Leto XXVII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za pol leta 50 lir, za Četrt leta 25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Številka 55. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: G rego r -čičeva ul. 27. Tel. 47-61. _ . . _ _ .. a m m _ Rokopisov ne vračamo. — Časopis za trgovino, mdustruo, obrt m denarništvo ?;£ifi1,.!S- Izhaja vsak torek in petek Ljubljana. petek 7. julija 1944 Preis ■ Cena 1 0*80 Postopek pri izdaji gradbenih dopustitev Mružanje industrijcev in obrtnikov razglaša: V okrožnici št. 5113 z dne 21. junija 1944 smo poročali o novi ureditvi gradbene delavnosti ter napovedali, da l>odo v bližnjih dneh izdana podrobnejša pojasnila glede izdajanja gradbenih dopustitev. Sef pokrajinske uprave je pod V No. 815/3 z dne 30. VI. 1944 'izdal omenjena navodila, ki se glase tako: K naredbi o ureditvi gradbene delavnosti na operacijskem ozemlju Jadransko primorje, ki je bila objavljena v »Službenem listu« od 27. V. 1944, kos 39, dajem glede vlaganja prošenj za gradbeno dopustitev nastopna navodila: Prošnja za gradbeno dopustitev mora biti vložena na predpisanem obrazcu v treh izvodih. Ti obrazci se doba pri tehničnem oddelku pokrajinske uprave v Ljubljani, odnosno pri občinah proti plačilu 1 lire za izvod. Občine lahko na-roce potrebno število teh obrazcev pri tehničnem oddelku proti plačilu ustreznega zneska. Prošnji mora biti priložen načrt in tehnično poročilo, kakor tudi potrebni izkazi izmer za posamezne g rad h; in e konstrukcije s podrobno navedbo količine gradbenega materiala po vrstah gradiva, vse v štirih izvodih. Načrt, tehnično poročilo in izkazi izmer morajo biti sestavljeni in podpisani od pooblaščenega gradbenega podjetja ali projektanta. Prošnje se naslavljajo na šefa pokrajinske uprave, tehnični oddelek, vlagajo se pa za Ljubljano pri županstvu te mestne občine, za druge kraje pa pri županstvu dotične občine. Če ni zadržkov v regulacijskem ali gradbenem oziru po zakonitih predpisih in če je nameravana gradnja nujno potrebna, potrdi občina to v izjavi na i spreimnem poročilu. Ker je enomesečni rok po naredbi o ureditvi gradbene delavnosti potekel 27. junija t. 1., se j prošnje za gradhono dopustitev nanašajo le na dela po tem roku; glede gradenj, pričetih pred tem rokom, je vložiti prošnje le za še nedovršena dela. V načrtu je taka dela označiti s posebno barvo, v tehničnem poročilu ter izm/erah Pa to primerno izkazati. I rošnja za gradbeno dopustitev j se mora vložiti tudi za vsa vzdrževalna in adaptacijska dela na ; kakršnih koli zgradbah ne glede na to. ali je za to potrebno grad-eno dovoljenje po zakonitih predpisih ali me. ' proSnie 'n priloge so po - v ‘ to^- 1 taksnega zakona opro-, ^ene takse. ; 0 tem obveščamo prizadeta pod- p ^radi znanja in ravnanja, j opozarjamo, da bomo v H) ch e mogli izdajati nakazila za gradbeni materija 1 samo proti predložitvi predpisane gradbene dopustitve. Ameriški povojni gospodarski načrti Maša na Rožniku Ob lepem zaključku šolskega teta 1943/44 na Trgovski strokovno nadaljevalni šoli Združenja trgovcev v Ljubljani in ob proslavi etnice ravnateljevanja g. Gruma bo zaključila slavnost s sv. mašo, 1 jo bo bral g. gvardijan Godina v nedeljo 9. t. m. o poli 8. na Rož-niku. Vabimo vse gg. trgovce, tr-Kovske pomočnike, profesorje in gojence šole, da se te maše udeleže. V članku »Podjetje UNRRA« razpravlja dr. Hermann Wander-scheck v »N. Wiener Tagblattu« o povojnih ameriških gospodarskih načrtih, ki naj l>i zagotovili USA popolno