LUBLANSKE
N O V I Z
JANN. FRIDR. EGERJA.
c	n ■
Srgda a i. d. JftUk* li Sufhza 179&.
Nro. 23*
Lullana
/^\vef inu moka fhe smirej v'obilnofti grgde ^ fkusi Lublano pruli Lafhkim.
Vojfka zefarfka v' Tirolah bode pogmgrana, tudi na krajnfkim bo sadna vojfka ftala perprav-lena naprej ftopiti, zhe bo treba. Vfe to sna pomenitibomo na Lafhkim kaj vezh nasaj dob^sfcltn po dokonzhanim miri v' Raftadti.
General Bonaparte je puftil fkufhne dglati od mornarjov v* brodi Dunkirhe. V' brodi O-
.ftende
ftende je imgl dopadajenje nad oroshniki, katgri fo perpravleni fvoje barke sa vojfko pofoditi. On je fhe! fkusi Namur v' Lukfenburg; ludje fo is tiga irgnili, de pojde naravnoft v' Raftadt \ al pifma is Parisa pravio, de ima v'Pariš nasaj priditi okoli edendvajfetiga Svizhana.
Lafhke novize perpovedujejo od vezh fort ne-pokoja, kir fe je v' Rim godil. Franzoski gmej foldatje fo 24. Svizhana pifanje dali na fvojiga generala Berthier , v' katgrim fe pertoshio , de Rimzi godernajo nad ropanjam inu filo, katgro im franzosi dglajo. Noben gmej foldat nejemle nizh po fili; nekateri vezhi offizirji inu komif-sarji tgkajo po hifhah, ropajo, inu terjajo Ri nizam nih narbolfhi rezhi bres vfe kvitenge; is tiga na naf vfe flabo ime pada \ mi tiga neter-pimo, nezhemo pomagati k' ropanju ; mi kateri nimamo ne enkrat nafhe vfakdane plazhe, med tim kader foldafhka fkrina millione v' febe po-shira. Satorej ozhemo plazhani biti v' 24. urah, kar fe nam je do sdaj nateklo. Tudi ozhemo , de fe nobenimu ne Rimzu , ne unajnimu nima nizh po fili jemati, temuzh imajo ojftro pokorjeni biti, kar ih je tatvine inu ropanja krivih. Ravno tg befgde tudi pifhemo v' Pariš na Vishar-je, de bodo vgdeli, kako nekateri mogozhnifhi niied nami nafho pofhtenoft olgrjajo.
Ravno ti gmej offizirji inu foldatje fo Rim-zam osnanili, de naj fe vfaki per nih oglafi, ka-tgrimu je kaj po lili vsgtiga j fe mu bo praviza
fturi-
fturila; fe nimate bati, sakaj franzoska vojfkna mozh sa vfe dobra ftojf. Vam ozhemo dati va-fhe pravtae, ne pa vaf ofkubfti.
Pgt inu dvajfeti Svizhana je pretep vftal v» Rimu uni kraj Tibere med ludftvam, franzosi fo pertekli, mir fturili. Rimfki Confuli fo vka-sali ludgm vfe oroshje v' mgftno hifho pernefti, kdor nefturi, sapade glavo.
Berthier je tudi ludftvo tolashil s' enim os-nanilam, de naj fe nepuftg sapelati od vertaglav-zov, katgri bi radi kradli ob zhafi ene smgfh-nave.
General Dallemagne je franzoskim foldatam oklizal inu oblubil plazho sdajzi drugi dan ; zhe je pa katgri, kir ropa, ta ni franzoskiga imgna vrgden; naj ga povedo; more sdajzi ob flushbo djan inu pokorjen biti.
