Izdaja Cinkarna Celje metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko šentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar« Cinkarna. Celje. Telefon 23-981, interna 430. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Po mnenju Sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS Je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974). M GLASILO delovnega KOLEKTIVA CINKARNE CELJE p LETO XXII ___________ Celje, november-december 1975 ŠTEVILKA 9-10 Brez inovacij ni prave stabilizacije V programu konference OOS je tudi inovacijska dejavnost. IO konference je na svoji 5. razširjeni seji razpravljal o tej dejavnosti in kritično ocenih dosedanje delo. Uvodne misli predsednika konference in razpravo po tej točki objavjamo v celoti. Tovariš Pečnik je dejal, da nam trenutne težave v gospodarstvu narekujejo, da moratao aktivirati vse notranje rezerve, ki so predvsem v ustvarjalnem odnosu slehernega delavca do problemov svojega delovnega okolja. »Ta obveznost, program dela, ki smo ga sprejeli na konferenci marca letos in sklepi konference nam nalagajo, da se tudi na področju inventivne dejavnosti v največji meri vključučimo v proces boljšega gospodarjenja v lastni OZD in širši družbeni skupnosti. Letošnje leto je proglašeno za leto inovacij, žal pa v tem letu, ki gre proti koncu v našem podjetju nismo skoraj nič naredili. Zato je potrebno, da pričnemo takoj z organizirano ajkcijo, v kateri naj sodelujejo poleg OOS, še ostale družbeno politične organizacije, samoupravni organi, še posebno pa komisija za inventivno dejavnost pri CDS. S to akcijo moramo doseči, da bo sleherni delavec videl interes v svojem predlogu, s katerim lahko skozi inventivno dejavnost neposredno vpliva na izboljšanje kvalitete, povečanje proizvodnje, izobljšanje pogojev dela, varnosti na delovnem mestu, zmanjšanje stroškov na vseh ravneh in končno na večji finančni učinek posameznika, stroškovnega! mesta in TOZD. Istočasno pa moramo tako j zatreti vsak nenormalni odnos do predlogov, ki jih posredujejo posamezniki ali skupine, niso pa iz grupacije izrazito tehničnih skupin. Vsak odpor proti razvoju masovne inventivne dejavnosti mo-ralmo šteti, kot odpor proti razvoju samoupravljanja. Sindikat se ne zavzema za inventivno dejavnost zgolj zaradi akcije, ampak zaradi' gospodarskih koristi, ki jih ta dejavnost prina,ša. Republiški odbor sindikata delavcev industrije lin rudarstva Slovenije je že leta 1970 razpravljal o tej dejavnosti in zahteval, da se v vseh gospodarskih organizacijah sprejmejo pravilniki, ki bodo urejali organiziranost te dejavnosti in način osebne stimulacije avtorjev tehničnih izboljšav proizvodov, proizvodnih Produktivnost dela v zadnjih letih počasneje narašča, kar se je pokazalo zlasti letos. Nujno je, da s še bolj široko akcijo takšno težnjo obrnemo v korist povečanja produktivnosti v širšem smislu in v povečaje družbenega dohodka. Zaostajanje rasti produktivnosti dela pri nas ni posledica tehnične ravni opreme in opremljenosti dela, temveč je posledica pomanjkljivosti v splošni družbeni organiziranosti in v slabosti organizacije dela in poslovanja. Velike rezerve za povečanje dohodka so v organiziranju združenega dela na vseh ravneh po načelu dohodkovnih odnosov in v usklajevanju tehnično tehnološke organizacije s temi odnosi. Akcijo za večjo produktivnost v naslednjem obdobju je nujno treba povezati z izdelavo samoupravnih in družbenih načrtov in sporazumov o združevanju naprav, racionalizacije poslovanja itd. Vse omenjene organizacije in organi skupaj s tehničnim vodstvom podjetja moramo v najkrajšem času najti tako obliko inventivne organiziranosti, ki bo temeljila na strokovni in znanstveni podlagi in ki bi postala last proizvajalnih sil in neločljivi del gospodarskega in delovnega procesa. dela in sredstev v reprodukcijske celote. Svet ZSJ poudarja potreoe Sprejeti moramo takšna stališča in sklepe, ki bodo izboljšali sedanji neugodni položaj na tem področju.« V razpravi so sodelovali: tov. Sendelbach je pojasnil, da se je novoimenovana'- komisija že sestala na svojem prvem sestanku. »Sedaj so pri komisiji nerešeni štirje predlogi za inovacije. Ker pravilnik ni urejen, je bil spre- (Nadaljevanje na 2. strani) po okrepljeni družbeni akciji sindikatov organov samoupravljanja in vseh družbenih dejavnikov za ukrepanje v tekoči ekonomski politiki, s katerim bodo spodbujali: — hitrejše naraščanje produktivnosti in ekonomike dela v vseh organizacijah združenega dela: — hitrejše združevanje dela in sredstev ter graditev samoupravne organizacije združenega dela; (Nadaljevanje na 2. strani) Poziv sveta Zveze sindikatov Jugoslavije vsem organom in organizacijam sindikatov in zveze sindikatov Sindikati v prizadevanjih za povečanje produktivnosti dela Na 4. seji 16. oktobra letos, je svet Zveze sindikatov Jugoslavije obravnaval aktualne probleme gospodarske stabilizacije in neposredne naloge sindikatov v akciji za povečanje produktivnosti dela. Svet ZSJ je sprejel predsednikovo poročilo in poziva vse organizacije, vodstva in organe