gospodstvo tudi na evropskem trgu. Iz članka posnemamo naslednje: Ameriška lHilitika proti Angliji je docela jasna. Angliji d osli? (d no odvzema eno imperialno pozicijo za drugo, ker je Amerika že davno spoznala, da bo izšla iz sedanje vojne Anglija zadolžena, revna in nesposobna za konkurenčni boj. Roosevelt in njegovi upniki z Wall-Streeta se niso zadovoljili le s prisvojitvijo anglisških oporišč in s pridobitvijo surovinskih monopolov, temveč hočejo na podlagi svojih denarnih terjatev doseči z ustanovitvijo ameriške veleorgani-zacije gospodarsko obvladanje sveta. To je namen lani ustanovljene organizacije UNRRA (United Nations Relief and Rehabilitation — Mic dzavezniška pomožna in obnovitvena organizacija). Iz številnih časopisnih komentarjev se vidi, da si hočejo USA po vojni prilastiti svetovno gospodarsko vodstvo. Tako je zahteval podpredsednik IVallace, da gre Ameriki pravica, da daje vsemu svetu tehnične nasvete in da se prizna popolna, svoboda za ampL | riške kapitalne naložbe po vsem svetn. Praktično pa naj izvede vse te načrte ameriške visoke finance organizacija UNRRA, ki jo vodi Žid Herbert Lehman, eksponent te finance. Na konferenci v Hot Springsu si-i je skušal izvesti načrt za ureditev svetovnega kmetijskega gospodarstva, in sicer pod pretvezo, da bi se rešile stradajoče evropsk države takoj po koncu vojne lakote. Še pred ustanovitvijo UNRRA se je v ta namen ustanovila za Italijo posebna organizacija Am-got, ki pa je praktično odrekla na vsej črti. Svet je bil priča, kako se je Italija kljub tej novi oi*gani-zaciji vedno bolj pogrezala v bedo in revščino. Čisto drugače se je vse zgodilo, kakor pa so obljubljali italijanskemu narodu ameriški plutokrati. Obljubljali so kruh in zaslužek, dejansko pa se je italijanska industrija ustavila, italijanske tovarne pa je začen jala prevzemati mednarodna visoka fi-nanca. Tako je postala Italija prva izkoriščevalna kolonija plutokratič-nega kapitalizma. V anglosaškem tisku so se sicer čuli protesti proti tej politiki in »Nrw Statesman and Nation« je odkrito poznal, da vlada v Italiji beda in da v južni Italiji ni več civilizacije. Toda pravega učinka tudi ti protesti niso imeli. Iz pravil UNRRA se vidi, da je njen namen samo ta, da je pomožna organizacija za instaliranje svetovnega go«[>odarslva Wall-Streeta. Politični svetovalec UNRRA Francis B. Sayre je odkrito povedal, da vidijo USA v tej organizaciji le sredstvo za svoj lastni imperializem. Izjavil je, da more ostati ameriško gospodarstvo zdravo le, če se Evropa in Azija odpreta ameriškemu gospo-darskisimu udejstvovanju. Nadalje je naglasil, da hoče UNRRA narodom samo pomagati, da premagajo kritično periodo po vojni, ne pa da za nje ustvarijo nov svet. Narodom naj se samo omogoči, da si sami pomagajo in da proizvajajo to, kar potrebujejo. S tem pa se je pokazal brutalni trik kapitalistov VVall-Streeta, ker bi si mogli pomagati samo narodi, ki imajo zadosti deviz, da plačajo to, kar potrebujejo. UNRRA je takoj po njeni ustanovitvi kritiziral tudi sovjetski tisk. Tako je pisal list »Vojna in delavski razred«, da hočejo yan-keji tako dolgo razširjati obseg UNRRA, dokler ne bi kontrolirala vse svetovne trgovine. Načrti za UNRRA so sicer nastali iz humanitarnih nagibov, vendar pa se opaža tendenca, da hočejo neki politični in gospodarski krogi USA vso to pomožno akcijo za osvobojene narode uporabiti kot političen instrument. Med tem pa so tudi sovjeti zastopani v UNRRA in kritika sovjetskih listov je utihnila. Vse