta z znanjem in informiranostjo o teh vprašanjih. Ali bi želeli o radioaktivnih odpadkih v Sloveniji izvede- ti več? 1M$ 1«tt 19»? 199« (9« 3000 2001 JOB» »(» JOM MO5 iB«i mm* ^^^^;a7ii «Kai ^^SiILuut ta.\ Kdo naj po vašem mnenju sprejme končno odločitev o grad- nji odlagališča radioaktivnih odpadkov v Sloveniji? — 1«9B tBW 1»( IM IM MB iW iW im It« «ffi ~&«r_____ESBT_____ Na vprašanje, kdo naj sprejme končno odločitev o gradnji od- tagališča radioaktivnih odpadkov v Sloveniji, v času narašča delež anketirancev, ki bi odločitev prepustili krajanom ob- močja, na katerem naj bi bilo odlagališče. To je tudi nače- lo, na katerem temelji postopek izbora lokacije za odlagališče agä nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Hkrati pa se poveču- je tudi mnenje, naj bi odločitev sprejeli vsi navedeni. Najbolj strmo pada delež tistih, ki menijo, naj o gradnji odločimo na referendumu na ravni cele države. V raziskavi leta 2005 je bil zabeležen doslej največji delež tistih, ki bi odločitev prepu- stili strokovnjakom (34,3 %). Na načelni ravni se torej skozi desetletje kaže vedno večja ozaveščenost splošne javnosti glede ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Tudi v občinah, kjer so od leta 2005 znane potenci- alne lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih od- padkov, javno mnenje, ki je bilo v letu 2005 merjeno trikrat v razmaku nekaj mesecev, kaže rahlo rast deleža anketirancev, ki bi v primeru referenduma o gradnji odlagališča glasovali ZA, in rahel upad deleža anketirancev, ki bi glasovali PROTI. Ven- dar še vedno velja, da v nobeni občini tistih, ki bi glasovali ZA, ni več kot polovica. Lokalno partnerstvo, sklenjeno med občinama Brežice in Kr- ško, ter agencijo za radioaktivne odpadke, občanom nudi po- sredno in neposredno obilo možnosti za pridobivanje dodatnih informacij, za dajanje pobud in soodločanje pri sprejemanju odločitev. Tako v občini Brežice kot Krško so v teku ustanavlja- nje vodstvenega odbora kot glavnega organa lokalnega part- nerstva, ki sprejema in usklajujeta pobude in zahteve obča- nov ter občine, ter priprave za oblikovanje drugih stalnih in občasnih delovnih teles lokalnega partnerstva. Zanimivo je tudi, da se tako v občini Krško kot občini Smart- no pri Litiji, ki sedaj nima lokacije, vključene v terenske raz- iskave, kot kaže, pripravlja ustanovitev civilne iniciative. Ti civilni iniciativi naj bi se za razliko od doslej znanih, ki brez- pogojno nasprotujejo gradnji odlagališča nizko in srednje ra- dioaktivnih odpadkov, zavzemali predvsem za objektivno ob- veščenost ljudi o prednostih in pomanjkljivostih izgradnje odlagališča v njihovem okolju ter za vključevanje občanov v procese odločanja v duhu Aarhuške konvencije. H POČITNICE SO PREP VRATI.. Posavski obzornik - leto X, številka 7, četrtek, 6. 4. 2006 Počitnice so pred vrati... Spoštovane bralke in bralci Posavskega obzornika! Poätnice so pred vrati! Ju-hu-hu, kmalu bodo tu, pa čeprav najprej le podaljšan vikend z velikonočnim ponedeljkom, po- tem pa ±e tedenske prvomajske poätnice. Še nekaj mesecev pa pride poletje in z njim dolqo pričakovani oddih, še najbolj za otroke, ki verjetno komaj čakajo poätnice, brezskrbne dni, morje, izlete in lovljenje po travnikih. Marsikdo med nami je že začel razmišljati, kdaj in kako pre- živeti ali prvomajske praznike ali potetne poätnice. Nekateri želimo v sore, drug/ na morje, tretji na potovanje in obiska- ti dru^e dežele, marsikdo pa bo izkoristil proste dni za kvali- tetno preživljanje prostega časa doma z enodnevnimi izleti in vikend sprostitvami. Pred vami so ponudniki turističnih točk, ki vam predstavljajo nekaj dobrih idej kam se lahko odpravite v prvih sončnih pomladanskih dneh, pa naj bodo to enodnevni izleti, izletniške točke za spoznavanja domaäh krajev in iepot Posavja ter poletnih aranžmajev na morju in v tujini. Izvirne in zdrave počitnice na posavskem podeželju? oz. doDust nod domačo hruško ... Kaj v Posavju pravzaprav lah- ko pritegne Posavce, da bi po- čitnikovali doma, in kaj lahko pritegne tujce, da bi prišli prav k nam, v Posavje, in nikamor drugam? Seveda gre za povsem različni ciljni skupini, znotraj teh pa so spet podskupine, ka- terih pričakovanja, zahteve se spet razlikujejo. Zlasti za tiste najbolj zahtevne skupine turistov, ki so ekolo- ško močno osveščene, se bomo morali z iskanjem zanimivih zgodb močno potruditi, saj je Posavje ravno na področju ekologije močno degradirano. To se sicer že navezuje na dru- go problematiko, a če naše po- savsko gospodarstvo tako stavi na turizem, kot je slišati v iz- javah, bo potrebno na račun ostalih gospodarskih projek- tov vlagati tudi v izvirne turi- stične zgodbe. Izvirnost ... izvira iz (iz)vira, vira ... Kot npr. »wellness » - ki se v svojem angleškem prevo- du nanaša na programe dobre- ga počutja ... pa tudi na izvire - studence ... 0 wellnessu kot načinu življenja, odnosu do lastnega zdravja in svoje oko- lice je vse več govora - zla- sti med največjimi turistični- mi ponudniki ... Beseda lepo zveni, ponuja standardizira- ne programe dobrega počut- ja, kar je glede meril kakovo- sti povsem v redu ... Kako pa je z izvirnostjo? Predpostavljam, da delim po- trebe zahtevnejših popotnikov, ki želijo obiskani kraj spozna- ti po njegovih posebnosti, ga raziskati, doživeti utrip vsak- dana tamkajšnjih ljudi, poseb- no skrb nameniti tudi zdravi rekreaciji v naravi, od katere nas večino poklicno življenje kar dobro odtujuje ... A lahko v Posavju ponudimo kaj tako pristnega? Idej je precej, dostikrat pa se ustavi pri financah, zakon- skih zahtevah, tiniji najmanj- šega odpora - a o tern bi bilo potrebno pisati in govoriti na drugih mestih ... Marsikaj pa vendarle lahko storimo z last- nim entuziazmom, ki odpira poti do znanja in do stroke in s tern tudi do zanimivih zgodb. Te potrebujejo tako veliki turi- stični centri kot majhni ponud- niki. Enoličnega lagodja ho- telskih sob se gostje kaj hitro navetičajo ... V vse večjem hi- tenju in pomanjkanju časa tudi na počitnicah iščemo bodisi nove dogodivščine bodisi po- poln mir v zavetju gozdov ... To so iztočnice razvijanja tu- rizma v Zavodu Vrbov Log, ki v letih raziskovanja dediščine posavskega prostora - naj si bo to kulinarika, prazgodovi- na, naravne vrednote, ljudske šege, ljudsko zdravilstvo ipd., lahko ponudi marsikateri pro- gram za mlajše in starejše raz- iskovalce. Bala, ki so nam jo zapustili naši predniki, je zelo bogata ... Lah- ko jo dobro .unovčimo, lahko pa jo tudi razmečemo za krat- kotrajne rezultate. Ker se tega vse premalo zavedamo, bo pot do ekoturizma, v katerem vi- dijo močne perspektive tako v Evropi kot pri nas, še zelo dolga. In zato tudi v Vrbovem Logu (kot na žalost nikjer v Po- savju) ne moremo ravno govo- riti o ekoloških turističnih pro- gramih. Zlasti če jutranji mir našega turista, ki smo mu celo uspeli zagotoviti prenočišče v našem hramu (!), zmoti hrup škropilnice in hlapi pestici- dov v zraku. Zagotoviti v Po- savju ekološko pridelano hra- no, ki bi jo ti zahtevni gostje z vesetjem drago plačali, pa je tudi utopija. •Pa vendar - vemo, da smo na pravi poti in da nismo sami ... Programi, ki jih ponuja- mo, so trajnostno usmerjeni - v naše (iz)vire. Namenjeni pa so vsem, ki ne glede na starost v sebi nosijo mladostno razis- kovalno dušo. Vas morda za- nima, kaj se skriva v kraškem podzemlju? Za kaj so vse ko- ristni netopirji in zakaj pri- našajo pet blagoslovov? Kdo so bili prebivalci naših krajev v železni dobi in zakaj so bili v tern času naši kraji v središ- ču sveta? Morda pa s pomočjo noš in kulinarike v ta čas kar odpotovali? Morda pa vas zani- ma zdravljenje s pomočjo voz- lanja? Energija dreves in moč zelišč? Morda poskusili kakšne- ga od teh starih »zvarkov«? Se kot naše babice pomerili z le- skovimi ali vrbovimi šibami pri iskanju vodnih tokov? Ali pa bi si enkrat radi dali »duška« s petjem ljudskih pesmi in se naučili ljudskih plesov za last- no veselje? Bi morda preživeli preprost večer ob ognju s ko- pico starih zgodb? Lahko pa ste še bolj zahtevni in v miru ter ostali podpori samostojno raz- iskujete ali umetniško ustvar- jate. Oddih oz. počitnice so po na- pornem delu nujno potrebne vsakemu. Najbolj učinkovite so, če si jih privoščimo več- krat po matem. Pomembna je sprememba. Ne toliko v brez- delju kot v povsem drugih ak- tivnostih - tistih, ki jih sicer zaradi dela ne moremo poče- ti. To pa lahko Posavci doživi- mo tudi doma. Pred leti si je prosta kmeč- ka ženica sosednje vasi omis- lila počitnice kar pod domačo hruško in se ni dala motiti, ne glede na to, da so ostali doma kar dobro garali in jo grdo po- gledovali. Case grdih pogle- dov smo počasi prerasli, zato se lahko brez občutkov slabe vesti odpravimo na potep po domačih poteh. In zakaj ne ? Morda pa res ne bi bilo slabo prespati pod hruško na turi- stični kmetiji katerega od po- savskih kmetov. Zabavno raz- iskovanje za otroke in starše - zakaj pa ne?! Tudi Posavci ne poznamo vseh svojih kotič- kov ... Udobje mehkih postelj in domačih kopalnic zamenja- ti za razkošje travnikov in sve- žino gozdov ... Računalnike in raznorazne papirje pa za učil- nico ali delavnico v naravi... Se bere zanimivo? Una m MM pxfcM» I *¦****¦ «nMim u*omc prt ttfMn Potrebujete pri tern družbo, sopotnika? V Vrbovem Logu smo za popotovanje vedno pri- pravljeni... Večino izkušenj, ki smo jih navedli malo pred tern, pa lahko doživite - posamezni- ki ali družine - na našem tradi- cionalnem keltskem taboru, ki bo letos prvi teden počitnic ... Bemardka Zorko, Zavod Vrbov Los www.vrbov-los.ors TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO - 8270 KrSko. CKŽ 7. p.p. 335, M.: 07 49 21 674, fax: 07 49 01 085 GSM: 041 630 135, 041 684 320 e-mail: BooM@siol.net, www.boom.si Vabimp y gledališče Kprnedija Zagreb vpetek, 21. aprila, komedija UJET V MREŽO IZREDNO UGOONE CENE LETOVANJ ZAkF.UAVFOG -h.mf-lh GALERIJA B0Z1DAR JAKAC Grajska cesta 45, Kostanjevica na Krki T: 07/49 87 008, 49 87 108, F: 07/49 87 335 www.galerija-bj.si, E: info@galerija-bj.sl Odpiralni čas: torek - nedelja od 9.00 do 18.00 ob ponedeljkih zaprto Med najbolj prepoznavna naselja v slovenskem prosto- ru vsekakor sodi Kostanjevica na Krki, kulturni spomenik, ki obiskovalce vedno znova prevzema z izjemno lego na otoku reke Krke. Najmanjše slovensko mesto se ponaša z mestnimi pravicami iz leta 1252, kar ga uvršča med najstarejše naselbine na Slovenskem. V mestnem jedru dominirata cerkvi sv. Jakoba in sv. Miklavža, dober kilometer stran pa leži nekdanji cistercijanski samostan, kjer od leta 1974 deluje Galerija Boiidar Jakac. V njej se s svojimi deli predstavljajo slovenski umetniki Božidar Jakac, France Kralj, Tone Kralj, France Gorše, Jože Gorjup, Zoran Didek, Janez Boljka in Bogdan Borčič. V galerijskih prostorih je na ogled tudi Pleterska zbirka evropskih mojstrov. Začetki galerijske dejavnosti v Ko- stanjevici na Krki segajo v čas pred petdesetemi leti, ko *je bila v tukajšnji osnovni soli odprta Gorjupova gale- rija, kjer je danes razstavljena • mednarodna zbirka likovne umetnosti 20. stoletja. Vrtove samostanskega kompleksa pa na poseben način zaznamujejo skulpture, ki od leta 1961 nastajajo v okviru mednarodnih kiparskih simpozijev Forma viva. Na svojstven način doživimo car Kostanjevice na Krki iz balonarske košare, njena bližnja okolica pa vabi še v pod- zemlje Kostanjeviške jame, v zelenilo Krakovskega pragoz- da, z bogato vinarsko in kulinarično ponudbo ob.vinski poti, predvsem pa prostor zaznamuje reka Krka s svojim tokom, ki ga v polnosti začutimo, ko drsimo s čolnom po njeni umir- jeni gladini. VITEŠKA DVORANA VGRADU BREŽICE Nepozaben prostor za vrhunske prireditve in prestižne poroke -^rtioTSfefv Baročno freskani prostor (35 x 10 x 8 m), /^\JmŠ$~/^\ sprejme 280 sedežev in je po lepoti in svoji ( mf^l ) akustiki enkraten okvir za slovesnosti ali za X^I^JIJgp^/ različne pomembne mejnike v življenju dveh, ^--------—^ ki si veliko pomenita. Posavski muzej Brežice, Cesta prvih borcev 1, 8250 Breiice, Tel.: 07 46 BO 517, Faks: 0746 60 516 IH&. Internet www.posavski-muzoi.si, e-mail: ivan.kastelic@guesLarnes.si i^^Al TURISTIČNO ZAVAROVANJE PRIPRAVI.lfcNI NAVSt. (jj tHCtlSV 9 MJp$ ^I*^ *Hti lnfo- 2a Sol° jahanja za jahače začetnike: iPp Tanja (inštruktorica jahanja) GSM: 041 554 265 s j^^ info, za treniranje jahačevv preskakovanju ovir « mMHSMH in ujahavanju mladih konj: Jure GSM: 031 632 713 | Tel.: 07 33 73 040 J - SOLA JAHANJA za otroke in odrasle %. - HIPOTERAPIJA jahanje za otroke in mladino I s cerebralno paralizo in invalide j - OBISKI sol, vrtcev, roistno dnevne zabave | - OGLEDIKŠŠC Češča vas J - PENZION za konie I www.konji-cescavas.si_____________________iMHH^feiLÄ Turistično Informacijski Center Novo mesto i --, Novi trg 6, Novo mesto ) .A i ; [mm7^SSTäf»] t: 07 39 39 263; f: 07 33 22 512 VH/ XvOvt e: tic@novomesto.si; www.novomesto.si *^P' -----}^JpcS*l TIC Novo mesto vas s koristnimi informacijami napoti na najzanimi- vejše lokacije v mestu in okolici. Tu dobite vse podatke o prenočiščih, gostinski ponudbi, prireditvah, zabavi, športu in drugih možnostih aktivnega preživljanja prostega časa. Tic vam po dogovoru organizira ogled Novega mesta in okolice z lokalnim turističnim vodnikom. NOVO MEST0. Mssto Odprto: Letničas: (01.06.-30.09.) , Po - Pe: 7.30 -18.00 . *.___m* So: 8.00 -12.00 ^E^' Zimskičas: (01.10.-31.05.) WL Po; To: 7.30 -15.00 ^. Sr: 7.30 -17.00 Figuralno okrašena bronasta situla Ce; Pe: 7.30 - 14.00 u0vo mesto. Kandiia. arob IV/3. 4 st.D.n.š. -/¦Ap. Ponudba Turistično ___________ informacijske up...¦«.bc.no s.-v„,cU.>. pisarne občine Sevnica \ Na sevniškem območ ju iinamo obilo zanimivih izletniških točk, naš biser je Sevniški grad s svojo zanimivo vsobino. Zci povc ranjr zannnivosti izletniške pontidbe uvajamo naslednje nove ponudbe in locke: V Cebelatskem domu t\s\ grajskem pohočju lzletmkom ponu- dimo še piodajno degustacijo čebelarskih pioizvodov Cebe larskega dtušlva in ogled njihovih prostorov. V Felicijanovi dvorani na gradu izletniki lahko okušajo vab Ijivo dišoče dobiole iz krušnc peči, ki jih pripravijo članiie društva kmetic Sevnjca s svojimi aktivi. Na GDVTC v Jeperjeku so obiskovaUi ptesencčeni nad zbirko bi\anja iz začetka 20. stoletja in moči ter obilno sti zelišč. katere jim predstavi Mili. Tu ponudimo še možnost op.leda črne kuhinje. katero šo vedno upoiabljajo za sušenje suhomesnatih izdelkov. Na Sevnični se še vedno vrti Kozinčev mlin v bližini, na žagi Kianjčevih, je možen ogled izdelave sodov za barikiranje vm. Okusne domače suhomesnale izdelke lahko degustirate na BSVTC pri Roštohat jevih v Sclcah. Iclo veliko ]e povpiaševanja skupin za obisk najlepše hn- bovske vasi v Sloveniji lcta 2005 Leskovec nad Šentjan- žem. ki ponuja piešetne rarglede in dobtote domačih kuhim m vinogiadnikov tega območja. Več o ponudbi lahko izveste v turistično informacijski pisatni Sevnica, 07 81 65 462 ali www.turizem-sevnica.si . „ Za TIP Zdravko Remar Posavski obzornik - letoX, številka 7, četrtek, 6. 4. 