sindikata, naj povsod, kjer delujejo, ugotovijo konkretne rezerve za povečanje produktivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja, nato pa naj skupaj z organi samoupravljanja in z drugimi organi ukrepajo za povečanje produktivnosti in dohodka. Srečno novo leto 1976! Brez inovacij ni prave stabilizacije (Nadaljevanje s 1. strani) jet sklep,'da ga je treba razširiti in dopptniti. Spremljati je treba vse predloge za izboljšave, tudi tis4e, ki so bili opravljeni med delovnim časom. Da bi novotar-stvo pospešili, je zainteresirati širši krog ljudi. Dogovorjeno je tudi, da bo v Cinkarnarju objavljeno vse v zvezi z inovacijami. Komisije za dobro gospodarjenje naj tudi spodbujajo inovacije, saj je boljše gospodarjenje tesno povezano z inovacijami, katerih cilj je zmanjšanje stroškov in izboljšave. Prav tako mora biti pobudnik sindikat in pa ljudska tehnika, ki ima v tej smeri svoj program. Vsaka TOZD je zainteresirana za sredstva, ki so pridobljena z inovacijami. Delo mora biti opravljeno temeljito. K reševanju je treba pritegniti ljudi, ki so jim stvari poznane. Menim, da so predlogi, ki jih predlaga tovariš Pečnik zelo stvarni, zato naj bodo sprejeti.« Tovariš Jordan je dejal, da v Celju že obstaja klub novator- (Nadaljevanje s 1. strani) — odpravljanje prevelikih razlik v ustvarjenem dohodku na delavca (petkra, desetkrat in celo po dvajsetkrat med organizacijami, ki poslujejo pod enakimi pogoji); — boljše in popolnejše izkoriščanje kapacitet in razpoložljivih sredstev; — odpravljanje vzrokov za velike zaloge, neporavnane račune in nelikvidnost; — racionalne in družbeno potrebne naložbe. Težišče akcije sindikatov naj bo v temeljnih organizacijah združenega dela za iskanje konkretnih rešitev, katerih izvedba bo povečala produktivnost dela. Sindikati se bodo še naprej zavzemali za to, da se: — hitreje oblikuje in uveljavi stimulativne oblike delitve po delu in delovnih rezultatih; — trdno poveže naraščanje osebnih dohodkov in vseh oblik porabe z naraščanjem produktivnosti in dohodka; — vodi stalen in vztrajen boj proti vsem oblikam nedelavnosti in nediscipline; — odkriva in izkorišča vse druge rezerve za povečanje produktivnosti iin dohodka; — nasprotuje vsem, ki s spojim ravnanjem ali odporom otežkočajo to akcijo.. Svet ZSJ poudarja, da je treba akcijo sindikatov v boju za večjo produktivnost in ekonomičnost dela najtesneje povezovati s hitrejšim uresničevanjem družbenih dogovorov in samou- jav. V drugih OZD imajo v svojih komisijah tudi zunanjega sodelavca, ki ni član kolektiva, zato je lahko bolj objektiven. To kar se je doslej dogajalo v Cinkarni, samo duši inventivno dejavnost. Tovariš Pečnik je še enkrat poudaril, da morajo komisije za dobro gospodarjenje v svoje programe vnesti inventivno dejavnost in program ljudske tehnike. Komisija za inovacije pa mora paiziti na to, da predlogi ne bodo ostajali nerešeni, da bo le-ta samostojna in si ne bo pustila vplivati. Sindikat se v strokovna ocenjevanja ne more spuščati, vendar pa mora nuditi vso možno pomoč. Tovariš Poklšek je poudaril, dci smo si zadali naloge v zvezi z inovacijami že na letni konferenci, že takrat smo opozarjali, da je potrebno pravilnik spremeniti. Republiški organi pripravljajo vzorčni pravilnik, OZD naj bi si ga prilagodile. V Cinkarni, ki je staro podjetje je dovolj po- pravnih sporazumov o pridobivanju in delitvi dohodka — zlasti z izdelavo osnov in meril za individualno delitev po delu in delovnih rezultatih dela in materialno stimulacijo v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Organizacije sindikatov in organi samoupravljanja naj zagotovijo tudi takšne spremembe, da se bo z osebnim dohodkom spodbujalo delo, delovne rezultate, produktivnost, racionaliza-loistvo, inovacije in iznajditelj-stvo. Prav tako je nujno, da se merjenje delovnih rezultatov razširi na čim večje število delavcev, da bodo vanj zajeti tudi organizatorji proizvodnje in kadri v skupnih službah, saj se bo s tem povečal tudi njihov interes za večjo produktivnost dela in za večji dohodek. Osnovna smer aktivnosti sindikatov naj bo proučevanje m prenašanje pozitivnih izkušenj iz prakse organizacij združenega dela, ki z razvijanjem samoupravnih dohodkovnih odnosov O' Dopisujte v nase glasilo! gojev za izboljšave. Novoimenovana komisija naj bi se bolj zavzeto lotila dela, vsi ji moramo po svojih moče'' pomagati, skrbeti pa moramc da se sprejeti sklepi uresničujejo. Tovariš Andrej aš je menil, da ni čudno, da ni več predlogov za racionalizacije, saj taka dolgotrajnost in neute-čen način reševanja le-to zavirajo. »Leta je bilo potrebno čakati, da so bili predlogi rešeni. Pripravlja se izpopolnjen pravilnik. Sindikati se zavzemajo, da se zakonske določbe, ki niso dorečene, vskladijo. Komisije za inventivno dejavnost so bolj ocenjevalec in nagrajevalec kot pa akter. Jugoslavija je med zadnjimi v Evropi v novotarstvu čeprav pa to ne velja za Jugoslovane, ki svoje inovacije drago prodajajo zunaj naših meja, ker so v tujini pač ugodne jši pogoji.