podjetje UNRRA je zamišljeno tako, da bi se obe obstoječi veliki oskrbovalni organizaciji (Combined Food Board za živila in Combined Rawmaterial« Board za surovine) kasneje razširile na ves svet. Washingtonska centrala UNRRA ima oblike tipične ameriške mamutske organizacije. Nad tisoč birokratov je podrejeno konzorciju gen. direktorjev, strokov- njakov in kontrolorjev in zastopniki posameznih ameriških gospodarskih panog zavzemajo v konzorciju vodilna mesta. Proti UNRRA se je slišalo mnogo kritike tieir se je zlasti poudarjalo, da je UNRRA dejansko organizacija za ameriški profit. V neki senatni debati je senator Vauten-burg tudi čisto odkrito priznal, da je UNRRA dobra kupčija. Mnogi so pa še nadalje opozarjali, da presežki proizvodnja ne bi zadostovali za oskrbo osvojenih dežel niti v primeru, da bi se mogli pritegniti tudi pomožni viri latinske Amerike. Navzlic temu pa se agitacija za UNRRA nadaljuje. Anglo-Ameri-kanci se nočejo odreči .»dobri kupčiji« z izropano in razdejano Evropo. Wall-Street hoče triumfirati nad Evropo. Gospodarska svoboda Evropei je eden velikih ciljev, zaradi katerih se vodi današnja vojna. Evropski narodi to vedo in zalo so se odločili za gospodarsko sodelovanje in zato so sprejeli nemški načrt nove Evrope. Evropski narodi hočejo' braniti svojo gospodarsko in politično svobodo in ker razpolagajo že z zadostnim vojaškim in moralnim kapitalom, sl morejo to svobodo tudi priboriti. Pivo in slad v Protektoratu 0 spremembah, ki so nastale miiiil vojno pri proizvodnji piva in slada v Protektoratu, poroča >Siid-ost-Echo« takole: Ob proglasitvi Protektorata je bilo na Češkem in Moravskem 236 pivovarn, ki so bile združene v pivovarniški zvezi, dočim je 43 tovarn slada in 25 manjših obratov tvorilo industrijo slada. Te prostovoljne industrijske zveze so bile I. 1941. po nemškem vzoru spremenjene v obvezno enotno organizacijo gospodarske skupine za pivo in slad. V bivši ČSR so pospeševali vso industrijo slada zaradi izdatnega izvoza njene proizvodnje, v Protektoratu pa je bilo treba proizvodnjo slada koncentrirati tam, kjer je mi razpolago dovolj ječmena. To se je zgodilo tudi zaradi razbremenitve prometa. Vagoni, s katerimi dovažajo ječmen, se uporabljajo redno za odvoz siada v razne pivovarne. S sistematično razdelitvijo slada in surovin so pivovarne mnogo pridobile. Največja (Smichow) je že 1. 1942. povečala svojo proizvodnjo piva za 100.000 hi. V industriji piva in slada so se odlično uveljavili razni tehnični napredki, med katerimi so nekateri tudi zelo koristni splošnemu gospodarstvu. Tako se z novimi kurilnimi napravami v pivovarnah prihrani mnogo premoga. L. 1939. jie bila pri hektolitru piva potrošnja premoga 30 kg, zdaj pa je samo 18 kg, v nekaterih pivovarnah celo 12 in še nekaj manj kilogramov. Med vojno je bilo uvedeno enotno pivo, ki se v vseh pivovarnah Protektorata izdeluje iz istih surovin in z enako stopnjo alkohola. Pivo v Protektoratu se od nemškega piva razlikuje zdaj samo še po načinu varenja, pri ceni je pa še vedno razlika in je pivo iz Protektorata cenejše ko pivo iz Nemčije. Pri tej razliki je ostalo zaradi tega, ker so v Protektoratu nižji produkcijski stroški in tudi nižje mezde. Samo cena hmelja in slada v Nemčiji in Protektoratu enaka. Od začetka lanskega leta so cene piva v Protektoratu nekoliko zvišane, a so še vedno i>od ceno v Nemčiji. Bodeia žita Med najvažnejšimi izdelki železne in jeklene industrije je žica, ki še ni našla primernega nadomestila, posebna vrsta žice pa