Gmej franzosi fo narbol natolzovali na generala Mafsena, de po fili Rimzam jemle; on in i general Berthier fta is R.ima bgshala. Mafsena v'Ankono; Berthier v'Bologno, od koder fo mu Vfdit dali, de naj fe nizh ne mudi, te-muzh naj v' Mantovo hitu
Sedaj je divisionfki general Dallemagne'sa poglavarja zhes armado v' Rimfkim ; on glgda gmej franzose potolashiti inu k' miru Rimze fpra-viti, rekozh: franzosi nikar fe nerasdvojite; a-ko bi nebili fkup dershali, fo naf miflili vfe
na
na en dan po vfitn Rimfkim pomoriti. KTrg-zhi fte vkup pertgkli, kakor hitro je boben sa-ropotal; sarotenje je bilo super naf, inu bres vafhe ferzhnofti bi nebi! ne eden od naf fmer-ti odfhel.
Popoldne 27. Svizhana je fhel Kardinal So-maglia s'dvema fajmafhtrama uni kraj Tibere pokoj inu pokorfhino pridigovat. — Zhe bodo franzoski vifhi generali bogatiti otli, gmej fol-4 date pa ftradati puitili, sraven po hifhah ludein | jemali; nebodo dolgo travo tlazhili.
Is poprgd bengfhkiga meftaBrefcia pifhejo, de Zefar dobf Mantovo , Brefcia, Bergamo notri do potoka Adda; inu ludjg tih krajov komaj na to zhakajo, she sanaprej od vefela pofkaku-jejo ; ker vidio, de pod Zisalpinio ni miru ne rgda; pod Zefarjam pa je vfe dobro inu varno. Po Zisalpinii fo tatvine inu tolovajftvo tako pogoltne , de fo franzosi inu zisalpinzi profili ze-farfke na bengfhki meji llojezhe generale; fled-niga zisalpinza vftreliti al obgfiti, kirkol fe na meji s' oroshjam pokashe; sakaj, pravio, taki fo vfi tolovaji, katgri bi radi nepokoj delali.
V" Tirolah bode ena mozhnifhi vojfka, kakor je bila do fedaj; defgt fkadron kojnikov je kje gori fhlo, inu vezh batallionov; vfe to nam upanjg daje, de je mogozhe dofti od Majlanda nasaj dobiti, slafti ker ludjg mozhno od tiga go-verg.
Na
Na Dnneji je en velik gofpod sgubil sa nekaj fto tavshent banko zettelzov; en fhtudent vidi, de mu is arsheta padejo, pobere, sa nim tezhe , al ga nemore doiti savol drenja; grg sa nim , kamer je fhel v' hifho, mu poda, Gofpod ozhe fhtudentu darovat dva tavshent; al fhtudent ; je rgkel: Jef denarjov nifim vajen, bimo-rebit sapravlivez poltal, ako bi na enkrat dofti imel; jef fim potreben, proftm, naj meni dajo vfaki dan jgfti; de bom mogel (bole prefhtudi-rati. Gofpod mu je pervolil, inu kgr vidi, de je priden, inu dobrosadershen, ga ima fedaj fkoro, kakor fa fvojiga lina.
Dunej to. Sujhza.
Sapogorelze mgfta Shlan na Pgmfkim fo mgft-ni klobuzharji, shnorarji inu preduigftnani slo-shlili 276. goldinarjov, 51, kr.
Franzia.
Visharji fo ifkali pervolenje od tih Pgtfto, 3hes Papesha vojfko poflati. Sbrani moshje fo fervolili, inu kakor fe farno od febe sna, fo bili vefgli, de fo franzoski foldatje Pviin obftavi-li; fej fe vg, de vfaki rajfhi jemle, kakor daje.
Dvajfgtj Sufhza bodo franzosi en sapovgdan prasnik imgli, po tira dnevi fe sazhnejo novi sbrani moshje voliti po vfeh okrajnah.
Sbrani moshje fo poprejfhniga mgfeza jeli pofcbne sa nih fturjene oblazhila nofitij al lud-
ije
je fe im fmejajo, ker itn nedopadejo, inu fo prevezh podobne fhgmaftem oblazhilam.