« Tovariš Andrejaš je predlagal, da se v sklepe vnese, da naj se dosegajo največjo produktivnost in dohodek. Proučevanje rezultatov produktivnosti in poslovanja bodo sindikati organizirali po panogah in grupacijah sorodnih proizvajalcev na podlagi primerjalnih kazalcev o poslovnosti. Z rezultati naj bo seznanjen vsak delavec, da mu bodo jasni, ne le vzroki za morebitno manjšo proizvodnjo, izgubljen dohodek, manjši obseg sredstev za akumulacijo, za osebne dohodke, za skupno porabo ,itn., temveč da mu bodo poznani (tudi načini za izboljšanje stanja. Še intenzivnejše vključevanje vseh organizacij in organov sindikatov in zveze sindikatov v stabilizacijsko akcijo s prizadevanji za povečanje produktivnosti dela v najširšem smislu bo naš največji prispevek k uresničevanju nove ustavne ureditve. Svet zveze sindikatov Jugoslavije komisija za inovacije poveže z Društvom tehnične kulture, s katerim bi izmenjavali izkušnje. Sindikat naj bo tudi vedno prisoten pri reševanju predlogov. Večkrat pride tudi do dileme, kaj je delovna dolžnost in kaj inovacija, v opisu delovnega mesta nikoli ne piše, da je inventirana dejavnost delovna) dolžnost. Na seji so udeleženci soglasno sprejeli naslednje sklepe: T. IO konference OOS ugotavlja, da je inventivna dejavnost izredno pomemben del naše stabilizacijske politike in sestavni del prizadevanj povečanja proizvodnje, produktivnosti dela in raprvoj produkcijskih sil. Naloge s tega področja morajo biti stalno v središču pozornosti družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, ki si morajo prizadevati, da ta dejavnost pride v akcijske načrte in letne plane vsake TOZD v Cinkatrni. 2. Komisija za inventivno dejavnost pri CDS mora v roku 10 dni pregledati sedanji pravilnik in ga dopolniti s takšnim načinom nagrajevanja, ki bi slehernega delavca vzpodbujal k razmišljanju, da tudi on lahko prispeva s koristnimi predlogi s svojega področja. 3. Komisija za inventivno dejavnost pri CDS mora registrirati in stalno spremljati vse izbolj-ševalne predloge, tudi tiste, ki so realizirani po službeni dolžnosti. 4. OOS in TO konference, skupaj s komisijo za inventivno dejavnost pri CDS morajo stalno spremljati vse spremembe s tega področja, navezati stike z dugimi OZD in uporabiti njihove izkušnje. 5. Komisija za inventivno dejavnost pri CDS mora objaviti v internih informacijah vsa,k koristen predlog, ki ga je prejela od delavcev Cinkarne. 6. Zadolži se komisija za dobro gospodarjenje, da v svoje pro grame vnese inventivno dejavnost. 7. Liudska tehnika CC naj da poročilo kaj je bilo z njene strani do sedali narejenega na področju inventivne dejavnosti. 8. Komisiji za inovacije priporočamo. da predloge rešuje v najkrajšem času ter da je samostojna in objektivna. 9. Komisija naj se poveže z Društvom tehnične kulture v Celju zaradi izmenjave izkušenj. Sindikati v prizadevanjih za povečanje produktivnosti dela 2 CiNKARNAR Pogled na obrat cinkovega prahu in na kotlarno titanovega dioksida Poročilo o doseženih poslovnih rezultatih OZD, posameznih TOZD Cinkarne v devetih mesecih leta 1975 Spremenjeni pogoji poslovanja v primerjavi z onimi v preteklem, izredno konjukturnem letu, so poleg nekaterih manjših slabosti odločilno vplivali na manjšo učinkovitost poslovanja v primerjavi z ono, ki smo jo dosegli v preteklem letu. Že vse leto ugotavljajo pristojni organi, da prihaja do občutnih odstopanj od ciljev, ki so bili zastavljeni z resolucijo o družbeno ekonomskem razvoju Jugoslavije v letu 1975. Ta odstopanja se kažejo v neobvladanju rasti inflacije, v upadanju rasti proizvodnje, ob prekomernem povečanju vseh vrsti porabe, v visokem primanjkljaju v zunanjetrgovinski bilanci, v porastu zalog in upadanju produktivnosti dela kot posledice pojemanja poslovne aktivnosti ob intenzivnem zaposlovanju. Brez dvoma je vzrok za ta negativna gibanja svetovna gospodarska recesija, drugi del krivde pa je subjektivnega značaja, saj se vsi skupaj ne obnašamo v skladu s sprejetimi obveznostmi za uresničitev stabilizacije. V Cinkarni prihaja v letošnjem letu do naslednjih odstopanj od začrtanih ciljev: ■ nedoseganje planiranega obsega poslovanja (proizvodnje in rea-lizaoije, ■ nedoseganje planiranega izvoza, ■ padca produktiv- cen izdelkov na domačem trži šču, — padca cen na svetovnih tržiščih, — povečanja pogodbenih obveznosti in osebnih dohodkov ter stroškov režij ob neadekvat- bi sicer bila. Ostale temeljne organizacije bodo pokrile ta znesek v breme povečanja svojih planiranih pogodbenih obveznosti. Visoka izguba pri proizvodnji titanovega belila nastaja zaradi: v strukturi prodajne vrednosti. Do konca poslovnega leta je treba doseči produktivnost dela, ki bo vsaj za poen večja od one v preteklem letu. Vpričo nara ščanja izgube v TOZD titanov dioksid bo potrebno pretresti opravičenost sedanjega obsega poslovanja zaradi nizkih izvoznih cen. Slehernega delavca v podjetju je treba seznaniti z gospodarsko ^-situacijo ter ga vključiti v prizadevanje za odpravo subjektivnih vzrokov, ki vplivajo na rezultate. OBSEG POSLOVANJA Doseganje planiranega finančnega obsega in vrednost realizacije. nosti