2006________________________________________POCITNICE SO PREP VRATI... JB Turistično naselje Bučanje praznuie letos jubilej 30 let POČITNIŠKA SKUPNOST KRŠKO K R S K O NEREZINE-LOŠINJ if M T^^TI^ECA NASEUA BU^ANiE) ++386*0)7/490 54 50 ++385<0)51/237 132 ----------------------- ^ ' ' Turistično naselje Bučanje je nastalo leta 1975 kot protiutež ekološkim dejavnikom velikih industrijskih in energetskih obratov v okolici Krškega in Zasavja, že leta 1976 pa je gostilo svoje prve goste. Takšno naselje, kot ga vidimo sedaj, ni nastalo čez noč, temveč še vedno nastaja ter se vse bolj bliža svoji popolnosti. Zagotovo je med najzaslužnejšimi vizionarji za uspešnost izgradnje tudi takratni direktor Milan Štajner. Naselje je zgrajeno na površini nad 17 hektarji pretežno pogoz- denega terena neposredno ob 1600 m obale in šteje nad 400 štiri- oz. dvoposteljnih bivalnih enot. Do vseh enot je enostaven dostop z avtom, ki ga tudi parkirate v neposredni bližini. Štiriposteljni bungalovi in apartmaji so dvosobni s po dvema le- žiščema, kuhinjsko nišo, dnevnim prostorom in sanitarijami (WC, tuš) skupne površine cca 50 m2. V primeru potrebe obstaja tudi možnost dveh pomožnih Ležišč v dnevnem prostoru. Dvoposteljne bivalne enote imajo površino cca 24 m2. Poleg spal- nice z dvema ležiščema je v njej še kuhinjska niša z jedilnim ko- tom in sanitarijami (WC, tuš). Naselje upravlja Strokovna služba Počitniške skupnosti Krško, ki so jo lastniki pooblastili, da zagotavlja kvalitetno bivanje gostom ter ureja vse potrebno na kraju samem. Skrbi za urejanje zadev z lo- kalno oblastjo in poslovnimi partnerji ter za sprejem gostov, nji- hovo oskrbo z živili ali gotovimi obroki hrane, za red in čistočo v naselju, prijeten videz in urejenost naselja, kvalitetno energet- sko oskrbo (plin, elektrika), učinkovito vzdrževanje ter nenaza- dnje tudi rekreacijo, zabavo in podobno ponudbo. Čeprav dajemo poudarek družinskemu dopustovanju, pa je v se- stavi našega naselja del kapacitet prirejen za otroške in mladin- ske počitniške kolonije, ki lahko gosti okoli 100 otrok s sprem- tjajočim osebjem. Zveza prijateljev mladine Krško kot lastnik kapacitet tradicionalno vzorno in prizadevno zagotavlja visok nivo storitev svojim malim in mladim gostom, za kar ji je nesporno po- trebno izreči priznanje. Letos slavijo 30 let prisotnosti na Lošinju oz. delovanja otroške kolonije v Bučanju, lahko pa se edini pohva- lijo tudi s svojevrstno „avtonomijo" v naselju pod nadzorom pe- dagoškega vodje. Poudariti velja, da je Bučanje vedno dajalo svojim gostom mož- nost psihofizične revitalizacije sposobnosti, za še zahtevnejše pa organiziramo tudi.Šolo zdravega življenja, saj ne gre tudi prezre- ti, da je Lošinj priznano astmatično zdravilišče. Sama geografska lega pove, da je Lošinj izjemna izhodiščna točka za navtično ori- entirane dopustnike, saj je v bližini precej atraktivnih izletniških točk na sosednjih otokih Cres, Susak, llovik, Unije itd., ki so in- teresentom dostopni z njihovimi lastnimi plovili ali pa z našo tu- ristično ladjo, ki lahko sprejme do 40 potnikov. Seveda nudi na- selje možnost lastnega priveza plovil, privez pa je možen tudi v nerezinskih tukah. Lošinj je tudi priljubljena lokacija podvodne- ga ribolova. Od športno-rekreativne ponudbe so gostom na voljo igrišča za te- nis, košarko, odbojko, odbojko na mivki, mini golf, namizni tenis in balinanje. V naselju je tudi odprt bazen za otroke, ki še ne pla- vajo povsem varno. Poskrbimo tudi za glasbo na prostem, da so večeri bolj družabni, za žejo in lakoto pa poskrbijo naši lokali (re- stavracija, bifeji, trgovina). Že od svojega nastanka dalje so svoj kotiček (otoček) v TN Buča- nje našli tudi naturistično orientirani gostje, saj obstaja obilica možnosti, ki jim omogočajo preživeti svoj odmor v skladu s svojim prepričanjem. To je obenem tudi segment gostov, ki ponovno pri- dobiva vedno več enako mislečih. Tudi na svoje podalpsko poreklo našim gostom ni potrebno v času bivanja v TN Bučanju pozabiti, saj jih k temu nenehno spominja v neposredni bližini največji hrib Osorščica, ki ga naši gostje radi obiskujejo v precejsnjem stevilu, saj je z njega lep razgled po so- sednjem otočju. Bistveno je, da so naša razmišljanja usmerjena tudi izven lokacije Bučanja, da bi vam čimbolj približali pestrost ponudbe ne le v sa- mem naselju, temveč predvsem vse dopolnitve, ki so vam na voljo v bližini ali tudi bolj oddaljeni okolici, saj lepota Lošinjsko-Creske- ga arhipelaga zagotovo zasluži pozornost. In ko imamo v mislih le- poto Bučanja in Lošinja je zanesljivo najdragocenejše spoznanje, da smo vsi v nekem drobnem delcu časa njun integralni del. Pomembno je, da postaja jadranska obala ponovno potreba na- ših ljudi, saj je znano, da je to ambient kvalitetnega, prijetne- ga, zdravega in tudi dostopnega dopusta. Prepričan sem, da bo toliko pričakovana, zaželena in nujno potrebna ureditev razme- rij med Hrvaško in Slovenijo dokončno odpravila sedaj na trenut- ke še upravičeno zaskrbljenost z obeh strani meje, predvsem last- nikov premoženja. Turistično naselje Bučanje Počitniške skupnosti Krško ni objekt skomercializirane turistične industrije, temveč je idealni dopust- niški kompleks za tiste, ki se želijo sprostiti v prijetnem naravnem okolju brez vsiljivega vrveža velikih turističnih središč ter si obe- nem dopust organizirati po svojih željah. Upam, da se bo pri nas za vas tudi v naprej dogajal turizem prijazne preprostosti, ven- dar pa obenem turizem strokovnih in kvatitetnih storitev po va- ših željah in naših realnih možnostih. Verjamem, da smo v Počit- niški skupnosti Krško s svojo voljo, pragmatičnostjo, izkušnjami, poslovno politiko, odnosom do reatnega stanja, konstruktivnim odnosom do oblasti, kooperativnostjo do poslovnih partnerjev in otoške lokalne skupnosti ter trezno presojo v ključnih trenutkih ob dragoceni zvestobi lastnikov in naših gostov dokazali, da per- spektive vedno so. Je pa nemalokdaj pot do njih zahtevna, ven- dar vedno nujna in v končni fazi smiselna. Direktor PSK d.o.o. Mirko Štajner, univ.dipl.org. Sola zdravega življenja tudi letos v Nerezinah Počitniška skupnost Krško v sodelovanju z g. Stanetom Iskro, vod- jo programa, že teta organizira Šolo zdravega življenja v Nerezi- nah, kjer kot pravijo »se sonce združuje z morjem«. Sola zdravega življenja je namenjena upokojencem in njihovim svojcem, ki želijo s programom za večjo telesno dihalno sposo- bnostjo krepiti vitalno zdravje. Poteka v naravnem okolju, na otoku Lošinju, ki že dolgo slovi po svoji zdravilni klimi za krepi- tev dihalne funkcije človekovega telesa. Program Sole zdravega življenja vključuje: Gibalno dihalni trening Za popolno dihanje je značilno trebušno in prsno dihanje za bolj- šo prezračitev vseh delov pljuč. Dihalne vaje Z dihalnimi vajami dosežemo predvsem odpravo napačnega diha- nja in pravilno gibanje prepone. Trening za uporabno mod Delo mišic je pogoj za obstanek. Pri vadbi moči bomo spodbujali tiste gibe, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Vadba sprostitve - meditacija v gibanju • Z vsakodnevnimi pravilno odmerjenimi gibalno-dihalnimi dražlja- ji bomo preprečevali kronično utrujenost in ugodno delovali na duševno svežino. Z umirjenimi dihalnimi gibi bomo vzpodbujali sprostitev razuma in telesa. Aerobna vadba Poleg hoje je v programu tudi lahka aerobika, pri kateri se giblje- I mo v ritmu glasbe. Aerobna vadba in hoja izboljšata sposobnost | dihal, srca in prenos kisika v aktivne mišice. Pospeši se tudi izlo- | čanje odpadnih snovi iz telesa. • Jutranje aktivnosti I S sproščenim gibanjem v umitem zraku bomo začutili lepoto zgod- I njega jutra. Svojo pozornost bomo usmerili uravnovešanjem ču- j stev in misli ter uživali v notranjem miru in zadovoljstvu. Zaživeli • bomo v novem ritmu dneva, kjer ne bo naglice in nestrpnosti. Pridruiite se ljudem, ki aktivno preiivljajo počitnice tudi vi in presenečeni boste nad lastnim počutjem. Sola zdravega življenja bo letos potekala v dveh terminih: Termin it. dni Cena 1. Predsezono 9.6.-19.6. 10 dni 89.000,00 SIT 1371.39 EUR) ll.Posezona 5.9.-19.9. 14 dni 112.000,00 SIT (467,37EUR) V ceno ni všteta turistična taksa, ki znaša 7 KN (231 SIT, 0.96 EUR) na osebo na dan in se plača v kunah na blagajni recepci- je ob odhodu. Cena vključuje: polni penzion, prevoz od dogovorjene skupinske postaje in do nje, družabne večere, predavanje o pomenu giba- nja za večjo dihalno sposobnost, program rekreativne vadbe za zdravje s priročno brošuro in zavarovanje ter moinost specialne ; vadbe po dogovoru (vaje za krepitev dihal, vaje za krepitev srca in ožilja, vaje za diabetike, vaje za krepitev hrbtenice ipd.). Možen je tudi prevoz v lastni režiji, kar zniža ceno aranžmaja za 3.000,00 SIT. Možnost plačila na 6 obrokov. Več informaäj dobite na telefonski številki 07/ 490 54 50 ali osebno na sedeiu Poatniike skupno- st) Krsko d.o.o., CKŽ 65, 8270 Krško. "Skozi knjižničarski čas" Tak je naslov skupnega projekta Knjižnice Bre- žice in osnovnih šol bre- žiške občine o zgodovini knjižničarstva na območ- ju Občine Brežice, ki ga bodo predstavili 20. apri- la, hkrati pa spremljajočo razstavo foto$rafij in knjig četrtkovih kulturnih vece- rov. Glasbeni program bo- sta prispevata Daniel Ivša in Andreja Zlatič. KULTURNI DOM |k r š k o Trg Matije Gubca', 8270 Krško Telefon: tajništvo: 07-4880-190 direktor: 07-4880-192 blagajna: 07-4880 - 194 PRIREDITVE V APRILU 2006 sreda, 19. aprila, ob 17. uri Barbara Bulatovič KREDA, lutkovna igrica, Lutkovno gledališ- če Ljubljana (za rumeni abonma in izven - 900 sit) sobota, 22. aprila, ob 19.30 KONCERT NEW SWING QUARTETA "Naših 38 let" (za izven - 2.000 sit) FILMI: V aprilu med drugimi na sporedu štirje filmi, ki so prejeti OSKARJA: - GORA BROKEBACK - SIRIANA - HOJA PO ROBU - ZVESTI VRTNAR in še ostali: FILM ZA ZMENKE, ROŽNATI PANTER, VELIKA DRU- ŽINA, VELIKO SMEHA, KRVAVI HOSTEL, HIŠA DEBELE MAME 2, SNAHA, DA TE KAP Mednarodno srečanje študentov turizma „Na meji" 25. marca 2006 je v Brežicah potekalo mednarodno srečanje študentov turizma iz Zagreba (Ekonomska fakulteta Zagreb, smer Turizem) in Ljubljane (Ekonomska fakul- teta Univerze v Ljubljani) „At border" ali „Na meji". Srečanja, katerega idejni vodja in glavna organizatorka je bila Marina Benič, absolventka na zagrebški Ekonomski fa- kulteti, sicer pa Brežičanka, so se razen študentov, ki so se že spoznali v maju 2005 na mednarodni akademiji- jadranju po južni hrvaški obali, udeležili tudi profesorji z Ekonomske fakultete Zagreb ter dve dijakinji s srednje turistične sole v Sevnici. Študentje so spoznali Brežice, kjer sta jih podzravila pred- stavnica Občinske turistične zveze Milena Vranetič ter pred- sednik Društva študentov Bre- žice Mitja Vranetič, Jovse v Ka- pelah, in vinorodno Bizeljsko z repnicami. Potem so se odpra- vili na hrvaško stran reke So- tle v Kumrovec. Večeme turi- stične kontaktne delavnice, ki so potekale v Klubu Mladinske- ga centra Brežice, so bile 'pika na i' celotnemu dogajanju, kjer so se študentom pridružili še profesorji in dijakinji. „Vse- kakor je bila to izjemna izkuš- nja za vse nas, med temi bodo- čimi strokovnjaki na področju turizma, ki bodo nekoč delali v Sloveniji in na Hrvaškem ter med seboj sodelovali, pa so se porodile številne ideje in nav- dihi za prihodnje podvige, ra- zen tega pa je bil dosežen tudi eden izmed ciljev srečanja, in sicer ta, da so student je nave- zali kontakte za prihodnje po- slovanje z domačimi turistični- mi ponudniki. Ta dogodek je vsekakor povečal mednarodno mobilnost med mladimi, kar je nedvomno cilj Slovenije na po- dročju mladih, izobraževanja in zaposlovanja, „ pravi orga- nizatorka Marina Benič. Niso pa študentje turizma na tern medkultumem pohodu 'po meji' ('at border') bili le turi- sti, temveč so vse skupaj opa- zovali iz oči bodočih turističnih strokovnjakov, kritično, z vpra- šanji, zanimanjem in predano. „Tako je turistična promocija občine Brežice uspela še bolje, kot sem pričakovala. Študent- je so bili prijetno presenečeni nad številnimi turističnim re- sursi našega kraja in jih bodo po mojih občutkih nekega le- pega dne v bližnji prihodnosti tudi vključili v svoje poslovne procese na področju turizma, „ pravi Beničeva. H POSAVSKA PANORAMA____________________________________________________Posavski obzomik - leto X, številka 7, četrtek, 6, 4. 2006 Z glasbo, za glasbo, ob glasbi - 60 let Pred šestdesetimi leti je pet učiteljev popeljalo 72 učencev v svet glasbe. Tako je svoje korenine poghala Glasbena sola Breži- ce, ki ni imela svojih prostorov. Glasbeno poslanstvo so v teh le- tih opravljali na različnih naslovih - v gradu, v prosvetnem domu, v gimnaziji in se 1999. leta preselili na sedanjo lokacijo v svoje prostore, ki obsegajo 660 m2. Sedaj zaposlujejo 25 učitetjev in imajo 340 učencev. Da je glasba odraz duše, solza, nasmeha, sanj in pot od srca do srca je posebej poudaril ravnatelj sole Dragutin Križanič, ki je prevzel ravnateljsko mesto pred trinajstimi leti. V nekaj stavkih je prelistal prehojeno pot sole in dodal, da je vsekakor visoki ju- bilej, ki zasluži vsako priznanje in pozornost, zato se bodo po- trudili, da bodo še posebej slovesno obeležili ta dogodek. Breži- čanom ter tudi širši javnosti bodo pokazali, kdo so, kaj delajo, kako delajo in kako so se vsidrali v lokalnem prostoru. Prireditve se bodo odvijale skozi vse leto. Tako bodo na skupnem koncertu gostHi glasbene sole iz Krškega, Novega mesta, Trsta, Samobora in Češke. S svojimi učenci bo nastopila tudi Marjet- ka Podgoršek Horžen, predstavili se bodo bivši učenci brežiške glasbene sole, koncertiral bo godalni, pihalni in simfonični or- kester, svoj koncert pa bodo izvedli tudi citrarji. Načrtujejo po- sebno zanimiv projekt in upajo, da jim bo pravočasno uspelo, saj želijo naštudirati opero Čarobni Sešek, ki jo je napisal bivši uče- nec sole, domadn Jure Godler. M.K.M. Babice so znale s kvačko Zadnje dni marca so v Posavskem muzeju Brežice organizirali de- lavnico z naslovom Babice so znale s kvačko. K ročnemu delu so pritegnili učenke, pa tudi učence osnovnih šol iz Leskovca pri Kr- škem, Brežic in Dobove. Etnologinja v muzeju dr. Ivanka Počkarjeva s članicami Kultur- nega društva Libna iz Dolenje vasi pri Krškem že nekaj časa sode- luje. Njihovo delo je strokovno ocenila ter jih usmerila v zbira- nje gradiva v domačem kraju ter okolici. Tako članice opravljajo poslanstvo raziskovanja in ohranjanja narodovega izročila. Dru- štvo deluje že sedem let. Šteje dvajset članic, ki so kmetovalke, upokojenke in ženske različnih poklicev. Njihova predsednica je Mimica Molan, ki si zelo želi, da bi uspeli navdušiti tudi mlajša dekleta in s tem zagotoviti, da njihov trud obrodi sadove. Kustos posavskega muzeja Ivan Kastelic je poudaril, da so bile omenjene delavnice zamišljene tako, da izdelek v tem času na- stane in ga udeleženka ali ude- leženec odnese domov, zato g* smo lahko opazovali, kako so se ^m učenci petih razredov spopada- StlldiO U li s šivanko, z nitjo in s platnom ^^^. ^ß^K^flB^ ter z navdušenjem vezli različne ^^E| ^Tl^B ^C^H enostavne motive. ^HLr ^LE^I V^^^r M.K.Mirtič ^P^ ^PW ^0^ Ilustracije Tine Brinovar S prvo pregledno galerijsko razstavo se od 24. marca v krški galeriji z ilustracijami predstavlja slikarka