je bodeča žica, ki je imela te dni 751et-nico svojega obstoja in svojie uporabe. Prvič se je pojavila na velikih farmah in pašnikih ob reki Ohio v Severni Ameriki. Tam je takrat besnela 7letna meščanska vojna, ki je povzročila veliko razdejanje in pomanjkanje. Žagar Mihael Kelly ob reki Ohio je zgubil svoj les, žaga mu je propadla, njegovi sosedje farmarji pa niso imeli več plotov okrog svojih hiš in pašnikov. Ker brez ograj ni šlo, je Kelly lesene plotove nadomeščal z žico, katero ji? prepletal z bodečimi kavlji. Dela je bilo dosti in bivši žagar je dobil leta 1868. patent na svoje plotove iz prepletene žice z bodikami. Po vojni leta 1873, ko se je v Severni Ameriki industrija močno razvila ter hvaležno sprejemala zasnove novih izdelkov, pa sta dala priseljenca Nemec Jakob Haisch iz Schwarzwalda in angleški mehanik Glidden bodeči žici približno sedanjo obliko. Ker so bile žične ograje že udomačene, se je industrija oprijela novega izdelka in v mestu De-Kalb v državi Illinois v USA je nastala posebna industrija bodeče žice. Ustanovitelja sta se sprla in razšla, Anglež Glidden pa je postal bogat, ko je našel finančnike, ki so industrijo v De-Kalbu tako razširili, da je lahko delala tudi za izvoz. Bodeča žica se je iz Amerike razširila po Avstraliji in Aziji, čez Anglijo pa po vsej Evropi. Rojena med vojnim razdejanjem, je bodeča žica dolgo služila miroljubnim namenom. Obdajala je nasade in vrtove, stavbišča in skladišča, proge in mostove, a ker je tako dobro skrbela, da živina ni ušla iz svojih staj, so sevieda tudi velike jetnišnjce in kaznilnice z njo prepletle svoja dvorišča ter skozi njo napeljale še električno strujo. To je bil začetek povratka k vojnemu obeležju rojstva, kot sredstev oborožitve pa ji© bodeča žica prvič nastopila v vojni med Angleži in Buri v letih 1899. do 1902. Takrat so Angleži najprej ogradili koncentracijska taborišča burskih starčkov, žena in otrok z bodečo žico, pozneje pa so svoje postojanke obdajali z* žičnimi ovirami, da bi jih zavarovali pred napadi burske konjenice. Med rusko-japonsko vojmo 1904./05, so bile žične ovire že v večji veljavi. Takrat so se prvič, pojavili tako zvani »španski jezdeci« — z živo gosto plepletene koze iz težkih hlodov. Angleži so zalagali z bodečo žioo Ruse in Japonce in tako je bilo dovolj »španskih jezdecev« pred Port Arthurjem in Mnkdenom. Vojna veljava lxxlieče žice ee je razbohotila med prvo svetovno vojno. »Das Reich« navaja v primer naslednjo uporabo bodeče žice pri nemški vojsk,i: julij 1915. na teden 2000 ton ali 200 vagonov, avgust 1915. na teden 3000 ton, julija 1916. na teden 7000 ton, v vseh štirih letih vojne pa so spravili Nemci na fronte okrog 600.000 Ion ali 60.000 vagonov v vrednosti okrog 330 milijonov zlatih mark. Ta množina in količina bi zadoščala za 65 metrov široko žično mejo okrog tedanje Nemčije. Te podatke o uporabi bodeče žice je navedel v svoji knjigi o svetovni vojni 1. 1914. do 1918. nemški pisatelj O. Riebicke. Tako je bodeča žica značilen primer zahteve in potrebe naše kulture, ki pa ne služi zrineraj kulturnemu namenu, temveč postaja dvorezni meč za človeštvo in njegovo kulturo. Sprememba žitnega gospodarstva na Bolgarskem Trgovinski minister Vasilev je napovedal, da bo vlada uvedla s 1. julijem nov sistem v žitnem gospodarstvu, ki bo temeljil na naslednjih štirih načelih: 1. Ustvaritev zadostnih žitnih rezerv. 2. Preprečenje nepotrebnih transportov. 3. Oddaja na podlagi dejansko doseženih presežkov. 