dela, ■ padca ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. V prvem polletju so bila tu negativna gibanja znatno intenzivnejša. V tretjem trimesečju pa prihaja do rahle poživitve proizvodnje in realizacije ter do izboljšanja produktivnosti dela na zaposlenega, ki zaostaja za ono iz preteklega leta le še za 1,96 procentnega poena, medtem je ta izostanek znašal v prvem polletju še 5,27. Ta gibanja se rahlo že odražajo v boljših finančnih rezultatih od onih, ki smo jih dosegli v prvem polletju letošnjega leta. TOZD Cinkarne brez upoštevanja TOZD Titanovi dioksid so dosegle v tretjem tromesečju v mesečnem povprečju za 8,54 °'n več sredstev za sklade on amortizacijo nad predpisano stopnjo od povprečnih mesečnih dosežkov v prvem polletju. Povprečna mesečna izguba TOZD Titanovi dioksid pa je v tretjem četrtletju za 2,74 % manjša od one v prvem polletju. Ekonomičnost in rentabilnost še vedno ne dosegata one v preteklem letu zaradi: — visoke izgube pri proizvodnji titanovega dioksida, ki je kar petkrat večji od one v istem razdobju preteklega leta, — zaradi neizkoriščenih kapacitet, — zaradi visokega porasta cen ropromateriala, — delnega znižanja prodajnih nem povečanju obsega poslovanja in cen, — manjše produktivnosti dela. Posledica teh gibanj je poslovanje na meji rentabilnosti predvsem zaradi visoke izgube pri proizvodnji titanovega belila. Cinkarna je dosegla skupno s partnerjem iz NDR 9.898.102 dinarja sredstev za bruto sklade in amortizacijo nad predpisano stopnjo, kar predstavlja ie 19,41 % sredstev, ki so bila ustvarjena v preteklem letu. TOZD brez upoštevanja titanovega dioksida so dosegle 59.833.199 din Za bruto sklade in amortizacijo nad predpisano stopnjo 49.935.097 din Ostanek pred pokritjem izgube, ki odpade na partnerja znaša 9.898.102 din Del izgube, ki odpade na partnerja VVB Lacke und Farben znaša 24.913.915 din Skladi in amortizaoija nad predpisano stopnjo Cinkarne po pokritju izgube znašajo 34.812.017 din Zaradi težke finančne situacije, v katero je zašla TOZD titanov dioksid in dejstva, da je kredit za izgradno tega obrata najela Cinkarna v celoti, so se ostale TOZD Cinkarne odločile, da prevzamejo obresti od dolgoročnih kreditov v znesku din 15.219.626. Zaradi tega je prikazana izguba TOZD Titanov dioksid za ta znesek manjša kot — izredno nizkih cen, ki jih dosegamo pri izvozu in uporabe disparitetnega tečaja dolai-ia, — visokega nivoja cen repro-materiala in energije, ki onemogočajo konkurenčno sposobnost v tujini, — neizkoriščenih kapacitet. — prekonormativne porabe surovin in energije, — prenizke udeležbe domače prodaje v skupni prodaji in neustrezne kvalitete. Izguba pri proizvodnji titanovega dioksida, ustvarjena v devetih mesecih tega leta je brez obremenitve z obrestmi od kre-ditev in z upoštevanjem pozitivnih razlik, ki izhajajo iz preračuna zalog, že več kot za 20 % večja od one, ki je bila plani rana za vse leto 1975. Ostale TOZD so svoje planirane zneske bruto skladov za to razdobje presegle. Planirani fizični obseg prodaje je bil za to razdobje dosežen v merilu celotnega podjetja le s 84,86° n ob upoštevanju višjih doseženih cen od planiranih pa 89,62 %. Zaradi zastoja pri izvozu cin-kove pločevine je prišlo do največjega zaostanka za planom v metalurgiji, kjer so zaloge tudi najbolj porastle, vendar je doseganje v devetih mesecih za več kot 4 poene boljše kot do 30. junija. Nasprotna tendenca se kaže v kemiji, saj je doseganje osnovnega plana fizičnega obsega realizacije za več kot 5 poenov slabše od onega v šestih mesecih. Občutno je izboljšala ta odnos grafika, TOZD titanov dioksid pa poslabšal. Grafika, titanov dioksid in vzdrževanje so dosegle nižje prodajne cene od planiranih, ostale TOZD pa višje. (Nadaljevanje na 4. strani) V primerjavi s preteklim le tom je ustvarila manjši znesek za sklade Kemija, ki je utrpela največji izpad mase prvega pokritja zaradi zmanjšanega obsega poslovanja. V naslednjem razdobju je potrebno še povečati dinamiko porasta obsega poslovanja iz tretjega trimesečja, povečati ekonomičnost proizvodnje, s šted-njo na vseh področjih s posebnim poudarkom na materialnih stroških in uslugah, saj predstavljata ti dve postav ki 80 % CIMAM1R 3 Nadaljevanje s 3. strani DOSEGANJE PLANIRANE REALIZACIJE V TOZD Doseganje planiranega obsega Doseganje planiranega Prodaie z upoštevanjem cen izičnega obsega prodaje brez odProdaie materiala in osnovnih sredstev Metalurgija 75,37 81,04 Kemija 76,61 90,96 Grafika 93.06 91,59 Titanov dioksid 94,93 94,19 Vzdrževanje 115,27 107,23 Transport 98,33 104,34 OSS 88,69 88,69 Cinkarna skupaj 84,36 89,62 PRODAJA IZDELKOV V TUJINO l.