s Senovega Tina Brinovar, ki sicer živi in ustvarja v Mariboru. V zadnjih letih ustvarja skoraj izključno na področju ilustracije, razstav- Ijena dela pa so nastala od leta 2003 daije. Razstava bo na ogled do 6. maja. Slikarka poleg tehnike akvarela ustvarja predvsem v akrilu, kla- sično ustvarjene ilustracije v nekaterih primerih tudi digitalizira in računalniško obdeluje. Ilustracije posameznih serij so precej raznolike, sicer pa je razstava razdeljena na dva dela. En del so ilustracije Tinine diplomske naloge, za katero je prejela tudi rek- torjevo nagrado in v kateri je glavni lik Jagode, drugi del pa so različni Uki, ki jih je avtorica ustvarila na podlagi tekstov za otro- ške revije, kot so Zmajček, Bim bam in Bučka. V nastajanju je tudi prva dvojezična slikanica za romske otroke, ki jo pripravlja skupaj z Društvom zveznikov mehkega pristanka, hkrati pa se že pripravlja na prvo knjižno ilustracijo ter slikanico Slovanska mito- logija. Kljub temu, da avtorica ustvarja v Mariboru, pa redno so- deluje tudi z domačimi društvi na različnih delavnicah. L.P. Odlični glasbeniki na državnem tekmovanju Znanje in dobra volja, vlo- ženi v otroke ob pripravi tek- movalnih programov, so ved- no zmaga. Tekmovanje so priložnosti za spoznavanje samega sebe in svojih zmog- Ijivosti, so priložnosti za pri- merjanje. Na letošnjem dr- žavnem tekmovanju mladih glasbenikov, so naši tekmo- valci kljub izjemno visokim ocenjevalnim kriterijem do- segli odlične rezulate. Zla- ta plaketa in 1. nagrada 1. B. kat. je pripadla kitaristu, Andreju Bonu, učencu Ivana Bakrana. V I. kat. komor- nih skupin s pihali so srebro prejeli člani kvarteta klarine- tov, učenci Roberta Pirca, v sestavi: Denis Vranetič, Ur- ška Strojin, Matija Kerin in Neža Krošelj. V lsti kategori- ji so bronasto plaketo dobi- li člani kvarteta saksofonov: Jaka Fekonja, David Jukič, Domen Koneski in Simon Spin, pod vodstvom Matjaža Ško- berneta. Bronasto plaketo sta v I. B. kat. prejela kitari- sta Ana Klavžar, učenka Je- lene Vukolič in Domen Gošek, učenec Ivana Bakrana. Tri- je učenci so dobili priznanja: Nataša Libenšek, kitara, I.A kat., učenka Ivana Bakra- na; Jerneja Vakselj, violina, I. B. kat., učenka Barbare Smolej Fritz; Samo Štajner, kitara, II. B. kat., učenec Ivana Bakrana. Na rezulta- te vseh smo zelo ponosni in hvaležni za lepo predstavitev sole. Za kitariste se napetost nadaljuje, saj se pripravljajo na Mörski festival. Življenjski cilj vsakega posameznika naj bi bil vedno isti: napredova- njevdobrem. Pravtojetudi cilj naših učencev, naših uči- teljev in naše sole. Glasbena sola Krško, Elizabeta Križanič Za naše skupno zdravje - sem za zdrava pljuča! Tradicionalno srečanje članov Posavsko - obsoteljskega društva za boj proti raku Posavsko - obsoteljsko društvo za boj proti raku, ki mu predseduje Alenka Kren- čič - Zagode, dr. med., spec, ginekologije in porodništva, je v Termah Čatež pri- pravilo tradicionalno spomladansko srečanje, na katerem so bila podeljena pri- znanja in zahvale sponzorjem ter nagrade likovnega natečaja. Na tovrstnih srečanjih teče odkrita beseda o smrtonosni bolezni, zato se člani društva toliko bolj zavedajo, kako dragoceno je življenje. Na srce polagajo zdrav način življe- nja in preventivne zdravstvene preglede. Posavsko - obsoteljsko društvo za boj proti raku Brežice je eno izmed enajstih regijskih dru- štev, ki se združujejo v Zvezo slovenskih društev za boj proti raku. Le-ta je bila ustanovlje- na že leta 1970, z namenom osveščanja ljudi o raku oziro- ma o dejavnikih tveganja ter o pomenu zgodnjega odkriva- nja te bolezni, ki je ključno za uspešno zdravljenje. Pri osveš- čanju javnosti ima pomembno vlogo zdravstveno osebje, pa tudi zavzeti laični člani dru- štva, predvsem pa bolniki, ki so raka uspešno premagali. Z enakim ciljem deluje tudi Posavsko - obsoteljsko dru- štvo, ki šteje 557 individulnih članov ter 169 kolektivih, po- hvali pa se lahko že s sedmjmi leti aktivnega delovanja. Čla- ni pripravljajo razne delavni- ce, svetovanja, zloženke ter tradicionalna srečanja. Osred- nja tema tokratnega srečanja, ki je potekalo v Termah Čatež, je bilo kajenje in pljučni rak. Mag. Matjaž Turel, dr. med., spec.int. - pulmolog, je preda- val o izpostavljenosti kadilcev, ki imajo večjo možnost nastan- ka raka na pljučih, raka grla, požiralnika, ledvic in raka me- hurja, bolezni žil, rane na že- lodcu in na dvanajstniku. Šo- kantni so statistični podatki, da od leta 1981 do 2001 be- ležijo porast nastanka teh bo- lezni zaradi kajenja za 22% pri moških in kar za 180% pri žen- skah. Na srečanju sta predsednica društva Alenka Krenčič - Za- gode in podpredsednica Vladka Tomšič podelili interna prizna- nja in zahvale posavskim žu- panom, Ivanu Molanu, Francu Bogoviču in Kristijanu Jancu, za finančno in moralno pod- poru društvu. Nagradili pa sta tudi učence, ki so se najbolje odrezali najikovnem natečaju: petošolca Žigo Škulja iz Cer- kelj ob Krki, sedmošolko Anjo Klavžar z Lesičnega, četrtošol- ca Mateja Mastnaka iz Sevnice, tretješolko Nino Kržan iz Bre- žic tej 4.a razred Osnovne sole Boštanj za skupinsko delo. Pri- znanja so prejele tudi mento- rice vseh sodelujočih učencev. Čestitke pa so bile namenjene tudi blagajničarki društva An- toniji Zaniuk, sicer predmetni učiteljici na osnovni šoli Brežt- ce, ki je za svoje požrtvovalno in ustvarjatno delo v društvu, prejela zlato plaketo Zveze društev za boj proti raku. An- tonija Zaniuk poje tudi v sku- pini Ijudskih pevk Žejno, ki so na srečanju zapele pesmi z nji- hove prve zgoščenke. Večer so popestrili še pilharmoniki iz Leskovca, citrarki ter ples- na skupina za starinske ple- se Celestina iz Osnovne sole Brežice. Tanja Grabrijan Dobitnice zlatih plaket Zveze društev za boj proti raku: podpredsednica društva Vtadka Tomšič (2005), predsednica Alenka Krenčič - Zagode (2004) in blagajničarka Antonija Zaniuk (2006). ™BB™a™™"s- feif " ¦*™?™ml'™™™MIB»Kirin Janko s.p. i "SgMf CKŽ 65A, 8270 KRŠKO, J f^AM-dR'AT Tel.:07/49 02 560, j LiSfcSLnlKl Fax:07/49 02 571 j jd«-f.u W+Jk Poslovalnica SENOVO, • polaganje lesnih 4n PVC oblog • montaža pohiitva, kopalniške opreme, žaluzij in rolet • obnova in popravilo pohištva • vgradnja oken in vrat • izdelava ograj in stopnic • pregradne stene tel.: 07 / 49 21 827 gsm: 041 503 846 Člani Društva gluhih in naglušnih na skupščini Konec meseca marca so se na redni letni skupščini zbrali člani Društva gluhih in naglušnih Posavja, ki imajo sedež v Krškem. V njim znanem jeziku so pregledali realizirane programe in spre- jeli finančno poročilu za pretekto leto. V leto 2006 vstopajo s po- sebnimi socialnimi programi, ki omogočajo gluhim in naglušnim osebam v Posavju, da razvijajo lastno identiteto, uveljavljajo specifično obliko komunikacije znakovni jezik ter se kljub inva- lidnosti enakovredno vključujejo v delovno in bivalno okolje. Sekretarka društva Vlasta Moškon je povedala, da v prostorih društva potekajo redna tedenska srečanja članov, poleg tega organizirajo izobraževalna predavanja z različnimi vsebinami in tudi letos bodo koordinirali počitniška tetovanja v počitniških do- movih Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki so v Kranj- ski Gori, Piranu, Fiesi, Moravskih Toplicah in Veliki Planini. Ak- tivno sodelujejo z Valvasorjevo knjižnico Krško in članom redno omogočajo izposojo knjižničnega gradiva. Udeleževali se bodo državnih prvenstev in drugih športnih aktivnosti, ki bodo orga- nizirana v košarki, nogometu, odbojki, slalomu. Izpetjati name- ravajo enodnevni izlet po Sloveniji, konec avgusta piknik ter se septembra udeležiti Mednarodnega dne gluhih, ki bo to leto po- tekalo v Ljubljani, v mesecu decembru pa še prednovoletno sre- čanje. Skozi vse leto pa bo enkrat mesečno potekal tudi servis slušnih aparatov. M.K.M. LETNO SREČANJE KAPELSKIH IZGNANCEV - Drustvo izgnancev Slovenije, Krajevni odbor Kapele, ki steje 180 članov, je v Kapelah 1. aprila organiziral letno srečanje, na katerem se je zbralo preko 70clanov in gostje - predsednica DIS Slovenije Ivica Žnideršič, podpredsednik Joie Križančič, tudi bivla predsednik Vlado Deržič in podpredsednik Ivan livic. Pregledali so dosedanje aktivnosti, predvsem pomoč članom društva pri vzpostavljanju zahtevkov za povrnitev ikode, odškodnine za delo, postavitev spominske plošče v spomin 79-im umrlim domačinom v izgnanstvu, nabava lastnega prapora-zastave. K uspešnosti dela društva imajo zagotovo zasluge sam predsednik Franc Vučajnk, clan nadzornega odbora Anton Poiar, tajnik Avgust Šetinc in poverieniki po vaseh. M.V. „SPOZNAVAJMO SVOJO KRAJEVNO SKUPNOST" - Turisticno društvo Globokoje po dolgem času spet oiivelo. Skupaj s PGD Globoko so v počastitev krajevnega praznika 2. aprila organizirali pohod „Spoznavajmo svojo krajevno skupnost", ki je potekal iz Globokega proti Ma I emu vrhu, nato proti Planini, do sv. Jakoba, sv. Barbare in nazaj v Globoko. Pohodnike sta pozdravili tudi brežiška podzupanja Stanka Preskar in predstavnica občinske turistične zveze Milena Vranetič. Po štirih urah hoje je okrog 40 krajanov in gostov pot zaključilo v Gasilskem domu Globoko. Ponovno se bodo na pohodu srečali prvo nedeljo v aprilu naslednjega leta. M. V. RAD » O t3 kM=racy|B9,3 FIXIX) K R Š K O www.radioenergy.si marketing: O41 322 99O Potek skupščine v znakovnem jeziku B3 IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto X, številka 7, četrtek, 6. 4. 2006 Učenje za vse življenje Ljudska univerza Krško bo v sodelovanju z enajsti- mi partnerskimi organizacijami izvedla projekt Cen- ter vseživljenjskega učenja Posavje. Z njim bodo čim večjemu številu odraslih Posavcev omogočili različ- ne oblike neformalnega in formalnega izobraževanja, sredstva za izvedbo pa so pridobili na javnem razpisu šolskega ministrstva. Direktorica Ljudske univerze Krško Nataša Kršak je pogodbe o so- delovanju pri projektu podpisala s predstavniki Regionalne razvoj- ne agencije, Valvasorjevega raziskovalnega centra, Centra za raz- voj podeželja, krškega in brežiškega Mladinskega centra, krške in brežiške knjižnice, Ekonomske in trgovske šole Brežice, osnovnih šol Sava Kladnika Sevnica in Milana Majcna Šentjanž ter Društva Karbid Senovo. Projekt bo trajal letos in naslednje leto. Aprila bo Ljudska univerza razširila dejavnost Svetovalnega središča Posav- je na šest dislokacij: Kostanjevica na Krki, Veliki Kamen, Brežice, Bizeljsko, Sevnica in Šentjanž. Jeseni bodo na Ljudski univerzi od- prli središče za samostojno učenje in tri točke za samostojno uče- nje na Senovem, v Brežicah in Sevnici, vzpostavili pa bodo tudi spletni portal, ki bo omogočal dostop do gradiv za samostojno učenje in do učenja v virtualnih učilnicah. Dejavnosti Centra za vseživljenjsko učenje bodo za uporabnike brezplačne, namenje- ne pa bodo v prvi vrsti manj izobraženim Posavcem, pa tudi osta- lim, saj znanje, ki ga pridobimo z rednim šolanjem, preprosto ne zadostuje več. Projekt bo vodila Monika Novšak, v celoti (32 mio SIT) pa ga bo - tudi s sredstvi iz evropskih strukturnih skladov - fi- nanciralo ministrstvo za šolstvo in sport. P. Pavlovič Praznik domacih dobrot Kos kruha, rezina "špeha" in kozarec vina so stva- ri, s katerimi gospodar in gospodinja pod Gorjan- ci postrežeta gostu. Vsega tega, zraven pa še glas- be, petja, plesa in smeha, je bilo dovolj na sobotnem prazniku vina, kruha in "suhega sadja" v Podbočju. Organizatorji - KS Podbočje ter številna tamkajšnja in kostanje- viška društva - so s prireditvijo združili ocenjevanje in pokuši- no najboljših vin članov Društva vinogradnikov Podbočje, naj- boljših suhomesnatih izdelkov članov Društva domačih kolin iz Kostanjevice ter najboljšega kruha članic Aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci. Najboljši cviček je pridelal Vinko Kovačič iz Dra- me pri Sentjerneju, poleg njega pa si je veliko zlato medaljo prislužil tudi Matjaž Jurečič iz Podbočja. Priznanje za najbolj- ši "špeh" je dobila Andreja Hribar iz Sajevc, najboljši kruh pa je spekla Olga Colarič iz Kalce-Nakla. Potekalo je tudi tekmova- nje v pripravi regrata oziroma "prvo slovensko prvenstvo v re- gratu", zmagovalka pa je postala Justina Stipič iz Gradnja. V kombinaciji cvička, "špeha" in kruha je zmagal Vinko Kovačič pred Ivanom Urbančem in Alešem Jekejem. Na tradicionalnem tekmovanju za najlepše zapeto ljudsko pe- sem je zmagal Franc Zakšek s Hrastka, za najbolj debelo laž večera pa je bila nagrajena Zdenka Hosta z Broda. Obiskovalci prireditve so z licitacijo pršuta bolnišnici Brežice namenili 180 tisočakov. Sicer pa so za dobro voljo polne podboške telovadnice skrbeli ansambel Novi spomini, otroški pevski zbor OŠ Podbočje, domači frajtonarji in pevski zbor AKŽ Pod Gorjanci. P. Pavlovič _____ Krajevna skupnost Podbočje je v Podbočju 1. 4. 2006 skupaj z društvi v KS Podbočje in Kostanjevica priredila Praznik vina, kruha in «suhega sadja«. Dobro pripravijena in zelo obiskana prireditev je v bogatem programu imela vključen tudi humanitarni namen. Izkupiček licitacije velikonočne šunke je bil namenjen Splošni bolnišnici Brežice za nakup medicinske opreme. Zbranih je bilo 150.000 SIT za medicinsko opremo. Drugo nagrado vredno 20.000 SIT za kombinacijo cviček, špeh, kruh, je odstopil v korist Splošne bolnišnice predsednik organizacijskega odbora Ivan Urbane. Organizatorjem in darovalcem se zahvaljujemo za njthove prispevke. ^_^______________________Uprava Splošne bolnišnke Brežice Kmečke ženske in vinogradniki so komaj dohajali z rezanjem domačih dobrot in točenjem cvička za lačne in žejne obiskovalce ... ... ki so se dobro okrepčani takole vrteli na plesišču. Ohraniti pravice in pridobiti manjkajoče Tako kot v Društvu izgnancev Slovenije tako tudi v KO DIS Dobo- va beležijo živahno in delovno minuto leto. Ponosno se zlasti po- čutijo ob delih, ki so stekla ob obnovi hlevov pri Rajhenburškem gradu, saj je to zanje in nasploh za človeštvo pričujoči zgodovin- ski spomenik, s katerega so odšli na pot izgnanstva. Hkrati so na državni ravni počastili 60-letnico vrnitve v domovino, kjer je bilo udeleženih okoli 8000 izgnancev iz Slovenije, od tega 150 iz do- bovske KO DIS. Beležijo še uspehe pri razpisu sredstev EU za ar- hivsko in muzejsko dejavnost(28 000 evrov), v slovenskem meri- lu pri pripravi knjige spominov izgnancev z naslovom »Spomini in pričevanja« in nenazadnje s knjižno izdajo » Zbornik spomi- nov izgnancev in beguncev«, ki so jo izdali in predstavili v KO DIS Dobova. 190 dobovskih izgnancev so med ostalimi pozdravili župan Ivan Molan, predsednik Sveta KS Dobova Mihael Boranič ter pred- sednica Dl Slovenije prof. Ivica Žnidaršič. Prof. Žnidaršičeva se je članom zahvalila za prispevek pri obnovi hlevov, zlasti Občini Brežice. Obvestila je, da se je DIS prijavilo na razpis Ministrstvav za kulturo za obnovo hlevov in upajo na sredstva za dokončanje obnove le -teh. Obvestila je, da predvidevajo velika zborovanja ob 65 letnici vrnitve izgnancev in beguncev, ki bodo neposredna in javna, ta naj bi pokazala, da odškodnine za gmotno škodo ne- premičnin še niso uresničene. Ob tern je DIS državi posredovalo 40 predpisov in zakonov, izdanih v letu 1945, da bi se Slovenija lažje odločala glede odškodnin. Državi so bili hkrati posredova- ni še sklepi o ocenitvi škod iz marca 1946, da bi se lahko tudi na osnovi teh podatkov odločala o odškodninah in njenih višinah ter dodala, da je v DZ obravnava novele zakona o žrtvah vojnega na- silja za otroke, rojene po 15.2. 