4. Prihranitev približno 120 milijonov levov državi na ta način, da se določi krušna ciena v skladu z realnimi stroški. Minister Vasilev je nato določil nove žitne oene. Na vprašanje novinarjev je izjavil, da so nove cene v ishem Tazmerju s plačami in mezdami kakor so bile v 1. 1939. Če je takrat moral izdati delavec eno osminko svojega dnevnega zaslužka za kruh, mora dati danes eno devetinko. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 7. .julija 1944. Štev. 55. Obrtniški vestnik Obvezna prijava zalog starega železa in odpadkov Obrtniki kovinskih strok morajo prijaviti Pokrajinskemu gospodarskemu svetu, odnosno so morali izvršiti prijave že do 26. junija t l., po sortimentih skupno zalogo starega železa in odpadkov ter današnjo tržno ceno te zaloge. Posebej je 'treba navesti še uporabno železo, za katero se smatra črna, pocinkana, posvineena, pokositre-na in rebrasta pločevina vseh debelin najmanjšega formata 30X50 mm, kotno ploščato, okroglo in šestorobno železo, nadalje T-železo in neenakokrako železo ter nosilci I in U z najmanjšo dolžino 26-kratne velikosti premiera, debeline in širine posameznih profilov. 0 zalogi starega železa je treba voditi poseben register, overjen od Pokrajinskega gospodarskega sveta. Še uporabno železo se smie oddajati porabnikom samo na nakaznice gospodarskega sveta. Ta obvezna prijava je v zvezi z naredbo o zapori kovin vseh vrst, ki je bila objavljena dne 27. junija v »Trgovskem listu« št. 52. Tekstilna proizvodnja in preskrba Turčije Kolofonija Opozorjeni smo na možnost nabava kolofonije, in sicer 20 mtc polsvetle prosojne španske kolofonije po 93 lir za kg in 20 mtc svetle prosojne španske kolofonije ]>o 105 lir za kg fco skladišče Trst. Podjetja, ki se za stvar zanimajo, morejo dobiti pod robne jša |x>jasnjla v tajništvu Združenja in-dustrijcev in obrtnikov. t Franc Šindelar Po dolgi botezni je dne 5. t. m. umrl v Ljubljani upokojeni industrijski delovodja g. Franc Šinde-laf, ki je dolga leta uspešno in vzorno deloval pri podjetju Dragotin Hribar, tovarna pletenin. Pokojni si je s svojo vneto in iniciativno delavnostjo zaslužil časten spomin. Trgovci', ki bi potrebovali pouk in nasvete o gojenju sadnih dreves, naj pošljejo svoj naslov na našo upravništvo. Sedaj — julij — avgust — je čas za »pinciranje«. Med večino držav ima Turčija to prednost, da je dobro preskrbljena s tekstilnimi izdelki. Njena tekstilna industrija ima na razpolago dovolj surovin in v desetih letih se je tako razvila, da njena proizvodnja popolnoma ustreza domači potrošnji. Uvažajo se samo nekateri finejši tekstilni izdelki. Tekstilne tovarne so po večini državna in poldržavna podjetja, v zasebni posesti pa je okrog 70 malih obratov. Državnih podjetij za predelovanje bombaža je 6, za predelovanje volne pa 5. Vse te tovarne so v polnem obratu in potrebno je celo nadurno delo. Precejšen delež pri tekstilni proizvodnji imajo tudi domača obrtna podjetja, za katera daje država po znižani ceni in tudi brezplačno stroje na raz]K>lago ter že nekaj let po vsej deželi prireja strokovne tečaje. Država je ustanovila tudf organizacijo, ki prodaja vsiei doma iz- ■ v delane in uvožene tekstilne izdelke. Ta prodajna organizacija ni važna samo zaradi pravilne razdelitve, temveč tudi zaradi kontrole cen vse tekstilne proizvodnje, ki je potrebna za preskrbo prebivalstva. V začetku sedanje vojne so uvozili velike količine tekstilnega blaga iz inozemstva in kmalu so prišle te zaloge v roke špekulantov. Zaradi tega je bilo potrebno, da se je uvedla državna