-IX. 1975 Indeksi Odstotek Organ, enota Dosežena vrednost prodaje v USA § Doseganje plana l*IX 1975 l-IX 1975 l-IX 1974 udeležbe konvertibil. valute Metalurgija 6.235.060 54,58 70,80 51,64 Kemija 71.184 0,08 14,53 38,48 Grafika 38.550 16,47 20,62 42,49 Titanov dioksid 10.535.510 127,24 143,67 0,38 Cinkarna skupaj 16.920,284 79,30 100,61 19,73 Nedoseganje plana izvoza je vpričo delne stagnacije na domačem tržišču, občutno vplivalo na zmanjšanje palniranega obsega poslovanja. Do tega prihaja zaradi manjšega obsega izvoza cinkove pločevine in nižjih cen, kar je posledica svetovne recesije. Kemija in grafika se zaradi nizkih cen v tujini in visokih domačih cen surovin, nista vključili s pomembnejšimi zneski v izvoz, ker bi bila ogrožena nujna rentabilnost. Zaradi količinsko večjega izvoza titanovega belila od onega v preteklem letu, je vrednost izvo- za ostala na višini iz preteklega leta, vendar ob močno spremenjeni strukturi, saj znaša u-deležba konvertibilnih valut v skupni vrednosti le 19,73 %. Restrikcijski ukrepi na področju uvoza terjajo spremembo prodajne politike, sicer bo prišlo ponovno do zmanjšanja obsega poslovanja. Temeljne organizacije združenega dela, ki se ne bodo odločile za izvoz, ne bodo mogle uvažati surovin, kajti predlog izvozno — uvoznega režima za prihodnje leto predvideva vezavo uvoza na izvoz. VPLIVI NA ODSTOPANJE OD PLANIRANE VREDNOSTI PRODAJE V TOZD — ■ -IX 75 Fizični obseg prodaje Prodajne cene asortim. Saldo večji manjši večje manjše več manj Metalurgija 96.364.201 122.570.062 20.602.028 135.329 5.739.152 Kemija 19.730.965 69.868.252 34.385.595 56.967 15.808.659 Grafika 11.348.813 16.265.111 3.502.864 4.785.235 6.198.%9 Titanov dioksid 27.936.051 34.271.395 715.532 2.221.612 7.841.424 Vzdrževanje 67.295.980 6.476.348 886.333 7.048.233 54.657.642 Transport 2.802.286 2.345.221 975.348 2.007 1.354.461 OSS 5.214.926 2.345.221 — — 2.869.705 SKUPAJ 230.693.222 254.217.645 61.067.700 14.249.383 58.881.800 35.587.914 Rekapitulacija za OZD Cinkarna 1. Izpad obsega poslovanja zaradi manjšega fizičnega obsega prodaje od plan. din 23.524.423 2. Povečanje zaradi doseženih višjih prodajnih cen od plan. din 46.818.317 Saldo zvišanje din 23.293.894 4 CINKARNAR IZPAD MASE PRVEGA POKRITJA ZARADI IZPADA PLANIRANE REALIZACIJE I - IX 1975 V devetih mesecih je bila v vseh štir.ih TOZD planirana prodaja manjša za 87,594.790 din. Zaradi izpada planirane realizacije je prišlo do izpada mase prvega pokritja v znesku din 14.462.793. Ta izpad je manjši od onega, ki je bil ugotovljen do 30. junija 1975. Izpad je naj večji v kemiji z ozirom na doseganje plana rea lizacije in strukturo le-te. GIBNJE PROIZVODNJE V RAZDOBJU JANUAR — SEPTEMBER 1975 Doseganje planov v indeksih l-IX 75 l-IX 74 osnovnega l-IX 1975 letnega l-IX 1975 Metalurgija 89,13 96,75 71,17 Kemija 95,15 75,46 57,91 Grafika 116,77 95,14 69,67 Titanov dioksid 133,89 101,21 73.26 Vzdrž.-galvana 114,54 101,54 76,18 Celot, podjetje 105,88 91,05 67.22 Vrednost dosežene blagovne proizvodnje v devetih mesecih letošnjega leta je za 5,88 % večja od one, ki je bila dosežena v istem razdobju preteklega leta. Na to povečanje je vplivala predvsem večja proizvodnja titanovega dioksida in v grafiki. TOZD metalurgija in kemija nista dosegli vrednosti blagovne proizvodnje iz preteklega leta zaradi spremenjenih tržnih razmer. Doseganje planskih proizvodnih nalog pa zaostaja na nivoju OZD približno za mesec dni. Kumulativni osnovni plan dosegata le TOZD titanov dioksid in obrat galvana, TOZD metalurgija in grafika zaostajata za približno pol meseca medtem ko znaša zaostanek kemije že dva meseca za 9/12 let-negap lana. Obrat v Mozirju je povečal vrednost blagovne proizvodnje v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta za 2,12 %, pri doseganju letnega PREGLED GIBANJA PRODUKTIVNOSTI DELA IN IZKORISTKA ČASOVNEGA FONDA PO ORGANIZACIJSKIH ENOTAH proizvodnega plana pa zaostaja v devetih mesecih za mesec dni. Proizvodnja v septembru je relativno dobro potekala saj je vplivala na kumulativno izboljšanje osnovnega plana v primerjavi z onim, ki je bil dosežen v osmih mesecih kar za 0,65. %. PRODUKTIVNOST DELA IN IZKORISTEK ČASOVNEGA FONDA Tehnična produktivnost dela je na nivoju OZD že presegla ono, doseženo v istem razdobju preteklega leta za 0,72 procent-nega poena. Medtem ko produktivnost dela na zaposlenega zaostaja za ono iz preteklelga leta za 1,96 procentnega poena. Doseganje tehnične produktivnosti dela je ugodnejša od one na zaposlenega, ker je v letošnjem letu izkoristek možnega časovnega fonda padel od 85,33 n0, kolikor je znašal v preteklem letu na 83,35, torej kar za dva poena. Izostanki iz naslova rednega letnega dopusta so za več kot en poen večji od onih v preteklem letu, zaradi boleznin za 0,83 poena. Tudi manjše število opravljenih nadur je vplivalo na izboljšanje tehnične produktivnosti dela. V preteklem letu je bilo opravljenih na zaposlenega 82 nadur, letos pa le 54. Izostanki od dela iz vseh naslovov predstavljajo časovni fond 334 delavcev, opravljene nadure pa časovni fond 66 delavcev za to razdobje. TOZD Izkoristek časovnega fonda Produktivnost dela l-IX 1975 l-IX 1974 l-IX 1974 l-IX 1975 Tehnična Na zaposl. Metalurgija 82,60 82,60 92,07 88,59 Kemija Celje 84,79 82,61 91,23 87,83 Kemija Mozirje 85,58 84,88 108,20 104,12 Grafika 80,88 83,15 105,88 109,76 Titanov dioksid 85,01 82,50 114,16 110,81 Vzdrževanje 84,93 85,06 103,33 99,97 Transport 80,65 80,76 103,46 103,88 DSSS 85,58 83,67 95,93 91,82 85.33 83,35 100,72 98,04 Produktivnost dela v OZD Cinkarne I. — IX. 1975 Tehnična produktivnost dela Opis 1974 l.