1945, ter da bi odškodnino dobi- li tudi otroci staršev, ki so utrpeli poboj, ne glede na to, s katere strani je bil poboj storjen. N. Jenko S. Projektni dan 2. a - evropskega oddelka Gimnazije Brežice Dijaki 2.a evropskega oddelka Gimnazije Brežice so v ponedeljek, 20. 3., ves dan poglobljeno razmišljali in ustvarjali na temo Ivan Tavčar - Visoška kronika. V programu teh oddelkov je namreč tudi obravnava izbranega književnega dela iz različnih zornih kotov in z medpredmetnimi povezavami. Tako je Tavčarjev roman zaživel v vrtincu dijaškega poustvarja- nja pri slovenščini in angleščini, pri uri zgodovine so se posveti- li obdobju protireformacije na Slovenskem, ura fizike je osvetlila strelno orožje 17. stoletja in obravnavo poševnega meta ter ba- lističnih krivulj, pri matematiki so jih zanimali pomembni znan- stveniki tistega časa, likovno ustvarjanje pa je dijake usmerilo v izdelovanje lastnih družinskih debel. Dijaki so povedali, da jim je tak način dela všeč, saj so se pri vseh predmetih ukvarjali z isto temo, vendar na drugačen način. Meni- li so, da na tak način laže povezujejo snov in se več naučijo. Sicer pa bo do konca šolskega leta za dijake 2.a še veliko zanimi- vega. 12. aprila bodo odpotovali v Strasbourg, kjer bodo v stav- bi Evropskega parlamenta skupaj z mladimi iz ostalih držav članic EU razpravljali o mnogih aktualnih problemih in iskali rešitve za- nje. Potovanje v Strasbourg je nagrada Evropskega parlamenta, ki so jo dijaki 2.a prejeli za slogan in brošuro, ki so ju izdelali za Evrošolo 2007. Judita Marolt, prof. Izgnanci KO DIS Dobova SRECANJE STAREJŠIH KRAJANOV BRESTA,NICE - Krajevna organizacija Rdečega kriia Brestanica je 2. aprila pripravila srečagje starejših krajanov nad 70 let, ki se ga je udeleiilo okrog stq^ krajank in krajanov. Program srecanja so popestrili učenci OŠAdama Bohoriča Brestanica. DOBRODELNI KONCERT ZA ŠOLSKO OPREMO - OŠ Kostanjevica na Krki je 31. marca organizirala dobrodelni koncert, izkupiček katerega bodo namenili posodobitvi šolske opreme. Foto: Goran Rovan______________________ KORAJŽA VELJA - Prostovoljno gasilsko društvo Cerklje ob Krki je ie desetič priredilo dobrodelni koncert Korajia velja, ki je bil hkrati namenjen tudi vsem zenam in materam ter Jožicam in Joietom ob njihovem prazniku. Sodelovalo je dvajset ansamblov, kulturnih društev in Osnovna sola Cerklje ob Krki. Izkupiček prireditve bodo namenili obnovi strehe cerkljanskega gasilskega doma. Organizatorji so veseli odziva gostujočih skupin in se že ozirajo na naslednje leto, ko bodo pripravili ie enajsti dobrodelni koncert. D.E. Najmlajši Senovčani pozdravili pomlad Otroci in vzgojiteljice vrtca pri OS XIV. divizije Senovo so tudi le- tos s plesom in pesmijo na odru Doma XIV. divizije 24. marca po- zdravili pomlad. Ob tej priložnosti so izdali tudi otroško glasilo z naslovom Naš vrtec se predstavlja. Strokovni delavci vrtca, v katerega je v pet oddelkov vključenih 94 otrok, se zavedajo, da s svojimi programi prispevajo h kvalitetnejšemu življenju otrok. Redne programe pa popestrijo tudi z dodatnimi programi, v okvi- ru katerih po besedah vodje vrtca Dragice Kolan sodelujejo tudi starši, krajani, društva in podjetja v kraju. Rezultat teh progra- mov so tudi redne predstave. Na tokratni prireditvi Pozdrav po- mladi so otroci prikazali različne plesne dejavnosti. Predstavile so se skupine pingvinov, pikapolonic, cicibanov zborček, skupina zajčkov, žabic, ribic in plesna sola Taras. L.P. Razveselili smo naše mamice POLŽKI in MUCE iz koprivniškega vrtca smo v ponedeljek, 20.03., pripravili kulturni program za mamice ob njihovem prazniku - materinskem dnevu. Rdeča nit so bili srčki. Z njimi smo mami- ce povabili med nas (VABILO), po njih so se sprehodile do igralni- ce (PRILEPUENI SRČKI POTLEH), največji njihovi srčki (OTROCI) pa smo jim zapeli pesmice, zaplesali in marsikaj lepega poveda- li o njih. Po končanem programu smo mamicam podarili rožice, jih povabili na razstavo otroških izdelkov in manjšo pogostitev. Mislim, da smo jim pripravili lepo urico druženja, saj so odhaja- le domov zadovoljne in nasmejane. Otroci in vzgojiteljice vrtca Koprivnica. Zimski dan s Sončki V vrtec Levček-Podbočje smo prišli po svoje Sončke z namenom, da nam pokažejo, kaj vse so se naučili v tern zimskem času. Neu- čakani starši smo čakali pred vrati igralnice, da nas pridejo iskati: fantje po mamice, deklice po očije. Igralnica je bial skoraj pre- majhna za vse. Naši Sončki so peli, plesali in se igrali igrice. Opa- zili smo, kako so otroci sproščeno in navdušeno sodelovali. Naj- bolj pa je bilo veselo, ko so nas povabili v telovadnico, kjer smo se z njimi poigrali v različnih družabnih igrah. Mamice, očki, se- strice, bratci, vsi smo sodelovali. Smeh in radosten vrisk otrok se je razlegal po vsej telovadnici. Najlepša hvala Heleni in Katji, ki sta nam popestrili turoben zimski dan. Popotnik sklepa prijateljstva Potem ko so spoznavali driave sveta, so se otroci iz vrtca pri bre- staniški osnovni soli na prireditvi z naslovom Popotnik sklepa pri- jateljstva 23. marca s pesmijo in plesom predstavili staršem in drugim krajanom. Potovali so iz dežele v deželo ter predstavili ti- pične znadlnosti vsake. J. M. Posavski obzornik - leto X, številka 7, četrtek, 6. 4. 2006 IZ NASIH OBČIN - KRSKO ffl Ustanavljanje lokalnega iL3&& partnerstva v občini Krško ÜSÜ Pred dvema tednoma so v okviru postopka iskanja lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v obči.ni Krško potekale javne predstavitve vzpostavljanja lokalnega partnerstva. Nanje so bili povabljeni vsi obča- ni, ki so večinoma podprli predlagani način vključevanja javnosti. V ponedeljek pa je župan, skupaj s predstavni- ki ARAO, način vzpostavljanja lokalnega partnerstva predstavil tudi krškim gospodarstvenikom ter direktorjem in ravnateljem javnih zavodov v občini Krško. V razpravi so bila odprta številna vprašanja, ki so se v glavnem nana- šala na dolgoročnejši oziroma strateški razvoj občine Krško na gospodarskem, prostorskem in družbenem razvoju. Lokalno partnerstvo za vključevanje občanov Občina Krško želi preko šte- vilnih razgovorov predstaviti način vzpostavljanja partner- stva, ki predstavlja priložnost, da steče širok dialog o vseh vprašanjih dosedanjega sobi- vanja z jedrskim objektom, njegovim delovanjem, upora- bi nadomestil in o prihodnjem razvoju občine Krško ter nav- sezadnje o možnostih in po- gojih izgradnje odlagališča NSRAO. Lokalno partnerstvo je v slo- venskem prostoru dokaj nova oblika vključevanja in sood- ločanja prebivalcev o vseh tistih vprašanjih, ki se na- našajo na njihovo kvaliteto bivanja in življenja. Dialog in soodločanje v okviru lokal- nega partnerstva naj bi pote- kalo skozi delovanje odborov, ki bodo spremljali različne vi- dike umeščanja odlagališča NSRAO v prostor. Na doseda- njih predstavitvah in razgovo- rih so se oblikovali štirje pred- logi za oblikovanje odborov, in sicer odbor za razvoj ob- čine Krško, odbor za okolje, odbor za tehnično sodelova- nje ter odbor območja ome- jene rabe prostora. Pomemb- no je poudariti, da bo občina dokončno odločitev o števi- lu odborov in vsebinskih po- dročij, ki naj bi jih skozi delo v odborih obravnavali, prepu- stila razpravi v okviru lokalne- ga partnerstva. Članstvo v vsa- kem odboru bodo sestavljali predstavnik ARAO, predstav- niki Občine Krško, predstavni- ki Svetov krajevnih skupnosti, strokovnjaki iz občine Krško in tisti zainteresirani občani, ki bi se želeli vključiti v delo teh odborov. Občina Krško se tru- di, da bi za delo v odborih mo- tivirala čim širše število prebi- valcev občine. Kako se lahko prebivalci vključujejo v odbore? Predstavnike v odbore lah- ko predlagajo sveti krajevnih skupnosti ali pa se občani sami prijavijo za delo v posameznih odborih. Vsi zainteresirani ob- čani ali organizacije in društva se lahko prijavite do 14. apri- la na Občini Krško, kontaktna oseba je Vanja Bogolin (tel.: 07/49 81 324, el. pošta: va- nja.bogolin@krsko.si). Odbo- ri naj bi bili vzpostavljeni do konca meseca aprila. Na isti naslov pa lahko posredujete tudi svoje mnenje in predloge o vsebini in delovanju more- bitnih dodatnih odborov. Kako bo potekalo delo v posameznih odborih? Po formiranju odborov v mese- cu aprilu bodo ti pričeli z de- lovanjem v mesecu maju. Delo odborov bo potekalo v obliki delavnic, kjer bodo člani naj- prej razpravljali o njihovih pričakovanjih ter namenu in ciljih lokalnega partnerstva, člani pa bodo sprejemali do- govore o najprimernejših ob- likah načina dela in organiza- ciji dela odborov. V naslednjih korakih bodo člatii posameznih odborov odpirali tista vpraša- nja, ki se vsebinsko nanaša- jo na delo odbora. Ker je lo- kalno partnerstvo dolgoročen in stalen proces, ki se mora odzivati na pobude in zahte- ve krajanov, se mora tern pri- merno tudi organizacijsko pri- lagajati. Občina Krško ne želi in noče vnaprej omejiti vsebin in načina dela posameznih od- borov in s tern procesa izgrad- nje lokalnega partnerstva, saj v izhodišču partnerstvo pome- ni enakopraven odnos in dialog vseh, ki vanj vstopajo. Vseka- kor pa bo občina Krško sledila temeljnemu cilju, da se skozi delo odborov vzpostavijo pod- lage za reševanje razvojnih vprašanj občine Krško. Zato je izgradnja lokalnega partner- stva na eni strani nujni pogoj za kvaliteten proces odločanja o izgradnji odlagališča NSRAO in na drugi strani način, ki bo dal odgovore na vprašanja, povezana z razvojem občine Krško. Delo po odborih sicer omogoča aktivno vključenost prebivalcev, ne omogoča pa seveda vključevanja celotne populacije na območju obči- ne Krško, zato bodo vzpored- no potekale različne oblike sodelovanja oziroma obvešča- nja vseh prebivalcev o aktiv- nostih in delu odborov, poleg tega pa bodo organizirana tudi različna strokovna predavanja in ostale javne predstavitve in srečanja. Partnerstvo tudi z državo Občinski svetniki so na febru- arski seji ob obravnavanju predloga vzpostavljanja lo- kalnega partnerstva v občini Krško poudarili, da vprašanje odlaganja NSRAO ne zadeva samo občino Krško, ampak ima nacionalen pomen, zaradi bli- žine meje z R Hrvaško in nje- nega sotastništva NEK pa celo iz nacionalnih okvirov preraš- ča v mednarodne. Občina Kr- ško je v primerjavi z ostalimi občinami, ki so se prijavile v postopek iskanja lokacije za odlagališče NSRAO, v specifič- nem položaju, saj že več kot dve desetletji živi z jedrskim objektom in z radioaktivnimi odpadki, zato je najbolj za- interesirana, da se trajno od- lagališče radioaktivnih odpad- kov zares zgradi v predvidenih rokih, saj si ne more privoš- čiti, da bi se vprašanje traj- ne rešitve ravnanja z radios aktivnimi odpadki odlagalo v nejasno prihodnost. Občinski svetniki so v razpravi izposta- vili vrsto stališč, ki so se nana- šala predvsem na dejstvo, da pomembne odločitve v zvezi z odlagališčem NSRAO ne smejo in ne morejo biti prepuščene v odločanje samo odborom v ok- viru lokalnega partnerstva, saj njegovo umeščanje odpira vr- sto vprašanj, ki zadevajo od- ločanje na nacionalni ravni. Zato so svetniki sprejeli sklep, da se poleg lokalnih odborov vzpostavi tudi poseben odbor na nacionalni ravni, v katere- ga naj bi se vključili predstav- niki vlade R Slovenije, pred- vsem ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za go- spodarstvo, direktor Jedrske elektrarne Krško, direktor Eles Gena, direktor Sklada za fi- nanciranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih od- padkov iz NEK, direktor Agen- cije za radioaktivne odpadke in župan občine Krško. Namen delovanja tega tako imenova- nega nacionalnega odbora je, da se v lokalnem partnerstvu spregovori o vseh vprašanjih, povezanih z delovanjem jedr- skega objekta in umeščanjem odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. NACIONALNI ODBOR T I VODSTVENI ODBOR T KOORDINAC USKI ODBOR Odbor »r»r.t>j Odbor n okolj* Odbor n Odbw «twmtya oMim Krtko tvhaMtm «mwJcm rat* MxMovaajc pratMMm Shematski prikaz lokalnega partnerstva v občini Krško Na predstavitvi gospodarstvenikom in direktorjem javnih zavodov Proračun občine Krško za leto 2006 Občinski svet občine Krško je na svoji 38. seji sprejel predlog odloka o proračunu Občine Krško za leto 2006. Oce- na prihodkov občinskega proračuna je pripravljena na osnovi izhodišč za pripravo predlogov proračunov za tekoče leto, ki jih je posredovalo Ministrstvo za finance. Načrtovani obseg prihodkov je za 21% višji kot so znašali rea- lizirani prihodki v letu 2005 in znaša 6.799.846 tisoč tolarjev. V strukturi prihodkov je 36% davčnih prihodkov (to so pred- vsem podvrste dohodnine, na- domestilo za uporabo stavbnih zemljišč ter drugi davki na pre- moženje, okoljske takse, ..), 23% je nedavčnih prihodkov (to so: dohodki od premoženja, upravne takse, denarne kazni ter prihodki na osnovi Uredbe o merilih za določitev višine na- domestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrske- ga objekta), 11% kapitalskih prihodkov ter 30% transfernih prihodkov (finančna izravnava in sofinanciranje investicij). Odhodki za leto 2006 so načr- tovani v višini 7.424.538 tisoč tolarjev, in sicer: tekoči od- hodki (place, izdatki za bla- go in storitve, obresti in sred- stva izločena v rezerve) v višini 2.122.385 tisoč tolarjev oziro- ma 28% vseh planiranih odhod- kov, tekoči transferi (subven- cije, transferi posameznikom in gospodinjstvom, neprofit- nim organizacijam in ustano- vam,..) v višini 2.075.864 tisoč tolarjev ali 28% vseh odhod- kov, investicijski odhodki (na- kupi, menjave zgradb in opre- me, novogradnje, adaptacije in rekonstrukcije, študije in projektna dokumentacija) v vi- šini 2.133.611 tisoč tolarjev ali 29% vseh planiranih odhodkov ter investicijski transferi (za- vodom, gospodarskim javnim službam) v višini 1.092.678 ti- soč tolarjev oziroma 15% vseh planiranih odhodkov. Presežek odhodkov nad prihod- ki, ki znaša 624.692 tisoč tolar- jev, se krije s planirano proda- jo vrednostnih papirjev, ki jih je občina pridobila za popla- čilo svojih terjatev iz naslo- va oskrbnin v domovih v višini 7.500 tisoč tolarjev, z razliko med novo najetimi in odplaca- nimi posojili v višini 302.964 ti- soč tolarjev ter s planiranim zmanjšanjem sredstev na ra- čunih v višini 314.228 tisoč to- larjev. občinakrsko Sledi boj za upoštevanje pripomb V času javne razgrnitve državnega lokacijskega načrta za hidroelektrarno Krško so na Občini Krško zbrali številne pripombe in predloge nanj in jih posredovali na minis- trstvo za okolje in prostor. Seznam pripomb in predlo- gov je na zadnji seji dopolnil in potrdil obänski svet, do junija, ko je predviden sprejem državnega lokacijskega načrta, pa se bo potrebno boriti za njihovo upoštevanje. Občina Krško je sicer zaprosila za podaljšanje javne razgrnit- ve državnega lokacijskega načrta, vendar ministrstvo prošnji ni ugodilo. Ktjub temu je Obdna zbrala in pripravila