Novizar v'Parisu s'imenam: perjatel teh poftav, fe zhudi ludgm, katgri shelg med sbra-ne moshe svoleni biti »ekozh • kako je mogozhe,' de fhe kdo shelf med nafhe oblaftnike gori v-sgt biti, ker vidi, kajsen konez vfi jemlejo. Sheft inu fedemdefet presidentov fmo do fedaj imgli; med tirni je ofemnajftim glava odfgkana, ofem je v* Ameriko isgnanih, dva inu dvajfet v'jgzhov-taknenih inu pobggnenih, trig fo fe farni febe vmorili, eden na fodni fklep zhaka, fhgft fo komaj fkusi slesli; tri inu dvajfet ih je hudimu v-remenu odfhlo. Kaj porezhem od drugih mosh,; zhe fo predfedniki tulikaj terpgli. Inu per vfim tim fe ludje rujejo sa to zhaft, de bi k' oblaft-vanju perlesli; al nifo norzi, de sa eno kratko zhaft shivlenje na vago poftavlajo ?
Anglia.
Med tim, kader fe franzosi perpravlajo kr nam preftopit, fe bomo mi poprgd na nih ftran vsdignili, Admiral Nelson ima shg povele zhes morje iti, inu s' nim pojde dofti foldatov. Nar-pred bomo ifkali pruti Hollandu mahniti.
Ena angleška barka je bliso broda Breftjmg-mo tekla, -ona je vidila vezh ku fto bark, katere imajo franzosi zhes naf perpravlene, med temi je ena verftna s' fto inu fhtirdefgt fhtukmi*
. kakor-i
fcakorfhne dosdaj fhe nobene tako velike na morji ni bilo, fedem drugeli verftneh s'tremi polarni , inu pgt verftneh po fhtirinfedemdefet fhtu-kov.
4 -	-»-	>
Batavia,
Skusi nove prenaredbe fo nafhi gofpodje dofti denarjov inu vendajanja perhranili; vezh flushb je doli djaneh, po majn ludi je v' deshel-neh flushbah, tudi pensioni fo perkrajfhani, al oclvsgti.
Mojhkovia.
Zarina je rodila ofmi, dan Svizhana eniga Prinza, je kerfhen s' imgnam Mihael Pavlovizh.
Shvajz.
Franzoski poflanik ozhe od fhvajzarjov nekatere rezhi imgti, v' katgre bodo fhvajzarfki oblaftniki inu ludftvo neradi pervolili slafti mg-fto Bern. Shvajzarji fo fo fe zhes to pofvetvali, inu fklenili zhakat, kajsen odgovor bo is Pari-sa perfhel, kamer fo poflali eno ponudbo na lepo sglihanje.
Timzhafi fe Bern inu drugi Kantoni na boj zhes franzose perpravlajo, ako bi fe s' dobrim nevtegnili saftopiti.
Liiblana.
Po pifmih is Parisa je general Bonaparte
perfhel kje nasaj od preglgdanja morfkiga brg«.
g»
ga eden inu dvajfeti Svizhana; on je vfe pregledal od mgfta Calais notri do Oftende.
Kardinali fe pobgrajo eden sa drugim po-zhafi is Rima, na vfe kraje, kamer im bol do-pade.
En batallion Huf ima is Dolgnfkiga v' Lu-blano ftat priditi.
Vmerli (o v* JLullanu
11.	dan Sufhza.
Gofpod Josef Shibink, v' lotterifki flusfbi, 42. 1. per S. Floriani Nro, 6.
Anna Kozh, koziafhka shena, 38. 1. v' kri-^ shanfki gafi Nro 312.
Joscf Terzhizh, dglovfki fini, ftar 3. mgfeze, na Lushi Nro. 21.
Maria Supanzhizh, dgkla , 30. 1. per Vfmilen.
12.	dan.
Franze Shagar , berazh, 57. 1. v' flonovi gafi Nro. 16.
13.	dan.
Franze Tomez, ribifhki fin, tri mgfeze ftar v' Krakovim Nro. 20.
14.	dan.
Anton Lipizh, mgftni mefar, 84. 1, pred 1110-ftam Nro. 47.
15.	dan.
Miha Shemerlink, kmet, 36. 1. per Vfmilen.
Franze Berlornek, mefarfki hlapez, 28.1. per Vfmilenih-
Martin Novak, berazh, 70.1, na Polan. N. 35.