-IX. I.-IX. 1975 Proizvodnja po stalnih cenah v 000 din 273.844 289.936 105,88 Izvršene delovne ure 2.711.708 2.850.439 105.1? Leta nikakor ne smemo zaključiti z nižjo produktivnostjo od one, ki smo jo dosegli v preteklem letu na zaposlenega. Zato je potrebno v preostalem obdobju v tem smislu energično ukrepati. Doseganje tehnične produktivnosti na raven iz preteklega leta je posledica poslabšanja izkoristka časovnega fonda in torej posledica drugega negativnega vpliva, le manjši del efekta izhaja iz manjšega števila opravljenih nadur. (Nadaljevanje na 5. strani) Vrednost proiz- vodnje na 8 ur 807,89 813,73 100,72 Produktivnost dela na slenega zapo- Povprečno število zaposlenih 107,84 Vrednost proizvodnje 105,88 Produktivnost 1,96 Začela se je sezona Celjsko gledališče je nameravalo letos začeti sezono tako kot običajno z resnejšim delom, z romantično tragedijo LORENZACCIO, vendar je bolezen preprečila to uprizoritev, ki je bila postavljena Ln naštudirana že v spomladanskem času. Začetek sezone je bil vendarle v znamenju uspele otvoritve sezone, komedija ZOJKINO STANOVANJE v režiji Francija Križaja m z naslovno vlogo Marije Goršičeve je več kot uspela, že dolgo ne pomnimo tako dolgega aplavza po predstavi. Občinstvo je sprejelo veselo komedijo kot obetajoče znamenje, da se gledališče v no- vi sezoni ne bo izneverilo obljubam, ki ijih je dalo ob razpisu abonmaja: da bo letošnja sezona v znamenju komedije, lažje razumljivosti in dostopnosti. Od šestih del — dve deli bo gledališče pripravilo za mladino in otroke — so štiri prave komedije, eno delo je romantična tragedija, zadnje pa je prava ljudska igra, kakršno si gledališče le more želeti. Ustavimo se za hip ob tej romantični tragediji. Sama oznaka »romantična« določa igro kot igro polno razgibanega, slikovitega dogajanja, napetega v pričakovanju usodnih dogodkov, ki jim ne manjka preproste poezije, moči pesniške besede in zanimivih ljudskih značajev. Zgodba je preprosta. Glavni junak je Lo-renzo, ki trpi zavoljo tiranske vladavine. Avtor, francoski pesnik in dramatik Alfred de Musset, ki je sam trpel zavoljo politične reakcije, je iz u-pora proti svojemu času napisal to igro kot protest, ki se jasno čuti, čeprav je čas dogajanja postavil v 16. stoletje, v italijansko Florenco za vladavine okrutnih, razuzdanih Medičejcev. Razumljivo je bila igra za njegovega časa nezaželena. Lorenzo, ki predstavlja tukaj Musseta in njegov upor, se sam samcat odloči, da bo napravil konec tiraniji. Uspe mu, pretihotapi se v skrajno zaupljivo bližino samega tiranskega vojvode Alexandra in ga pokonča. Vendar deželo reši le za krajši čas tiranije, dežela, ljudstvo še ni dozorelo, da bi lahko izbralo iz svoje srede pravega revolucionarja, ni še zrelo za kolektivno akcijo. LORENZACCIO bo imel predvidoma svojo prvo predstavo 21. novembra. V tem času vas moramo o-pozoriti še na številna gostovanja. Po novogoriškem gostovanju bo v Celju 14. novembra gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z uspelo uprizoritvijo Hiengove igre IZGUBLJENI SIN, ki je v režiji Mileta Koruna prejela že več priznanj in nagrad. Opozoriti vas moramo tudi na poseben program, ki ga celjska gledališka hiša pripravlja za otroke. Letos bosta naštudirani kar dve igri za otroke, vesela igra MAKS ŽVIŽGAC in jpa ZGODBA O TOVARIŠU ' TITU, ki bo posvečena praznovanju 30-letnice osvoboditve. Skozi osebnost in življe- (Nadaljevanje na 7. strani) Priročnik za organizatorje kulturnega življenja V široki akciji razvijanja kulturnega življenja kot ene sestavin boja za celovito osebnost delavca — samoupravljavca je nadvse pomembna vloga osnovnih organizacij sindikata. Te so namreč nosilci prizadevanj za vzbujanje in negovanje kulturnih potreb zaposlenih. PRIROČNIK ZA ORGANIZATORJE KULTURNEGA ŽIVLJENJA, ki bo v januarju prihodnjega leta izšel med izdajami Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, s sodelovanjem sektorja republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za izobraževanje, znanost in kulturo, založila pa ga bo ČZP »Delavska enotnost«, želi pomagati tajko imenovanim organizatorjem kulturnega življenja v delovnih kolektivih, ki so si v razvitejših delovnih organizacijah že nabrali izkušenj, pa tudi začetnikom, ki morebiti še ne vedo prav, kije in kako bi se dela lotili. Namen se- stavljalcev Priročnika je bil, da bi s konkretnimi napotki, z opisom možnosti za organizacijo kulturnega življenja delavcev, vzpodbudil k ukrepom, ki bodo omogočili zadovoljevanje obstoječih in razvijanje novih kulturnih potreb. V Priročniku so ob-ravnatvana poglavja o .načinih vzbujanja in negovanja interesa za knjigo, o ureditvi delovnega in domačega življenjskega okolja, o higienskozdravstvend kulturi, o možnostih kulturne rekreacije in posebej o kukumo-umet-niškem amaterskem delovanju Nadaljevanje s 4. etrani Gibanje povprečnih osebnih dohodkov neto v dinarjih Izplačani neto OD na pod. vkalk. ur I n d e k