kar obsežen seznam pripomb in predlogov, ki se nanašajo predvsem na vpli- ve bodoče elektrane na okolje (še vedno ni predvidene lokaci- je za odlagališče mulja), uporabo občinskih cest v času gradnje, oblikovanje elektrarne in zaščito vedute starega mestnega je- dra Krškega, čistilne naprave in kanalizacijo, financiranje okolj- skih ureditev ter časovno opredelitev za izdelavo nacrta ukrepov v primeru porušitve jezovne zgradbe elektrarne. Ob potrjevanju predloga pripomb se je v krškem občinskem sve- tu vnela kar bur- na razprava med županom Bogo- vičem in svet- nikom Žigante- jem. Slednji je namreč predla- gal dodatno pri- pombo, naj se na desnem bre- gu Save name- sto predvidene- ga varovalnega I zidu izvede dvig ceste, sedanje krške obvoznice, kar bo omogočilo lažji dostop do Save. Bogovič je menil, da je za tovrstne pripombe že malce po- zno, vendar je Žigantejevo dopolnilo dobilo podporo svetnikov. Kot pravi vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Krško Si- mona Lubšina, bodo vztrajali na upoštevanju pripomb, Žigante pa opozarja, da bo investitor upošteval le tiste pripombe, ki ne bodo bistveno podražile gradnje elektrarne. V naslednjih mese- cih se bo po njegovem mnenju potrebno pošteno boriti, da ne bo upoštevan le manjši del pripomb in predlogov ter da stanje po iz- gradnji elektrarne ne bo slabše kot sedaj. P. Pavlovic Po novem še Svet regije Posavje ima po novem še en regijski organ več, to je Svet regi- je, ki ga sestavljajo posavski župani. Gre za uresničitev zahtev novega zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki so jih v za- dnjih tednih potrdili vsi trije posavski obänski sveti. Kot pojas- njuje v.d. direktorja Regionalne razvojne agencije Posavje Franc Češnovar, postaja razvojna agencija administrator novoustanov- Ijenemu Svetu regije, Regionalni razvojni svet regije Posavje pa samostojen organ, ki zajema javni sektor (občine), gospodar- ski sektor (gospodarske zbornice) in širšo javnost, organizirano v zavode in parke (sem sodi tudi romska skupnost, organizirana v društvo). Nova organiziranost regijskih ustanov naj bi prines- la predvsem razmejitev pristojnosti in večjo preglednost njiho- vega delovanja. Ob vseh naštetih organih in ustanovah pa ostaja tudi Svet pokra- jine Posavje v ustanavljanju, ki sicer nima pravih pristojnosti, združuje pa predvsem posavsko politično moč. P.P. Pomladansko čiščenje okolja Kot v preteklih letih želi Občina Krško tudi v pomladanskem času leta 2006 krajevne skupnosti, društva in občane spodbuditr k čiš- čenju okolja na območju občine Krško. Število divjih odlagališč se sicer postopno zmanjšuje, k čemur poleg predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki, redni odvoz od- padkov in postopno sanacijo divjih odlagališč, pomembno pri- spevajo tudi akcije čiščenja v katere se vključujejo občani. V preteklih letih so jih že organizirale krajevne skupnosti, lovske družine, ribiške družine, turistična društva, planinska društva, gasilska društva, potapljači, jamarji in drugi. Take akcije vpli- vajo na dvig pozitivne zavesti krajanov do okolja in pripomore- jo k čistejšemu okolju. V okviru pomladanskega čiščenja bo potekalo pobiranje odpad- kov, ki se nahajajo v okolici naših bivališč in v naravi. S tern -namenom bo Občina Krško zagotovila določeno število posod § (kontejnerjev) za odpadke in odvoz kontejnerjev z odpadki na .2 ustrezno deponijo. "8 V kolikor bi se tudi Vi želeli organizirano vključiti v čistilne ak- g cije, smo Vam na voljo z informacijami, in sicer Darko Anži- & ček, univ.dipl.biol., tel. 49 81 300 ter Robert Grošelj, komu- 2 nalni inšpektor Občine Krško, tel. 49 81 314. § Prvi dan obiska ministrov v Posavju se je zakljuäl v hotelu Pacific, kjer sta na vabilo iupana Francija Bogovica ministra Janez Podobnik in Ivan Za$ar odgovarjala na vprašanja o okolju, prostoru in regionalnem razvoju številnim posavskim gospodarstvenikom in predstavnikom zavodov. ___ m IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA Posavski obzornik - leto X, stevilka 7, četrtek, 6. 4. 2006 Obisk Vlade Republike Slovenije v Sevnici V okviru obiska Vlade RS v Posavju je bila na sevniškem gradu no- vinarska konferenca predsednika Vlade RS Janeza Janše in mini- stra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka, ki sta obiskala tudi podjetje Lisca. Dr. Lovro Sturm, minister za pravosodje, je obis- kal okrajno sodišče v Sevnici, dr. Dimitrij Rupel, minister za zu- nanje zadeve, pa podjetje Stilles. Mag. Janez Drobnič, minister za delo, družino in socialne zadeve, je bil gost Varstveno delo- vnega centra v Sevnici, Marija Lukačič, ministrica za kmetijstvo, pa si je ogledala siramo na Studencu. Dr. Milan Zver, minister za šolstvo in sport, se je v Kulturni dvorani srečal z ravnatelji posav- skih šol in vrtcev. Janez Podobnik, minister za okolje in prostor, mag. Janez Božič, minister za promet, ter dr. Andrej Bajuk, mini- ster za finance, so si skupaj ogledali gradnjo HE Bianca in Boštanj in se seznanili s pričakovanji občine ob izgradnji energetskih ob- jektov in ob projektu tretje razvojne osi, ki bo Sevnico poveza- la z večjimi središči. Prometna infrastruktura ob gradnji HE Boštanj V Boštanju so se začela pripravljalna dela za umestitev krožišča v prostor, ki bo izboljšal prometno vamost vsakodnevnih uporabni- kov glavne ceste G1-5. Glede na to, da se krožišče gradi pod pro- metom, se bosta izvajalec in investitor trudila, da bi promet v čim večji meri potekal tekoče. Dokončanje del je predvideno ko- nec meseca maja. Na glavni cesti od Boštanja do Kompolja je dokončano nadviša- nje terena, tako da se lahko akumulacijski bazen nemoteno pol- ni. Zaradi izvajanja del pod prometom je bilo delo oteženo. V teku je polaganje robnikov, ki so osnova za asfaltacijo, in izvaja- nje opornih zidov. Če ne bo nepredvidenih zapletov, je konec me- seca aprila predvidena asfaltacija predmetnega odseka, razen pri Kompolju, kjer potekajo dodatne geološke raziskave, saj se pred- videva gradnja pilotne stene. Na cesti R3 proti Orehovem se gorvodno od nadvoza izvajajo dela na cestnih priključkih. S krajani Ledine in Dobrave je bil sklenjen dogovor o delni prestavitvi začasne trase ter poglobitev ceste za priključek na Ledino. Začela se je rekonstrukcija ceste od nadvo- za proti Savskemu mostu. Občina Sevnica še vedno vztraja, da se predvidi izgradnja enostranskega hodnika za pešce. Prostorsko urejanje v občini Sevnica 23. marca 2006 je v sejni sobi Občine Sevnica potekala 2. pros- torska konferenca, na kateri je bil predstavljen predlog občin- skega lokacijskega načrta za gradnjo individualnih stanovanjskiti his s spremljajočimi objekti Drožanjska cesta v Sevnici (v nada- Ijevanju OLN). Na podlagi analiz in uskladitev pridobljenih smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora in lokalne skupnosti ter predlogov ozi- roma pobud občanov je projektantsko podjetje Region d.o.o. iz Brežic kot izdelovalec OLN pripravilo predlog obanskega lokacij- skega načrta, katerega je prisotnim na 2. prostorski konferenci tudi podrobneje predstavil projektant podjetja, arhitekt David Tušar. Na konferenci so prisotni nosilci urejanja prostora podali mnenja in predloge k predlogu OLN, katere bo projektant vklju- čil v predlog. Župan Občine Sevnica je podpisal sklep o javni razgrnitvi pred- § loga OLN, ki bo potekala v času od 10. aprila - 10. maja 2006 v § prostorih Občine Sevnica in Krajevne skupnosti Sevnica, v času o uradnih ur. Obvestilo o času in poteku javne razgrnitve in javne § obravnave je objavljen tudi v lokalnih medijih informiranja. Jav- >u na obravnava predloga OLN bo v četrtek, 20. aprila 2006, ob 18. ^ uri v Kulturni dvorani Sevnica. V času javne razgrnitve in na jav- c ni obravnavi bodo lahko podali pripombe in predloge vsi zainter- esirani posamezniki, organi ati organizacije v knjigo pripomb in predlogov ali ustno na zapisnik. Predlog OLN sta predstavili predstavnici izdelovalca OLN, podjet- ja K.A.B. d.o.o. iz Novega mesta in projektanta PGD, PZI, Merca- tor - Optima d.o.o. iz Ljubtjane. Usklajevala so se priporočila in interesi posameznih udeležencev prostorske konference ter pre- jete smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora. Udeleženci prostorske konference so podali tudi svoje predloge in pripombe k predstavljenemu predlogu OLN. Na podlagi sklepa o javni raz- grnitvi predloga OLN, javna razgrnitev poteka od 15. marca 2006 do 15. aprila 2006 v prostorih Občine Sevnica in Krajevne skup- nosti Boštanj, v času uradnih ur. Javna obravnava predloga OLN bo v sredo, 5. aprila 2006, ob 18. uri v prostorih TVD Partizan v Boštanju. Občinski svet Občine Sevnica je na svoji 27. redni seji sprejel sklep o začetku priprave strategije prostorskega razvoja občine Sevnica in prostorskega reda občine Sevnica. S sprejetjem sklepa je Občina Sevnica aktivno pričela s postopki priprave strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine Sevnica. Občina Sevnica želi predhodno in v fazi priprave strategije kot pristojni pripravljalec občinskih prostorskih aktov pridobiti podatke o de- janskih težnjah prostorskega razvoja, izhajajoč iz potreb gospo- darstva, družbenih dejavnosti in varstva okolja in sicer tako na nivoju podjetij ter inštitucij kot tudi posameznih občank in obča- novobčine Sevnica. Občina Sevnica bo vse prejete pobude in predloge obravnavala in smiselno vključila v pripravo strategije prostorskega razvoja ob- čine Sevnica. V ta namen bo v prihodnjih dneh v sredstvih javne- ga obveščanja objavljen javni poziv za oddajo predlogov in po- bud, katere pa sprejemamo že sedaj. Prostorski strategiji bo sledila izdelava prostorskega reda Občine Sevnica kot operativnega prostorskega akta, ki bo zagotovil izved- bo načrtovanih prostorskih ureditev. Predmetna prostorska doku- menta bosta nadomestila sedaj veljavni dolgoročni in srednjeroč- ni družbeni prostorski plan in prostorsko ureditvene pogoje. Razpis za direktorja javnega Zavodä za kulturo, sport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica Občina Sevnica je kot ustanoviteljica javnega zavoda Zavod za kulturo, sport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica razpisala prosto delovno mesto za direktorja javnega zavoda. Razpis je ob- javljen v Uradnem listu RS in na Zavodu RS za zaposlovanje, Ob- močna služba Sevnica. Pogoji so v skladu z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda in statutom, ki ga je sprejel svet zavoda na svo- ji 1. konstitutivni seji sveta zavoda 9. marca 2006. Rok za prijavo je osem dni od dneva objave razpisa v Uradnem list RS (od pet- ka 31.03.2006). Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 8 dni po opravljeni izbiri. Tretja razvojna os Gradbeno-tehniška fakulteta v Mariboru je v sodelovanju z dru- štvom za ceste Maribor organizirala simpozij na temo 3. razvoj- na os kot slovenski projekt tretjega tisočletja. Namen simpozija je bila predstavitev projekta 3. razvojne osi iz različnih institu- cij, tako državnih iz Ministrstva za okolje in prostor, Službe Vla- de Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni raz- voj, Ministrstva za promet kot tudi s strani projektantskih služb, ki so predstavile gradbeno-tehnične predstavitve idejnih zasnov. Namen projekta je povečati konkurenčnost območja ob razvojni osi, povečati dostopnost in krepitev institucionalnih in gospodar- skih povezav. Nerazvit sistem hitrih prometnic namreč povzroča velike družbene stroške in omejitve pri hitrejšem gospodarskem razvoju. Končni cilj je izgradnja intermodalnega prometnega ko- ridorja, ki bo povezal avstrijsko Koroško regijo, preko petih slo- venskih regij s hrvaškimi regijami. S strani države se bo začel Šolski minister s posavskimi ravnatelji V okviru sredinega obiska Vlade RS v Posavju se je minister za šol- stvo in sport, dr. Milan Zver, v Kulturni dvorani v Sevnici sestal z rav- nateljicami in ravnatelji vrtcev in šol v Posavju. Po kratkem kul- turnem programu, ki so ga izvedli učenci Srednje sole Sevnica, in uvodnem pozdravu poslanca Bojana Ruglja je minister zbranim spre- govoril o aktualnih vprašanjih na področju vzgoje in izobraževanja tako na državni kot tudi na lokalni ravni. Nato so sledila vprašanja ravnateljev, srečanje z ministrom pa se je zaključilo z zahvalo mini- stru s strani Alenke Žuraj Balog, ravnateljice Srednje sole Sevnica. pripravljati državni lokacijski načrt z izdelavo strokovnih pod- lag, iz katerih izhaja predlog obsega variant. Te se presojajo in medsebojno primerjajo. Po opredelitvi obsega variant je potreb- no upoštevati rezultate vseh predhodno opravljenih študij, ki so bile izdelane na Direkciji RS za ceste. Ker se projekt celovite- ga razvoja območja tretje razvojne osi ne veže izključno na pro- metne ureditve, ampak tudi na ostale prostorske ureditve, kot so področje poselitve, gospodarstva, turizma, okolja, narave in kul- t-urne dediščine, je potrebno podrobno opredeliti predvsem tiste strokovne podlage, ki bodo utemeljile upravičenost načrtovanja prostorskih ureditev iz delokrogov vseh sodelujočih ministrstev. Prometni pomen tretje razvojne osi je za območje Občine Sevni- ca pomemben kot čim hitrejša navezava na regionalne in nacio- nalne centre, ki pomenijo obstoj in razvoj našega gospodarstva in drugih specifičnih dejavnosti in prostorskih ureditev. Vsi razprav- Ijalci so v svojih razpravah poudarili pomen tretje razvojne osi, ki bo ustvarila pogoje za boljši gospodarski in družbeni razvoj v regijah, ki se navezujejo na to os. DRŽAVNIPRVAKI IZ KRMELJA - Konec tedna je v športni dvorani Bonifika v Kopru potekalo driavno prvenstvo vjudu za mlajše deklice in dečke, katerega se je udeležilo 152 tekmovalcev iz 23 klubov, od tega 14 iz Judo kluba Olimpija -Krmelj. Državni prvaki so postali Gregorčič Ana Marie, Koprivec Tina in Plazar Ales. Drugo mesto je osvojil Pelko Dejan.