kontrola uvoza in razdelitve tekstilnega blaga. Pod državno kontrolo je tudi vsa tekstilna proizvodnja. Od časa do časa odredi država, katero vrsto tekstilnega blaga morajo v določenem času izdelati posamezna podjetja, ki dobe na razpolago tudi potrebne surovine. Državna prodajna organizacija razdeli od tovarne prevzete tekstilne izdelke trgovoem na debelo, trgovina na drobno pa je prosta za vso tekstilno proizvodnjo. Gostilničarski vestnik Nemški vinski trg »Deutsche Adria-Zeitung« ugotavlja, da so zadnje slabe letine v Nemčiji močno spremenile razmerje med potrošnjo domačega in uvoženega vina. V povprečju predvojnih let so v Nemčiji konsumi-rali okrog 600.000 hi uvožanega in 3.650.000 lil doma pridelanega vina. Po slabih letinah pa se je to razmerje 1. 1943./44. tako spremenilo, da so morali uvoziti iz inozemstva 1.700.000 hi vina, dočim se je domača proizvodnja znižala na okrog 2.500.000 lil. Iz tega se vidi, da domači pridelki ne zadoščajo potrošnji, kar je tudi razumljivo, ker so za kakih 10°/o pod pridelkom Francije. Od 1. 1941. ima Francija največji deltež pri nemškem uvozu vina. Najvažnejše in največje tvrdke nemškega uvoza rdečega vina so v Bremenu, Hamburgu in Ltibecku ter imajo v Franciji in tudi v Italiji že od nekdaj svoja stalna zastopstva, ki skrbijo za staro tradicijo in sloves nemške vinske trgovine. Zanimiva je struktura potrošnje vina in piva v Nemčiji, Franciji in Italiji, ki so že od nekdaj močno zvezane v vinski trgovini. Letno Manufakturna in modna trgovina A. Žlender Ljubljana — Mestni trg št. 22 potrošnjo vsakega prebivalca kaže približno naslednji pregled: vino pivo čisti alkohol v litrih Nemčija 6 58 1 Francija 170 26 2.3 Italija 89 1 0.2 V Nemčiji je potrošnja vina v raznih deželah in pokrajinah seveda zelo različna, kar ni razvidno iz povprečja vse države, lahko se pa reče, da je povprečni letni konsum 10 milijonov Nemcev 35 litrov vina. Tudi iz tega se vidi, da domači vinski pridelki ne mo-Tejo zadoščati in da bo Nemčija vedno dober odjemalec vinskih pridelkov drugih držav. Velehoteli v Budapešti podržavljeni Madžarski trgovinski minister je odredil, da preidejo židovski gostinski obrati v arijske roke. V Budapešti je bilo od 147 kava-ren 20 last Zidov. Od židovskih kavaren je bilo 13 zaprtih, 7 pa je prešlo v druge roke. Od 160 penzionov je bilo v židovskih rokah 81, od katerih ’ je prešlo v arijske roke 47, drugi obrati so bili zaprti. Od 1500 gostiln v Budapešti je bilo židovskih samo 25. Od teh je bilo 18 zaprtih, 7 pa je dobilo nove lastnike. Od 760 iz-kuhov je bilo 160 židovskih. Samo 13 je bilo ariziranih, vsi drugi so bili zaprti. Veliki budimpeštan-skj hoteli, ki so bili last delniških družb, bodo večinoma podržavljeni. Tako je država prevzela delnice hotelov Bristol, Park Asto-ria in Palače. Na deželi se je ari-zacija izvedla znatno laže, ker se je Židom že prej odvzela točilna pravica, hotele in penzije pa je večinoma zasegla vojaška oblast. Cene v gostilni določene takole: Istra in Kvarner 1. kategorije za legorije 30, III. 18 lir. V goriški ni velja kosilo v If. kat. 25, III. to tir. ah na Primorskem so v pokrajinah Trst, v gostinskih obratih kosilo 37 lir, II. ka-kat. 23 in IV. kat. in furlanski pokra ji-obratih I. kat. 32 lir, kat. 18 in IV. kat. Denarništvo in zavarovalstvo Podružnico Ljubljanske kreditne banke v Beogradu bo prevzela beograjska Trgovačka banka, ki je prevzela že 1. 1942. Občno gospodarsko banko. Tedaj je Trgovačka ban Im zvišala svojo delniško glavnico o