e Izplačani nato OD na p. štev. zaposlenih Indeks \ K s . S 2 K S S S MX 1974 MX 1975 Leto 1974 T * X 2 fr£6l XII l-IX 1975 Leto 1974 K X X X Metalurgija 2.490 3.200 2.649 128,61 120,80 2.434 3.166 2.656 127,46 119,20 Kemija Celje 2.792 3 360 2.839 120,34 118,35 2.591 3.319 2.701 128,10 122,88 Kemija Mozirja 2.579 3.148 2.659 122,06 118,39 2.790 3.276 2.876 117,42 113,91 Grafika 2.620 3.212 2.721 122,59 118,04 2.521 3.143 2.645 124,67 118,83 Titanov dioksid 2.686 3.322 2.798 123,68 118,73 2.814 3.356 2.939 119,26 114,19 Vzdrževanje 2.744 3.462 2.900 126,17 119,38 2.975 3.510 3.117 117,98 112,61 Transport 2.360 3.053 2.494 129,41 122,41 2.198 2.932 2.347 133,39 124,93 DSSS 2.590 3.140 2.690 121,23 116,73 2.590 3.030 2.680 116,99 113,06 Cinkarna skupaj 2.633 3.280 2.754 124,57 119,10 2.653 3.256 2.786 122,73 116,87 Ekonomičnost in rentabilnost rentabilnosti celotnega j>odjetia. terjatev v znesku din 8.704.558, Ekonomičnost je v letošnjem letu slabša od one v preteklem letu, saj smo na dinar porabljenih sredstev ustvarili manj celotnega dohodka kot v preteklem letu. Razlog za to je pretežno poslovanje TOZD titanov dioksid v ostalih temeljnih organizacijah pa hitrejši porast materialnih stroškov, uslug in amortizacije od porasta proizvodnje. Rentabilnost poslovanja je na nivoju OZD prav tako manjša od one v preteklem letu, saj porabljena in vložena sredstva hitreje rastejo od finančnih učinkov. Ti nezdravi tokovi so najbolj prisotni v TOZD titanov dioksid saj 'je celotni dohodek po-rastel na 46%, porabljena sredstva pa kar za 48 % in so tudi v na j več ji meri vplivali na padec Tudi v kemiji so prisotne enake tendence čeprav v manjši meri. Zaradi povečanja terjatev do kupcev je prišlo do popravka finančnega rezultata iz naslova kar je za 203,4% več od zneska v .istem razdobju preteklega leta. Za ta znesek je zmanjšan dohodek v tem razdobju. Razvojna linija finančnih kazalcev-Cinkarne I. — IX. 1975 1. — IX. 1974 I. — IX. 1975 Indeks 74 = 100 Celotni dohodek 870.338.483 956208.123 109,87 Dohodek in amortizacije nad predpisano stopnjo 165.698.332 153.641.210 92,72 Družbeni proizvod 219.933.949 214.751.367 97,64 Družbeni proizvod na zaposlenega 117.927 106.841 90,60 Skupna aredstva akumulacija 107.280.088 78.251.149 72,94 Bruto akladi in amortizacija nad predpisano stopnjo 50.997.979 9.898,102 19.41 Povprečna osnovna in obratna sredstva 1.083.373.283 1.354.615.813 125,34 Porabljena aredstva brez amortizacije nad predpisano stopnjo 704.640.151 802.566.913 113,90 ljudi na različnih področjih. Na poglavje o tem, kako se lahko delovne organizacije vključujejo preko manifestacij poklicnih kulturnih ustanov v kulturno dogajanje svojega širšega okolja, se navezujejo spiski kulturnih ustanov in organizacij pri nas z naslovi in telefonskimi številkami. Posebno poglavje govori o družbenih, materialnih in kadrovskih osnovah kulturnega življenja v TOZD; konkretno navaja vire in načine gospodarjenja s sredstvi, namenjenimi za kulturo, ter pojasnjuje sistem organiziranosti in delovanje samoupravnih interesnih skupnosti za področje kulture. Priročniku je na koncu dodan vzorec družbenega dogovora o vsakoletni kulturni akciji v občini. V njem so navedeni tudi načini, kako je mogoče osnovnemu, strokovnemu in idejno-političnemu izobraževanju dodati komponento kulturne vzgoje. PRIROČNIK ZA ORGANIZATORJE KULTURNEGA ŽIVLJENJA je napisan nadvse konkretno; ne omejuje se zgolj na načelna vprašanja, ampak natančno opredeljuje naloge nosilcev te organizacije, navaja načine in oblike, ne da bi hotel biti organizatorjem vzorec, ki bi jih pri njihovem delu omejeval. Zelo pomembno je tudi to, da je napisan iz naših razmer, upoštevaje naše domače možnosti, in pa to, da nakazuje oblike kulturnega delovanja v okviru same TOZD ter v njenem širšem okolju. Priročnik bo obsegal približno 80 strani, cena zanj pa bo okrog 15 dinarjev. Prepričani smo, da mora PRIROČNIK ZA ORGANIZATORJE KULTURNEGA ŽIVLJENJA imeti vsaka sindikalna organizacija v vsakem delovnem kolektivu, seveda pa tudi vsi člani komisij za kulturo pri vseh občinskih svetih ZSS in republiških odborih sindikata. Priročnik naročite pri CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, p. p. 313/VI. Tilka Blaha CiNKAINAR 5 Praznovali smo Dan republike V petek, dne 28. novembra je naša osnovna organizacija sindikata organizirala v sindikalni dvorani proslavo v počastitev Dneva republike. To pot je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička, mnogi člani našega delovnega kolektiva, ki so prišli malce pozneje pa so se morali zadovoljiti s stojiščem ob vhodu v dvorano. V slavnostnem govoru je generalni direktor naše organizacije združenega dela tovariš Franjo Klinger, dipl. ing. orisal zgodovinski razvoj naše repub-like, poudaril pa je tudi vlogo in pomen naše samoupravne socialistične ureditve. Govor objavljamo v celoti. V zelo kvalitetnem kulturnem sporedu so sodelovali: moški pevski zbor »Ivan Cankar«, z zbornima recitacijama pa mladinke in mladinci iz našega delone-ga kolektiva ter učenke in učenci