četrto Grabnar Veronika, peto KosAdrijan, sedmo pa Oštir Spela, Kos Ivan in Bee Urban v svojih kgtegorijah. Premier Janez Janša in minister mag. Andrej Vizjak med novinarsko konferenco na sevniškem gradu Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popravek, 58/03-ZZK-1), v nadaljnjem besedilu: ZUreP- 1, ter 9. in 37. člena Statuta Občine Sev- nica (Uradni list RS, St. 78/05 - uradno prečiščeno besedi- lo) in po sklepu župana Obäne Sevnica Khstijana Janca, St. 35005-0001/2004 z dne 27.3.2006, bo organizirana JAVNA RAZGRNITEV PREDLOGA OBČINSKEGA LOKACIJ- SKEGA NAČRTA ZA GRADNJO INDIVIDUALNIH STANOVANJ- SKIH HIS S SPREMLJAJOČIMI OBJEKTI DROŽANJSKA CESTA Javno se razgrne predlog občinskega lokacijskega načrta za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš s spremljajočimi ob- jekti Drožanjska cesta v Sevnici, izdelovalca REGION, pro- jektivni biro Brežice d.o.o., Cesta prvih borcev 11, 8250 Brežice. Javna razgrnitev bo potekala od ponedeljka, 10. aprila 2006, do vključno srede, 10. maja 2006: - v prostorih Oddelka za okolje in prostor Občine Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica v času uradnih ur; - v prostorih Krajevne skupnosti Sevnica, Naselje heroja Maroka 24, 8290 Sevnica, v času uradnih ur. Javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načr- ta bo v četrtek, 20. aprila 2006, ob 18.00 uri v kulturni dvorani gasilskega doma Sevnica. V času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnje- ni predlog podajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali v ustni obliki na javni obravnavi ali kot zapis v knjigo pripomb in predlo- gov na mestih javne razgrnitve do konca javne razgrnitve. OBČINA SEVNICA Oddelek za okolje in prostor IZ SVETNIŠKIH SKUPIN SLS. INFRASTRUKTURA OB HE BLANCA Vlada RS je ob sprejemu Ured- be o državnem lokacijskem na- črtu za HE Bianca odložila skle- panje o virih in načinu izvedbe dodatne infrastrukture, katera je bila zahtevana s strani Obči- ne Sevnica. Glede na zadnja usklajevanja je bil dosežen dogovor z Ob- čino Sevnica o dodatnih ure- ditvah. Od določenih zahtev je Občina Sevnica odstopila, za ostale infrastrukturne ure- ditve, ki so utemeljene iz var- nostnih, razvojnih ali drugih vidikov, pa je bil dosežen do- govor, da se uvrstijo v red- ne programe posameznih mi- nistrstev. Ministrstvo za okolje in prostor bo v času izgradnje HE Bianca innajkasneje do leta 2010 za- gotovilo glavnino sredstev za vodnogospodarske ureditve in za izgradnjo malih čistilnih na- prav na obmoqu HE Bianca, določena sredstva v višini cca. 10 % vrednosti posamezne in- vesticije za izvedbo pa bo za- gotovila tudi Občina Sevnica. Pri cestnih ureditvah je Občina Sevnica odstopila od določenih ureditev. Obenem pa je pred- lagala, da se izvedba podvoza na lokaciji križanja ceste G1- 5 in železniške proge v Bosta- nju, zaradi težavne umestitve v sam prostor med reko Savo in navezavo na most in krožiš- če, odloži in da se predvide- na sredstva za podvoz v višini 1 mrd SIT preusmerijo za iz- gradnjo mostu Log, ki je z vidi- ka razvoja in uporabe prostora nujen, prav tako pa bi se lah- ko dosegli sinergični učinki, če bi se gradnja mostu izvajala v času gradnje HE Bianca. Predlog Občine Sevnica, glede izgradnje mostu Log in odseka ceste na G1 -5 od brvi Radna do odcepa za Lukovec, je bil po ponovnem pregledu vseh argu- mentov sprejet, s tern da se bo Občina Sevnica vključila tudi finančno. Predvidoma bo zago- tovila 15 % lastnih sredstev. In- vesticiji naj bi se zaključili do konca izgradnje HE Bianca, to je do leta 2009. S to uskladitvijo je projekt iz- gradnje HE Bianca medresor- sko usklajen in prav tako uskla- jen z Občino Sevnica. Potrebno ga je le še formalno potrditi s sklepi Vlade RS, kateri se pri- čakujejo v bližnji prihodnosti. S temi dogovori je vlada po na- ših ocenah v veliki meri izpol- nila pričakovanje občine Sev- nica, da se ob izgradnji HE Bianca izgradijo tudi objek- ti, ki bodo razvojno vpliva- li na občino in bodo delovali usklajeno. Posavski obzornik - leto X, številka 7, četrtek, 6. 4. 2006 IZ NAŠIH OBČI Obisk vlade RS v občini Brežice V okviru obiska Vlade v Po- savju se je v občini Brežice zvrstilo veliko posameznih obiskov ministrov in srečanj, najpomembnejše dejanje pa je bilo gotovo sama seja ozi- roma posvet Vlade, ki je po- tekal v'Termah Catei dru- gi dan obiska. Ministre je pred vhodom v Hotel Ter- me pozdravil breziški iupan Ivan Molan. Takoj po seji so se ministri odpravili na raz- ne strani in kraje Posavja, premier Janez Jansa pa si je v spremstvu nekaterih mini- strov in predsednika uprave Mladena Kučiša ogledal ob- jekte druibe Terme Čatež, se posebej novi hotel Čatei. 0 nekaterih obiskih in sreca- njih več v sliki in besedi. OBCINA BREŽICE Ivan Molant župan občine Brežice in predsedujoci Svetu pokrajine Posavje »Mislim, da je obisk vlade po- memben za celotno Posav- je, pa tudi za občino Brežice, predvsem zato, da smo vla- di lahko predstavili naše raz- vojne možnosti in da bomo po začetnih dogovorih prido- bili podporo ministrov tudi za naprej. Naš namen je bil, da predstavimo naše priložnosti in da jih seveda tudi izkoristi- mo. Menim, da smo se odlodli pravilno, ker nismo govorili le o težavah, ampak tudi o naših prednostih in priložnostih. Veliko pričakujemo predvsem od gradnje hidroelektrarn, za nas je zelo pomembna ši- ritev letališča v Cerkljah, pa tudi gospodarska platforma ob sami avtocesti, ki bo lahko pri- vabila nove vtagatelje. Glede razvoja človeških virov je zelo pomembno ustanavljanje fa- kultet tako v Brežicah kot v Krškem, prav tako bo tretja razvojna os pomembna pred- vsem za Sevnico, a njeni po- zitvni učinki bodo dobrodošli za celo Posavje.« Z ministrom za delo o »ranljivih« skupinah Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drob- nič se je v Termah Čatež sre- čal s predstavniki regijskih delodajalcev, invalidskih pod- jetij, regijskih centrov za so- cialno delo, predstavnikov posavskega zavoda za zapo- slovanje ter s predstavniki Občine Brežice. Posvet je po- tekal za zaprtimi vrati, pogo- varjali pa so se o zaposlova- nju tako imenovanih ranljivih skupin, t.j. tistih kategorij, ki si težje najdejo zaposlitev. Kot je dejal minister Janez Drobnič, razmere terjajo, da država išče nove možno- sti in nove usmeritve, kar se tiče fleksibilnosti in varnosti, da se odzove s spodbujevalni- mi ukrepi, subvencioniranjem v invalidskih podjetjih, z od- piranjem javnih projektov in javnih del. Predstavniki po- savskih centrov za socialno delo so bili po posvetu zado- voljni, da se je minister z nji- mi pogovarjal zelo neposred- no in dal precej konkretnih odgovorov ter obljubil veliko sprememb, za katere priča- kujejo, da se bodo tudi ures- ničile. Z ministrom Podobnikom o vodah in razvoju Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je svoj obisk v Po- savju začel v brežiški občini in se z županom pogovarjal o hi- trejšem reševanju problematike voda, ki prestopajo bregove. Sogovornika sta se na delovnem srečanju pogovarjala o stra- tegiji prostorskih planov in gospodarski platformi, ki bi omo- gočala investitorjem, da na hitrejši in lažji način vložijo svo- ja sredstva na tern območju. Spregovorila sta tudi o pro- jektu Natura 2000. Največ časa pa posvetila problema- tiki visokih voda ter poplav- nosti rek Save, Krke, Sotle in Breganice. Po mnenju ministra Podobni- ka je avtocesta v občino Bre- žice prinesla nov utrip, kar se bo moralo poznati tudi na go- spodarskem področju. Dejal je, da ljudje upravičeno pri- čakujejo, da bo država po- pravila skoraj polstoletni dolg, kajti poplave so vrsto let ogrožale lastnino, sedaj pa se je zgodila neka srečna okoliščina, da bo preko veli- kega državnega projekta hid- roelektrarn na spodnji Savi lahko zagotovljena kvalitetna protipoplavna varnost. Marjeta Rejc Saje, minister Janez Podobnik, breiiški iupan Ivan Molan in Mateja Sušin Brence Lukačičeva v Vrtnahji Čatež - Ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič je v spremstvu svojih sodelavcev med drugim obiskala eno največjih vrtnarij v Sloveniji, in sicer Vrtnarijo Čatei, kjer se je srečala z vodstvom podjetja in si ogledala celotno proizvodnjo. Na Bizeljskem ponovno krajevni urad Minister za javno upravo Gre- gor Virant se je v okviru svoje- ga obiska po Posavju odpravil na Bizeljsko. Tarn je v sredo, 29. marca po dvajsetih letih ponovno začel delovati kra- jevni urad. V sredo je bilo na Bizeljskem praznično vzduš- je, saj so poleg ministra dr. Gregorja Viranta obiskali kraj uslužbenci brežiške Upravne enote, župan občine Ivan Mo- lan ter vodje svetniških skupin občinskega sveta Občine Bre- žice. Namen obiska je bilo slo- vesno odprtje krajevnega ura- da, na katerem bodo imeli krajani možnost opravljati vse vrste administrativnih zadev s področja pristojnosti Upra- vne enote in si s tern olajša- li življenje. Po mnenju Fran- ca Kelharja, predsednika KS Bizeljsko, ima urad za Bizelj- sko kot kraj in njegove kraja- ne toliko večji pomen, ker so Brežice, kjer so doslej urejali dokumente, oddaljene kar 18 km. Tudi minister Virant je de- jal, da je vesel, da bodo ad- ministrativne zadeve ljudje lahko poslej opravljali v do- mačem kraju in zaželel, da bi bila državna uprava dm bolj prijazna. M.K.Mirtič Stavba, v kateri se nahaja krajevni urad Bizeljsko Zadovoljstvo po podpisu skupne namere o ustanovitvi Fakultete za turizem v Breiicah.______ Minister za javno upravo dr. Gregor Virant z načelnikom Upravne enote Breiice Darkom Bukovinskim ob odprtju krajevnega urada iupan Ivanom Molan z ministrom dr. Milanom Zverom ter ravnateljico Stanislavo Molan pred podpisom Dogovora o sodelovanjuobnovi gimnazije__________________________ JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCI- RANJE MLADINSKIH PROGRAMOV OZ. PROJEKTOV ZA LETO 2006 V OBČINI BREŽICE OBCINA Na razpisu lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe razen jav- B R E ZIC E nih institucij, katehh dejavnost posega na področje dejavnosti za mlade v obäni Breiice in katerih programi niso zajeti v sistem rednega financirana de- javnosti iz občinskega proračuna. Občina Brežice sofinancira programe oz. projekte za mlade do 29. leta starosti s krajem izvaja- nja in učinki v občini Brežice, ki so namenjeni krepitvi in širitvi vrednot demokracije med mladi- mi, spodbujanju osebne avtonomije mladih in njihovi socialni integraciji ter druženju in uresniče- vanju njihovih interesov predvsem pa: dejavnosti, ki se izvajajo izven časa pouka in med šolskimi počitnicami, neformalne oblike vzgoje, izobraževanja in usposabljanja otrok in mladine, prireditve večjega obsega namenjene otrokom in mladini, dejavnosti za podporo in razvoj prostovoljnega dela mladih, druge aktivnosti namenjene za zadovoljevanje interesov mladih. Predmet sofinanciranja ne bodo programi s področja kulture, športa, turizma, socialnega varstva, zdravstva ter mladinske aktivnosti komercialnega značaja. Predlagatelji morajo posredovati naslednje podatke na posebnem prijavnem obrazcu: podatki o izvajalcu, naziv programa oz. projekta, vsebinska predstavitev programa oz. projekta, rok realizadje, finančni načrt prihodkov in odhodkov, drugi viri financiranja, reference izvajalca programa oz. projekta. Prednost pri izboru bodo imeli tisti izvajalci, ki že imajo izkušnje z organizacijo prijavljenih pro- gramov oz. projektov in so v izvedbo le-teh aktivno vključeni mladi, so prijavljeni na razpis Urada za mladino RS ter imajo sedež je v obdni Brežice. V letu 2006 je v Proračunu Občine Brežice za programe mladine na postavki mladina (0800) zago- tovljenih 3.000.000,00 SIT. Posamezni programi oz. projekti se financirajo največ do višine 50% dejanskih stroškov programa. Predlogi morajo biti posredovani v zaprti kuverti opremljeni z nazivom ponudnika ter pripisom: »Javni razpis za mlade - Ne odpiraj« in sicer najkasneje do 5. maja 2006 osebno v sprejemno pi- sarno Občine Brežice (soba št.22) v času uradnih ur ali po pošti na naslov: Obdna Brežice, Oddelek za družbene dejavnosti, P.P. 132, 8250 Brežice pri čemer se upošteva poštni žig z navedenim datu- mom oz. osebno oddana prijava do 13. ure v sprejemni pisarni. 0 izboru bodo kandidati obveščeni pisno v 20-dneh po izvedbi vse aktivnostih javnega razpisa. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe v roku 10 dni od pravnomočnosti sklepa o izboru pro- gramov. Vse dodatne informacije ter obrazci so vam na voljo na Oddelku za družbene dejavnosti Obdne Brežice pri Vilmi Zupančič ter na spletnih straneh www.brezice.si (soba St.: 23, tel.: 07 4991 546, e-mail: vilma.zupancic@brezice.si). Ivan Molan, iupan Občine Breiice naročena objava HI SPORT______________________________________________'__________________________Posavski obzornik - teto X, številka 7, četrtek, 6. 4. 2006 Glinasti golobi med pršečimi šibrami Strelstvo je specifičen šport, ki velikokrat v ljudeh vzbuja napačno predstavo o strelstvu in ljudeh, ki se s tern športom ukvarjajo. Ekipa našega časopisa je prejšnjo nedeljo na terenu obiskala Strelsko društvo Rudar iz Globokega in s Francem Kolaričem poklepe- tala o njihovem društvu, rezultatih ter načrtih. „Današnje tekmovanje sovpada z otvoritvijo strelske sezone, ki bo trajala do konca oktobra. Tekmujemo s puško šibrenico. Pri- javljenih je 37 tekmovatcev iz 22 okoliških strelskih društev ali lovskih družin," je povedal Kolarič. V društvo je vključenih 44 članov, 30 je tekmovalcev na premič- ne tarče ali t.i. glinaste golobe. Vključeni so v Strelsko zvezo Slovenije, ki vsako leto razpisuje državno tekmovanje v discipli- nah - trap (pet serij po 25 strelov), dvojni trap (tri serije po 50 strelov) in skeet (pet serij po 25 strelov). Tekmujejo v kategori- jah mladinci, člani, veterani in veterani nad 60 let. Njihov naj- starejši aktivni strelec šteje več kot 70 let. Imajo pet kategori- ziranih športnikov. V lanskem letu so na driavnem nivoju dosegli zelo dobre rezuttate. Pri mladindh je v trapu zasedel drugo me- sto Matija Mlinarič; v dvojnem trapu je bil prvi Franc Kolarič, če- trti Marjan Preskar, ekipno so bili prvi; prav tako so ekipno zasedli najvišje mesto veterani v trapu, saj so si prva tri mesta razdeli- li Rudolf Mlinarič, Franc Verstovšek in Vlado Barič, v sketu pa je bil drugi Anton Ajster, tretji pa Matej Hajdinjak. Državni rekord v dvojnem trapu ima še vedno Kolarič s 134 zadetki, ki ga je dose- gel leta 2001. 2a leto 2006 se želijo uvrstiti vsaj z enim tekmo- valcem v finale na driavnem prvenstvu v vseh disciplinah ter tudi ekipno poseči v sam vrh. Evropsko prvenstvo se bo letos odvijalo na Pragerskem in pričakujejo uvrstitev najmanj treh svojih čla- nov v državno reprezentanco. V letošnjem letu poteka svetovno prvenstvo v Zagrebu in prepričani so, da imajo člani možnost, da dosežejo norme tudi za to tekmovanje. M.K.M. Brežičani v pištolskem vrhu V leskovški športni dvorani je potekal sedmi in obenem za- ključni turnir letošnjega ligaškega tekmovanja v streljanju z zračnim orožjem. Mladi Brežičani so znova potrdili, da v dis- ciplini zračna pištola sodijo v sam slovenski vrh. Prvo mesto med mlajšimi mladinkami z zračno pištolo je pripadlo Gabrije- li Pešec, ki je bila tudi članica zmagovite mešane ekipe mlaj- ših mladincev, v kateri sta tekmovala še Tadej Sečen in Marko Pšeničnik. Sečen je bil pri fantih skupno drugi, Pšeničnik če- trti, Martin Pešec 15., pri dekletih pa je novinka Simona Mo- lan osvojila šesto mesto. V konkurenci mladincev je Miha Zev- nik končal na četrtem mestu, kolegica iz mešane ekipe Kristina Grubeša je bila druga, ekipno pa so Brežičani tretji, za kar je v veliki meri zaslužen tretji clan in odkritje sezone, komaj 12- letni Vladislav Seiest. Ekipa mlajših mladincev v streljanju z zračno puško v postavi Jernej Jurkas, Peter Kršlin in Jaka Kra- mar je bila v Leskovcu šesta, skupno pa osma. Brežiška clan- ska prvoligaška ekipo v postavi Srečko Vidmar, Robert Ferenčak in Gabrijela Pešec je v Leskovcu in skupno osvojila zadovolji- vo osmo mesto. ^^^^^^^HH^^^H FToyam soflnanclre Pnxram loflnanclra ^^^^ [ ^^^^^^^^^^^^^H MtntMrrtvo u tdstvo In iport EvropsJu um]« Svetovanje in informiranje O možnostih izobraževanja in učenja: KRAJ PROSTOR ČAS Sevnica OŠ Sevnica prvi torek v mesecu; 15.00- 17.00 Brežice Ekonomska in trgovska prvi četrtek v mesecu; šolaBrežice 14.00-16.00 Bizeljsko Prodajno-razstavni prostor Cen- drugi torek v mesecu; tra za razvoj podeželja Posavje 18.00 - 20.00 Kostanjevica Izposojevališce drugi četrtek v mesecu; Valvasorjeve knjižnice Krško 15.00 - 17.00 Šentjanž OŠ Šentjanž zadnji torek v mesecu; 14.30- 16.30 Veliki Kamen Prostor MC Krško v zadnji četrtek v mesecu; GD Veliki Kamen 16.00- 18.00 Vabljeni, da nas obiščete na dislokacijah Svetovalne$a središča Posavje. Koordinator: Pokücete nas lahko na številko: 1ŠL 051 306 1 13. UUOSKACmWERZA^KKäKO Z leve Joie Zupan, ml., Vlado Barič, Joie Zupan, st., Rudi Mlinarič, sedi sodnik Mitja Zidaric___________________ Posavski derbi Atomu V 19. krogu 1 .B rokometne lige sta se v posavskem derbiju pome- rili ekipi Krškega in Dobove. Na začetku so povedli gostje, a so jih Krčani kmalu ujeli in in ob koncu polčasa tudi povedli. Izid pol- časa je bil 14:13 za Atom. Na začetku drugega polčasa so Krčani popolnoma nadigrali goste in povečevali prednost iz minute v mi- nuto. V 51. minuti so zabeležili največjo razliko kar osmih zadet- kov, bilo je 27:19. Do konca srečanja je gostom vendarle uspelo ublažiti poraz na končnih 30:26. Krčani so se tako Dobovi oddol- žili za poraz v prvem delu sezone, Dobova pa je s porazom brž- kone zapravila vse realne možnosti za napredovanje v 1.A roko- metno ligo. Na tretjem mestu namreč za vodilnima ekipa Velike Nedelje in Sviša zaostaja za tri točke, do konca pa so le še trije krogi. Atom je šesti na lestvici, Sevnica, ki je nazadnje premaga- la Grosuplje, pa četrta. V soboto je v Sevnici na sporedu nov po- savski obračun, saj tarn gostujejo Krčani. Pred Krškim le Dravinja Krški nogometaši so začeli spomladanski del prvenstva v drugi nogometni ligi. Potem, ko so prezimili na visokem drugem mestu na lestvici, so pomlad začeli z domačim porazom z 0:2 proti Triglavu, nato so z gostovanja pri ekipi Koroška Dravograd prinesli dragoceno točko za rezultat 1:1, ki jo je z golom v 90. minuti tekme zagotovil Simon Pirc, z zmago 2:1 pri Aluminiju v Kidričevem pa so se spet prebili na drugo mesto na prvenstveni lestvici. Za prvo letšnjo zmago sta z goloma poskrbela ponovno Pirc in Sašo Rabič. Krčani imajo 28 točk in za šest točk zaostajajo za vodilno Dravinjo, s katero se bodo v soboto pomerili na domačem štadionu. Danijela obetavno v zlati ligi Danijela Grilc, članica KBŠ Rajhenburg, je nastopila na tekmo- vanju zlate lige v karateju v italijanski Monzi. V kategoriji članic nad 60 kg, v kateri je tekmovalo 42 najboljših tekmovalk v Ev- ropi, je v prvem krogu izločila Majo Jankovič, srebrno na sveto- vnem prvenstvu, ter se prebila med 16 najboljših, nato pa si je proti Hesserjevi iz Nemčije natrgala ramensko mišico in končala tekmovanje. Danijela je sicer potnica na člansko evropsko prven- stvo, ki bo maja potekalo na Norveškem. Sevničani uspešni na tujem Sevniški karateisti so nastopili na evropskem karate pokalu v Su- botici v SČG, kjer je nastopilo kar 1225 tekmovalcev iz desetih evropskih držav. Osvojili so tri medalje, dve srebrni in eno brona- sto. Najuspešnejša sta bila Marko Stopar, ki je v katah zaostal le za lanskoletnim evropskim prvakom Aleksandrom Mihajlovičem iz Banja Luke, in kadet Miha Cvelbar, ki je v borbi nad 73 kg osvo- jil srebrno medaljo. Članska ekipa katašev je na tekmovanju do- živela poraz že v prvem kolu, vendar pa se nato prebila vse do bronaste medalje. Povsod med najhitrejšimi Sevniški atleti so se odlično odrezali na državnem prvenstvu v te- kih na dolge proge v Velenju, saj so osvojili tri medalje. Pri pio- nirjih na 5000 m je državni prvak postal Vid Zevnik, drugi je bil Miha Povšič, sedmi pa Sebastijan Štravs. Še eno zlato medaljo je osvojila Maja Teraž, ki je zmagala pri mlajših mladinkah 5000 m. Lucijan Sinkovič je bil pri mlajših mladincih na 10000 m deseti, Robert Lendaro pa pri članih na isti razdalji sedmi. Trije Sevniča- ni so se udeležili tudi teka v Slovenski Bistrici in vsi trije zmaga- OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA MICRA VODENJE POSLOVNIH KNJIG ^^^ Tel.: 07 / 30 82 680, Fax 07/ 30 82 681 ^^^ ^^^^Gsm: 041/ 773 456^^-^^M Irena Colarič s.p., Novomeška eesta 11. 1 ^MIII^MI310 Sl"'K|M^lll«™ HÖRMANN garažna in industrijska vrata |*S Pooblaščenl zastopnlV: S Robert Lajkovič s.p. S Veliki Podlog 1a m 8273 Leskovec 1} Tel.: 07/ 49 77 090 || Gsm: 041/766 345 li: Maja Teraž v absolutni ženski konkurenci na 6070 m dolgj pro- gi, Lucijan Sinkovič pri mladincih na 9105 m in Sebastjan Stravs pri pionirjih na 1900 m. Ambrož že skupni zmagovalec Ambrož Novak iz Posavskega alpinističnega kluba je na četrti tek- mi za prvenstvo osnovnošolcev vzhodne Slovenije v športnem ple- zanju v Celju še četrtič zmagal, tokrat si je zmago sicer delil. S .tem si je že zagotovil zmago v skupnem seštevku prvenstva med mlajšimi dečki. V isti kategoriji je bil Tin Rabzelj sedmi, Domen Longo je bil med eieibani osmi, Nina Kurinčič med eieibankami 11., Nik Škrlec pa med starejšimi dečki 21. Tekmovanja se je ude- ležilo kar 77 tekmovalcev in tekmovalk iz 12 organizaeij. Malo v plavanju, malo v duatlonu Nina Mandl in Blaž Žmavčič sta odlično nastopila na dveh tekmo- vanjih. Na odprtem prvenstvu Celja v plavanju na 1500 m prosto je Nina zmagala med mladinkami in absolutno, Blaž Žmavčič pa med kadeti. Poleg tega je bil Andrej Škafar drugi med veterani. Na tekmovanju v duatlonu v Zagrebu pa je bila Nina tretja med mladinkami, Blaž pa četrti med kadeti. Pokal Posavja še v borbah V ŠC Krško je potekalo prijateljsko karate tekmovanje Pokal Posavja, na katerem so se tekmovalke in tekmovalci posavskih karate klubov med sabo pomerili v športnih borbah. Na tekmoj vanju so podelili 31 diplom najboljšim posameznikom iz KBŠ Rajhenburg, KK Brežice in KK Dren. V skupnem seštevku je z osvojenimi 49 točkami Pokal Posavja pripadel KBŠ Rajhenburg, 32 toč in drugo mesto je osvojil KK Brežice, tretje pa KK Dren. Krški oval je oživel Po 20. marcu so v AMD Krško končno lahko pričeli s treningi, saj zaradi razmočene proge prej to ni bilo možno. Na štadionu letos pričakujejo tudi več tujih voznikov, saj na nekaterih drugih štadi- onih treningi zaradi vremena še niso možni. Devet ruskih spidveji- stov iz kluba Mega Lada Togliatti bo v Krškem treniralo predvido- ma štiri tedne. Na krškem ovalu so letos že trenirali poljski vozniki iz kluba Marmar Zesow, med njimi tudi bivši grand prix voznik To- masz Chrzanowski, pa Tomasz Rempala, Maciej Kuciapa in Rafal Trojanovski. V Krško so prišli tudi Švedi Henka in Simon Gustafsson ter Fredie Eriksson, ki v tem tednu spoznavajo krško stezo. Pred veliko nagrado Slovenije 22. aprila pričakujejo še precej voznikov, verjetno bodo med njimi tudi zelo znana imena. Dobri rezultati Leskovčanov Strelsko društvo Leskovec je priredilo zadnje kolo državnih Mg v streljanju z zračnim orožjem, na katerem so strelci in streike iz Leskovca dosegli dobre rezultate. V prvi ligi so strelci iz Leskov- ca dosegli skupno deveto mesto. Ekipa mladincev v postavi Maj- storovič, Žigante in Oprauš je zmagala v ligi,prav tako tudi ekipa pionirk. Med mladinkami je bila skupno prva Jelica Majstorovič, med pionirkami pa je bila Sanja Spirič skupno tretja. ObzorniK Vabljeni na predavanje ^p^ Čudeži biodinamike v vašem vrtu *^ ^f v sredo, 19. aprila 2006, ob 18.00. uri, _!_^1.ZÜZ v Hramu Vrbovesa Loqa na Brezovski Gori 19, p. Leskovec Predavanje bo izvajala Sanja Lončar,ki bo odgovorila na marsika- tera vprašanja: kako lahko z uporabo zelo enostavnih biodinamičnih pripravkov premagamo sušo brez vode, škodljivce brez insekticidov in fungicidov, kako preprečimo pozebo, premagamo glivične bolezni, preprečimo celo radioaktivna sevanja. Dodatne informaäje: Bernardka Zorko, tel. 07 49 13 505 in info@vrbov-lo3.ors____________________________________ OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA VOÄ4MZERSTV0, H|f AVTOIVi\WiET, BAR, _____________ROCMAWOPRALNICA CKŽ 132 B, 8270 KRŠKO TEL: 07/490 34 70. FAX: 077490 34 71. GSM: 041/697 839 TMS BREŽICE d.o.o. SERVIS, TRGOVINA, HIDRAVLIKA / hidravličnih ceviiaHj|j^^B^^iH - prodaja in servis ^vJSIP^ ^^!B j motornih kosilnic, /w^lf| i . ^1 \ žag in škropilnic ;fif ^H8*™« Gotovinski popusti, U liflä^SSS85 ^T^*. možnost nakupa z 1 J m || 111 II L ;| . ban¦ ffip'TtniAiifit1"*m"im Posavski obzornik - leto X, številka 7, četrtek, 6. 4. 2006 _____ OBVESTILAr PISMA ffl Vsem lastnikom psov na območju občine Brežice Veterinarska bolnica Brežice d.o.o. obvešča vse lastnike psov, da bo po spodaj navedenem razporedu na območju občine Brežice na podla- gi Pravilnika o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali v letu 2O06(Ur.l.RS 3/06) potekalo OBVEZNO CEPLJENJE PROTI STEKUNI TER RAZGUSTENJE (DEHELMINTIZACIJA) VSEH NAD 3 MESECE STARIH PSOV. Psa naj pripelje na cepljenje odrasla oseba, ki bo omogoäla varno cepljenje. Psi morajo biti na ustrezni vrvici, predvsem popadljivi psi pa naj imajo nagobčnik. Vse lastnike psov prosimo, da na cepljenje obvezno prinesejo s seboj knjižice o cepljenju psov. Pregled, cepljenje in dehelmintizaäja psa ter pristojbina znaša 7.800,00 SIT, plača pa lastnik ob cepljenju. RAČJAVAS 13.04.2006 ob7.30uri pri zbiralnki mleka CERKLJE 13.04.2006 ob8.30uri pri osemenjevalni postaji GAZICE 13.04.2006 ob9.30uri pri zbiralnici mleka ČREŠNJICE 13.04.2006 ob 10.30 uri pri zbiralnici mleka HRASTJE 13.04.2006 ob 11.30 uri pri zbiralnki mleka VRHOVSKAVAS 13.04.2006 ob 12.30 uri pri Dorniku BUŠEČAVAS 13.04.2006 ob 13.00 uri pri zbiralnici mleka DOL PIROŠICA 13.04.2006 ob 13.45 uri pri gasilskem domu VEL MALENCE 13.04.2006 ob 14.15 uri pri gasilskem domu KRŠKAVAS 14.04.2006 ob 7.15 uri pri gasilskem domu SKOPICE 14.04.2006 ob 9.00 uri pri gasilskem domu CERINA 14.04.2006 ob 10.00 uri pri graščini ŽEJNO 14.04.2006 ob 10.45 uri pri vaškem domu SOBENJAVAS 14.04.2006 ob 11.30 uri pri zbiralnici mleka GLOBOČICE 14.04.2006 ob 12.15 uri pri Tomšetu MRZLAVAVAS 14.04.2006 ob 13.00 uri pri zbiralnki mleka KAMENCE 14.04.2006 ob 14.00 uri pri Lipiiar 0. BRVI 14.04.2006 ob 14.30 uri pri Budiču MALADOUNA 18.04.2006 ob 7.30 uri pri Požgaj M. KORITNO 18.04.2006 ob 8.00 uri pri Prahu VEL DOUHA 18.04.2006 ob 9.15 uri pri gasilskem domu BREZJE 18.04.2006 ob 10.15 uri pri zbiralnici mleka PONIKVE '18.04.2006 ob 11.00 uri pri Bajsu NOVA VAS 18.04.2006 ob 12.00 uri pri zbiralnici mleka SLOVENSKA VAS 18.04.2006 ob 12.45 uri pri Bogovčiču OBREŽJE 18.04.2006 ob 13.45 uri pri zbiralnici mleka JESENICE 18.04.2006 ob 14.15 uri pri Kosu OREŠJE 19.04.2006 ob 7.45 uri pri Pristolku OREŠJE 19.04.2006 ob 8.45 uri pri Berkoviču BIZEUSKA VAS 19.04.2006 ob 9.30 uri pri Roiman V., St. 18 BIZEUSKO 19.04.2006 ob 10.15 uri pri osemenjevalni postaji BREZOVICA 19.04.2006 ob 12.15 uri pri zbiralnki mleka STARAVAS 19.04.2006 ob 13.00 uri pri Kelharju STARAVAS 19.04.2006 ob 13.45 uri pri posestvu Rdeča zvezda ŽUPELEVEC 19.04.2006 ob 14.30 uri pri Janežiču PODGORJE 20.04.2006 ob 7.45 uri pri osemenjevalni postaji PAVLOVA VAS 20.04.2006 ob 9.00 uri pri Podvinskem PlšECE 20.04.2006 ob 10.00 uri pri gasilskem domu OREHOVEC 20.04.2006 ob 10.45 uri pri Cizetj BLATHO 20.04.2006 ob 11.30 uri pri Dušič, Dednja vas9 VRHJE 20.04.2006 ob 12.30 uri pri Vogrinc, Vrhje 41 SLOGONSKO 20.04.2006 ob 13.15 uri pri Radanoviču JERESLAVEC 20.04.2006 ob 14.15 uri pri Stank Jože, št. 19 JERESLAVEC 20.04.2006 ob 14.30 uri pri Sevnik, St. 32 RAKOVEC 20.04.2006 ob 15.00 uri pri gasilskem domu SILOVEC 21.04.2006 ob 7.45 uri pri Kocjanu SROMUE 21.04.2006 ob 8.45 uri pri trgovini VOLČJE 21.04.2006 ob 9.30 uri pri Strgarju CURNOVEC 21.04.2006 ob 10.00 uri pri kipu DEČNO SELO 21.04.2006 ob 11.00 uri pri gasilsk&n domu GLOBOKO 21.04.2006 ob 12.15 uri pri krajevnem uradu BOJSNO 21.04.2006 ob 13.00 uri pri Zmavcu GLOBOKO 21.04.2006 ob 14.00 uri pri pri Kosu St. 51 ARTkE 24.04.2006 ob 7.30 uri pri krajevnem uradu SPOD. POHANCA 24.04.2006 ob 8.30 uri pri Ogorevcu OKLUKOVAG. 24.04.2006 ob 9.45 uri pri Jelčku OKLUKOVAG. 24.04.2006 ob 10.15 uri pri Ban Ivan, St. 16 ZGOR. POHANCA 24.04.2006 ob 11.00 uri pri okrepčevatnki Sever PEČICE 24.04.2006 ob 11.45 uri pri trgovini KRIŽE 24.04.2006 ob 12.30 uri pri avtobusni postaji ZGORNJIOBREŽ 24.04.2006 ob 13.30 uri pri zbiralnici mleka sENTLENART 24.04.2006 ob 14.15 uri pri Novak, Lenartova pot 21 BREZINA 24.04.2006 ob 14.45 uri pri ŠetincJ., St. 18 MIHALOVEC 25.04.2006 ob 7.30 uri pri gasilskem domu LočE 25.04.2006 ob 8.45 uri pri zbiralnici mleka RIGONCE 25.04.2006 ob 9.45 uri pri zbiralnici mleka DOBOVA 25.04.2006 ob 10.45 uri pri gostilni Megovec VEL OBREŽ 25.04.2006 ob 12.00 uri pri zbiralnki mleka MAUOBREŽ 25.04.2006 ob 13.15 uri pri sasilskem domu KAPELE 25.04.2006 obU.OOuri pri gasilskem domu CIRNIK 26.04.2006 ob 7.30 uri pri mlaki PODGRAČENO 26.04.2006 ob 8.15 uri pri pri Budku Čatež 26.04.2006 ob 9.00 uri priTomšeV. MOSTEC 26.04.2006 ob 10.15 uri pri gostilni Cetin GABRJE 26.04.2006 ob 11.15 uri pri gasilskem domu SELA 26.04.2006 ob 12.30 uri pri gasilskem domu BUKOŠEK 26.04.2006 ob 13.45 uri pri gasilskem domu Zamudniki in vsi iz Breiic lahko pripeljejo pse v veterinarsko ambulanto vsak delavnik od 7.00 do 10.00 ure in v sredo, dne 04. maja 2006 od 16.00 do 18.00 ure. _______________________ _______________________ DAN ZEMLJE JÄ. NA PODJAMI! QD v soboto, 22. aprila 2006, I/ *** i ^^ od 10. ure dalje vHb!^vr ^-^2> Ob 10. uri: MOLITEV ZEMLJI, glasbeno-poetična predstava Ob 11.30: POHOD PO DREVESNI POTI s predavanjem o simbologiji dreves Zbirno mesto: Hram Vrbovega Loga, Brezovska Gor a 19, p. Leskovec Informacije in prijave: 07 49 13 505, info@vrbov-log.ors in www.vrbov-log.org Po zelo ugodni ceni proda- jam lastno blago, ki je osta- lo po prenehanju dejavno- sti. To je moška in ženska usnjena obutev ročne iz- delave ter otroška usnjena obutev, tudi za prvo obha- jilo in birmo. Informacije: Marjan Retelj, Župeča vas 15, 8263 Cerktje ob Krki, tel.: 07/49 62 020 sZ^\ POČITNIŠKA SKUPNOST KRŠKO tJßW K VW "o SK^SS1' bučanje (fr ^gr»"""^ V^jaSg^/ ^3^0)7/490 54 50 ++38W51/237 132____________^[|y T»R..STICNF.GA NASELJA BUCANJE) Počitniška skupnost Krško deluje od leta 1960/61 (od ustanovitve počitniškega nasetja Ma- terada pri Poreču) in letos praznuje 45 let. Z nastankom velikih industrijskih in energetskih obratov v okolici Krškega in Zasavju smo bili prebivalci tega okolja prepuščeni negativnim ekološkim vplivom. Kot protiutež tern ne- gativnim dejavnikom na človekovo zdravje je bila leta 1975 uresničena zamisel, da se izpo- stavljenemu prebivalstvu omogoči vsaj delno revitalizacijo v praktično idealnih zdravilnih klimatskih pogojih otoka Lošinja na Hrvaškem. Zamisel je dobila takoj somišljenike tudi v najširši okolici, tako je nastalo še danes delujoče Turistično naselje Bučanje pri Nerezinah, ki je sprejelo svoje prve goste v letu 1976, tako da letos praznuje jubilejnih 30 let. POVABILO POSAVCEM IN DOLENJCEM Ob 50-letnici želimo v Počitniški skupnosti Krško izdati zbornik, zato pozivamo vse, ki ste letovali in imate kakršno koU gradivo, ki dokumentira nastanek in razvoj obeh omenjenih naselij, da nam go pošljete ali prinesete. Vso gradivo zbiramo na prostovoljni bazi, lastni- ki objavljenega gradiva pa bodo navedeni v knjigi. Za več informacij nas lahko obiščete v naši pisarnf na CKŽ 65 v Krškem ali pokličete na tel.: 07/ 490 54 50. Samo zašlo je naše zlato sonce... Karolina Židan iz Breiic Za vse dobro se iskreno zahvaljujemo njenemu zdravniku Stanku Sunčiču, sestrama Nataliji in Joži- ci, g. župniku Milanu Kše- li, MePZ KD »Franc Bogo- vič« Dobova, Aniti Pegam, Zlatki Teropšič, Franciju Lešu, Romani, Cvetličar- ni Tina ter vsem, ki ste nam na kakršen koli način izrazili sožalje, se naši ljubljeni Liniki s spošto- vanjem poklonili, ji daro- vali lučke in cvetice in jo spremili k počitku. Vsi njeni KAM V POSAVJU? Prireditve med 6. in 20. aprilom Četrtek, 6.4. - ob 18. uri, predstavitev knjige Vlaste Nussdorfer Naše deklice z vžigalicami, Knjižnica Brežice - ob 19. uri, razstava dr. Rajka Livia „Iz teme v svetlobo", Ga- lerija Ana Sevnica Petek, 7.4. - ob 19. uri, otvoritev slikarske razstave Simone Dular z naslo- vom Esprit, Dvorana v parku Krško - ob 19. uri, komedija Hodl de bodl ali Dve vedri vode v izvedbi gledališke skupine KUD Mirna peč, kulturna dvorana Sevnica - ob 19. uri, srečanje oz. moderirana razprava o zdravljenju s pomočjo zdravilnih rastlin, Hram Vrbovega Loga na Brezo- vski Gori Sobota, 8.4. - ob 19. uri, prvo srečanje sevniških literarnih ustvarjalcev, nato literarni večer „Vzkaljeno seme", MC Sevnica - ob 21. uri, seminar reikija, izvaja Alenka Ribič, Hram Vrbove- ga Loga na Brezovski Gori - ob 21. uri, predizbor za Rock Otočec, Čebelnak, MC Krško Ponedeljek, 10.4. - ob 18. uri, predavanje Zakaj saditi zdravilna zelišča, Dvora- na v parku Krško Četrtek, 13.4. - ob 17. uri, območno srečanje otroških pevskih zborov občine Sev- nica Poj z menoj, kulturna dvorana Sevnica - ob 17. uri, uri, predstavitev knjige Pika v knjižnici avtorice Tit- ke Jamnik, Knjižnica Brežice - ob 20. uri, Potopisno predavanje - Zambija, Čebelnak, MC Krško Petek, 14.4. - ob 20.uri, literarni večer treh slovenskih poetov iz začetka 20. stoletja: Simon Gregorčič, Srečko Kosovel in Josip Mum Alek- sandrov, MC Sevnica Sobota, 15.4. - ob21. uri, Jazz koncert: Septet Sax of a Kind, MC Krško Ponedeljek, 17.4. - ob 8.uri, pohod v neznano, zbirno mesto pri gasilskem domu Telče Sreda, 19.4. - ob 17. uri, lutkovna igrica Kreda, Kultumi dom Krško Četrtek, 20.4. - ob 9.uri, medobmočno srečanje otroških gledaliških skupin Dolenjske, Bele krajine in Posavja, kulturna dvorana Sevnica Halvasorjeva knjižnica Krško ¦ CKŽ 26, 8270 Ksško €. 23. APRIL SVETOVNI DAN % KNJIGE IN AVTORSKIH PRAVIC fj Vabimo Vas, da se PRIDRUŽITE praznovanju * v parku pred Valvasorjevo knjižnico VPETEK, 21. APRILA, od 12. ure naprej • PODARIMO KNJIGO !N CVET - s svoje knjižne polke prinesite knjigo, ki bi jo žeteli PODARITI, na stojnico pred knjižnko. Nekdo drug bo knjigo PODARIL Vam! • Na stojnicah boste lahko kupovali KNJIGE PO UGODNI CENI • Z ROKODELSKIMI IZDELKI se bo predstavil Center za razvoj podeielja Posavje • Ob 17. uri posebna pravljična urica Pri Muriju in Minki V SOBOTO, 22. APRILA, ob 10. uri • MC DiRENDAJ v knjiznici! Pravljično gledališka urica po nizozemsko ¦ölknjiinica WmJr^ mm «amtig Krsko . ^i^ I""— I n—m ObzorniK POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www. posa vje A nf o, obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica. Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 13. aprila. Za točnost po- datkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo nji- hovi uredniki. Tisk Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada 23.200 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 20. aprila 2006. NEV1ODVNVM JH NAŠ GOST Posavski obzornik - leto X, številka 7, četrtek, 6. 4. 2006 Iz pogovora z dr. Dimitrijem Ruplom, zunanjim ministrom RS V diplomacijo po dveh poteh: od spodaj ali od zgoraj ... Pogovor z ministrom za zunanje zadeve Republike Slovenije dr. Dimitrijem Ruplom se je odvijal v sredo, 29. marca, v uredništvu Posavskega obzornika in v družbi ka- mer posavskega televizijskega programa TV Krško. Uglednega gosta najbrž ni potrebno posebej predstavljati, saj je veliko prisoten tudi na nacionalnem medijskem parketu. Pisatelj, prevajalec, publicist, politik, sociolog, literarni komparativist, diplomat, veleposlanik, bivši župan Ljubljane in še bi lahko naštevali - je bil tokrat v vlogi člana slovenske vlade, ki je obiskala Posavje. In kako se minister počuti pri nas, v Posavju? Sledil je na- smešek in prikimajoč pogled, nato pa je dr. Dimitrij Rupel zagotovil, da je bil obisk naših krajev prijeten in da je srečal mnogo prijaznih ljudi. V okvi- ru tokratne službene obvez- nosti si je ogledal proizvod- njo ter najnovejše produkte tovarne Stilles v Sevnici, pri- sluhnil je tudi problematic tega podjetja in se na posve- tu vlade seznanil s stiskami re- gije nasploh. Pot pa ga je nato vodila naprej v brežiško obči- no, v Slovensko vas. „Najbrž je bilo zame najpo- membneje, da sem obiskal Slovensko vas, ki je, kot naj- brž veste, naselje oziroma vas ob Breganici, tik ob meji. Tu obstaja nek resen problem, ki sker ni ästo problem našega ministrstva, pa vendarle, do- govorili smo se, da bomo sku- šali pomagati, rešiti problem dostopa lokalnesa prebival- stva do parcel in his, ki so na slovenski strani, pogosto mo- rajo namreč prebivalci upo- rabljati poti preko hrvaškega ozemlja, kar gotovo ni prav in bi se temu dalo izogniti." Vsi si želimo mejo brez večjih problemov Na vprašanje, češ, da so tjud- je in obmejne lokalne skup- nosti pričakovale več pozitiv- nih kot negativnih učinkov od vzpostavitve južne evropske meje, za zdaj pa je še vedno obratno, je minister odgovo- ril, da bi lahko o tern povpra- šali še koga drugega, da pa je v primerih, ko gre za vzposta- vitev, označitev meje, ki je si- cer ena najstarejših mej v Ev- ropi, potrebno imeti pred očmi dejstvo, da pomeni vstop v Slovenijo tudi vstop v Evrop- sko unijo ter da je šengenski sistem zahteven, saj od Slove- nije zahteva nadzor brez po- puščanja. „Vsi si želimo 'mejo' brez več- jih problemov, a vendar je ta promet, te 'stike' potreb- no kontrolirati. Ko bo Hrva- ška članica Evropske unije, jaz upam, da se bo to zgodilo äm- prej, bo seveda dru$ače. Za- enkrat pa moramo sami skr- beti za to južno mejo, kar je velika odgovornost." Kar se tiče tukajšnjih, obmej- nih gospodarskih vprašanj, pa je bivši Ijubljanski župan dr. Rupel mnenja, kar so mu potr- dili tudi razni sogovomiki, da se razmere spreminjajo. En- krat se stvari odvijajo v korist Slovenije, drugič v korist Hrva- ške, tej novi situaciji pa se je potrebno prilagajati - v koli- kor bodo slovenski trgovci zna- li postavljati privlačne cene za sosede, bo teh kupcev več in enako velja za drugo, hrvaško stran. Poudarja, da živimo v svobodni, demokratični, tržno usmerjeni družbi, katere pra- vila je potrebno upoštevati. Sedaj je pravi čas za reseyanje odprtih vprašanj „Šef" slovenskih diplomatov pogosto poudarja pomen tre- nutne situacije, ko se Hrvaška pripravlja na vstop v evropsko družino, za reševanje odprtih vprašanj med državama - več- krat ta čas pred vstopom naših sosedov v EU poimenuje „čas priložnosti". Zakaj je ravno ta čas najprimernejši, zakaj je res tako pomemben? „Poglejte, mi imamo nekaj od- prtih vprašanj s Hrvaško, ki se rešujejo že dalj časa. Spomni- te se, da je bil sporazum Dr- novšek - Račan pripravljen in da sta se o njem ie dogovorili obe vladi ter pogajalci ie leta 2001, bil je tudi paraflran. Ta- krat hrvaška stran ni zmogla doslednosti, da bi tisto, za kar se je dogovorila, tudi uresniči- la v praksi. Morali bomo najti neko novo točko, na kateri se bomo sporazumeli. Menim, da je situacija ta čas, ko se Hrva- ška pribliiuje Evropski uniji, ko mora spoštovati evropske standarde, ko mora navse- zadnje upoštevati tudi to, da je Slovenija članica Evropske unije in da je tudi od Slove- nije odvisno, kakšen je ta pro- ces pribliievanja, primeren za reševanje vprašanj, ki so še ostala - vprašanje meje je eno teh vprašanj. Pred oblič- jem Unije smo bolj resni in se zavedamo te zgodovinske pri- ložnosti. Domnevam, da bodo na hrvaški strani to priložnost izkohstili." Minister za zunanje zadeve je še dodal, da ljudje v Evropski uniji s „težavo gledajo" na ti- ste države, ki ob vstopu v ev- ropsko skupnost s seboj prina- šajo „probleme". V interesu obeh strani je torej, da se od- prta vprašanja razrešijo pred vstopom Hrvaške v EU. Bela knjiga bo izšla že čez nekaj tednov Na zunanjem ministrstvu pri- pravljajo belo knjigo, ki je zbirka dokumentov o sloven- sko-hrvaški meji. Namen bele knjige je lažje in še bolj argu- mentirano dogovarjanje o dr- žavni meji. Ob zbiranju gra- diva za belo knjigo so odkrili tudi nekaj novih dokumentov, vsi pa so po mnenju ministra Rupla prepričljivi in kažejo na to, da bo točko konsenza o meji potrebno iskati blizu spo- razuma Drnovšek-Račan. Bela knjiga naj bi izšla že čez ne- kaj tednov. Hrvaška naj prevzame svoj delež odgovornosti In kje je rešitev še enega pro- blema, ki obremenjuje tako Posavce kot slovensko-hrva- ške odnose nasploh, razre- šitev meddržavnih vprašanj povezanih z Nuklearno elek- trarno Krško? „Slovenska stran sama ne more narediti nič, Hrvaške se ne da prisiliti v nekaj, Cesar noče", poudarja minister. Ra- zočaranje, da je Hrvaška spro- žila postopek arbitraže, osta- ja. Po mnenju ministrstva gre za nerešeno vprašanje med državama in ne za zaplet med podjetjem in državo, kakor ga prikazuje Republika Hrvaška v tern arbiitražnem postopku. „Mislim, da ni Slovenca, ki si ne bi ielel, da se ta stvar pra- vično reši. Slovenska vlada je ie pred časom začela iskanje primernega odlagališča je- drskih odpadkov, prizadevali pa si bomo seveda, da hrva- ška prevzame svoj delei od- govornosti. " Slovenija bo »vodila« 450 milijonov ljudi Priprave na predsedovanje Slovenije Evropski uniji, ki se začne januarja 2008, so že v teku. Ministrstvo išče primer- ne ljudi, zbira denar, v Bruslju so že našli primerne prostore, v katerih bo med predsedova- njem delalo kar 160 ljudi. Tudi v Sloveniji se moramo dobro pripraviti, saj je vodenje ev- ropske 'mašinerije', ki pove- zuje v Evropi kar 450 milijonov ljudi, velika priložnost, cast in odgovornost hkrati. Evropska unija ni kraj na pol poti do nebes Ministra za zunanje zadeve, ki je tudi doktor socioloških zna- nosti, smo povprašali, ali so bile naše podobe Evrope ide- alizirane in ati se današnje sli- ke s televizije - Pariz v plame- nih, posredovanja policistov, vpijoče trume mladih, željnih socialne pravičnosti - skladajo z našimi predstavami o Evropi, ki smo jih 'negovali' pred vsto- pom v EU? „Odvisno je od tega, kdo je imel kakšne predstave! Kdor je mislil, da je Evropska uni- ja ie na pol poti do nebes ali deiela, kjer se cedita med in mleko, se je motil. Pa vendar mislim, da je Evropska uni- ja ena najuspešnejših politič- nih, gospodarskih organiza- cij, tvorb modernega časa in za Slovenijo je članstvo goto- vo dobro." „Kar zadeva Francijo - to je deiela z dolgo tradicijo de- mokratičnih odnosov, v Fran- ciji so vedno na zelo energi- ten in čustven način reševali politična vprašanja. V zgodo- vini so imeli veliko protestov, soočenja med ljudmi in ob- lastmi, pomislite na leto 68. Ampak današnja situacija je vsebinsko različna, saj so se leta 1968 študentje borili za spremembe tradicionalne druibene Strukture - sedaj pa si ielijo ohraniti prejšnje sta- nje. Vlada želi uvesti neke re- forme, omogočiti Franciji, da laije zadiha, spričo globaliza- cije, spričo odnosov in razme- rij, ki v svetu vladajo. Potreb- no je uvesti določene novosti in iti naprej, nekateri pa se temu upirajo. Mislim, da bo rezultat tega „spopada" kori- sten za Francoze, kakršenkoli ie bo. Tudi Ie bodo spremem- be manjše, kot si je oblast predstavljala, bo to vaino opozorilo za nas." Dolgoletni predavatelj na FDV je opozoril, da je Francija že dlje časa v krizi, kar se je vi- delo tudi s francosko zavrnit- vijo pogodbe o evropski usta- vi. Slovenija je brez težav rekta 'da' pogodbi o evropski ustavi. Zaskrbljujoče je, ker gre v primeru Francije za veli- ko državo v središču Evropske unije, v državi ustanoviteljici Evropske unije. Moramo se po- globiti v vzroke, ki so do tega privedli. Pravi še, da moramo energično iskati rešitve in ne Ie nemo opazovati iz udobne- ga naslanjača. Študentskih gibanj se bojijo v diktaturah Ker je v petek, 24. marca, točno ob 12 uri in pet minut v podporo francoskim študen- tom pred francosko amba- sado v Ljubljani protestircla tudi skupina slovenskih štu- dentov ter predstavnikov sin- dikatov, smo povprašali slo- venskega ministra za zunanje zadeve, ali je strah naših štu- dentov pred ponovitvijo fran- coske zgodbe pri nas, upra- vičen? Dr. Dimitrij Rupel je dejal, da je potrebno biti v demokraciji vedno pripravljen na dialog, na nova gibanja, nasprotovanja, na spore, pre- pire. Prej naštetega se seveda bojijo v diktaturah, pri nas se tega ne bojimo. „Vsi smo vedno na prepihu, soočeni z realnostjo, kakršna je. Seveda ni enostavna. te govorim v svojem imenu in v imenu vlade, lahko recem, da smo pripravljeni na soočenje z morebitnimi izzivi." Diplomat lahko postaneš po dveh poteh Znano je, da iz Krškega in okolice izhaja cela vrsta di- plomatov (če omenimo samo Dragana, Drobniča, Jerako- vo, Jazbeca itd.), strokovna in javna sfera pa sta prežeti z razglabljanjem o političnem kadrovanju ministrstva za zu- nanje zadeve, zato smo pov- prašali dr. Rupla, kako mlad človek sploh lahko postane di- plomat? „Na so vprasanje sem ie več- krat odgovarjal in imel veliko pogovorov z mladimi ljudmi. Sedaj, ko je naša diplomacija trdno vzpostavljena, je moino priti v diplomacijo Ie po dveh poteh: od zgoraj ali od spod- aj..." In če boste izbrali pot od spod- aj, drage bralke in bralci, vas čaka naslednje: končati mora- te neko univerzitetno smer, ki je primerna 'podlaga' za delo v diplomaciji, nato pa se mo- rate prijaviti na razpis ministr- stva za zunanje zadeve. Nato se sestane komisija in podro- bno preuči vaše atribute. Če se za mesto 'začetnika' prijavi manj kandidatov, imate - ergo večje možnosti, da boste sprejeti v službo. Morate pa biti, poudarja minister, dovolj kvaliteten in usposobljen ka- der. Pa recimo, da ste spreje- ti v službo čaka vas plezanje po lestvici navzgor: začetnik ataše - tretji sekretar - drugi sekretar - prvi sekretar in ... še malo, pa boste tarn - vele- poslanik! In druga pot? „Druga pot po naši zakonoda- ji pa je, reciva temu, pot od zgoraj. Zakon namreč govori o tern, da so lahko veleposlaniki naše driave tudi znani, ugled- ni, kulturni in politični delav- ci, ki morajo imeti ustrezno znanje jezikov in smisel za diplomatsko delo. Menim pa, da bo diplomatov iz različnih smeri vedno manj, ker bomo imeli tako trdno sestavo naše domače diplomacije, da obo- gatitve 'od zunaj' ne bodo več potrebne." Slovenijo želi skrbno pripraviti na predsedovanje Doktorja Dimitrija Rupla smo za konec povprašali še o po- menu predsedovanja Evropski uniji zanj osebno. Dejal je, da o tern ne razmišlja in da tega ne jemlje osebno. Predvsem pa si želi Slovenijo čim bolje pripraviti na to veliko odgo- vornost, na ta velik izziv. Za vse to pa bo potrebno veliko volje, dobrih živcev, vztrajne- ga dela, dobrih sodelavcev in - razumevanja slovenskih me- dijev. Maruša Mavsar Foto: Robert Sajovec