osnovne šole »Franja Vrumča« s Hudinje. Zaupajoč v enotno in revolucionarno KPJ se je jugoslovansko ljudstvo odzvalo njenemu klicu in z orožjem pa tudi goloroko stopilo v borim z neprimerno močnejšim sovražnikom. Slavna zgodovina boja naših narodov je ponovno potrdila toč nost Marksove in Leninove trditve, da ljudstva, ki želi biti svobodno ni mogoče premagati. Vzporedno z razraščanjem oboroženega boja so se razvajali tudi elementi politične oblasti, le da tokrat ni bila njen nosilec buržuazija ampak: delavski razred. Narodnoosvobodilni odbori so nasta/jali na celotnem ozemlju Jugoslavije ter opravljali funkcijo oblasti, organizirali prebivalstvo in tako razvi jal oblike in vsebino kasnejše državnosti. Znamenita zasedanja AVNOJ-a v Bihaču in Jajcu so še v večji meri strnila jugoslovanske narode v enotnem boju proti agresorjem in domačim izdajalcem. Na zelo klasičen in pogumen način so jugoslovanski narodi istočasno ko so se borili proti okupatorju, bojevali tudi svojo socialistično revolucijo ter jo potrdili s svojo lastno krvjo. Iz tako velikih žrtev in naporov ter odločnosti v boju se ni moglo roditi nič drugega kot svobodna, enotna delavska država, katere 30-letnico osvoboditve prafznuje-mo letos. CINKARNA Tovariš ing. Klinger je dejal: »Še vedno je živo pred nami čas, ko se je sredi okupirane in razdvojene Evrope razmeroma majhen, gospodarsko nerazvit, vendar politično zrel in svobodoljuben jugoslovanski narod uprl tujemu zavojevalcu in domačim buržuaznim plačancem. Prav zato je naš praznik republike v letošnjem letu še svečane j ši in nam daje priliko, da se ozremo po rezultatih povojne graditve naše socialistične družbe. Ob tem pa je praznovanje dneva republike tudi prilika, da potrdimo našo čvrsto odloče- nost, da bomo vztrajali na poti, ki se je kadila v času NOB, braniti jja smo jo morali tudi v povojnem obdobju. Z velikim elanom in optimizmom smo po osvoboditvi začeli obnavljati porušeno deželo in razvijati sodobno industrijo. Velike mladinske delovne akcije in množična udeležba pri prostovoljnem delu so prav gotovo odraz trdne odločnosti naših narodov, da nadaljujejo izročilo revolucije in si s svojim lastnimi silami zgradijo lepšo bodočnost. Vendar pa koncept enakopravnosti in nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav, ki ga je Jugoslavija sprejela kot svoje osnovno vodilo v odnosih z drugimi deželami, ni ustrezal tistim, ki so -hoteli videti Jugoslavijo takšno kot je bila pred revolucijo, oziroma poslušno tistim, ki so se razglašali za voditelje socialističnega sistema v svetu. Prav iz teh razlogov so morali jugoslovanski narodi v letih 1948 do 1952 skozi -težko preizkušnjo, ki ni bila le gospodarskega in političnega ampak tudi vojaškega značajal Različni pritiski zlasti s strani vzhodnih dežel — članic Informbiroja — so resno ogrozili njeno suverenost. Vendar poizkusi, da se kompromitira KPJ, posebno pa še njeno vodstvo, ter ob tem tudi razbije bratstvo in enotnost naših narodov niso uspeli zarajdi enotne podpore vseh narodov Jugoslavije politiki, ki jo je vodila naša KP. Zgodovinska odločitev pred 25. leti na osnovi katere se začenja razvijati samoupravljanje kot temeljni element razvoja soci-alitsične demokracije je jasno začrtala bodočo usmeritev jugoslovanske notranje politike. Nedvomno je Jugoslavija na tem področju odigraila pionirsko delo, saj praktično ni bilo nika-kih izkušenj po katerih bi se ravnali. Vsa teoretična dognanja je bilo potrebno preizkusiti v praksi in odpraviti tisto, kar ni ustrezalo praktičnim potrebam. Vsi vemo, da se je ob razvijanju sistema samoupravljanja pojavljala vrsta dilem, vprašanj in problemov, vendar je bilo že v samem začetku očitno, da tako usmeritev sprejemajo najširše množice delavskega razreda. Mnogi poizkusi razvrednotenja samoupravnega sistema so vedno znova propadli, kar samo potrjuje kako globoko se je sa mouprajvl jan je zakoreninilo pri delovnih ljudeh. Humanizacija človeških medsebojnih odnosov, ki jo sistem samouprave pogojuje ter svobodna menjava dela, katere temeljni element je v tem, da delavci v združenem delu sami odločajo o svojih skupnih potrebah in jih v takem obsegu tudi financirajo je dobila svojo pravno potrditev tudi s sprejetjem nove ustave. Le lažen pogled na dosedaj storjeno delo potrjuje, da smo v praksi uresničili že marsikatero določbo ustave, čeprav le-ta opredeljuje tudi razvoj socialističnih odnosov v prihodnosti. Vendar pa moramo biti kritični tudi pri doseženih rezultatih uresničevanja ustave. Bolj bomo morali krepiti zavest, da samoupravni sistem ne pomeni le večjih pravic in demokratizacije, rfnpak obenem tudi obveznost nas vseh, da z večjim prispevkom osebnega dela zagotavl jamo tudi materialno osnovo pri raz viianju samoupravnih družbenih odnosov. Krepitev vloge TOZD mora temeljiti na skupnih, širših interesih in ne ozko patrcialnih, saj bi se v takem primeru razvred notili dosežki na tem področju, prav tako pa bi to pomenilo od-stpanje od ciljev razvoja samoupravljanja. Vsi vemo, da je pot samoupravljanja zahtevna in da so na njej mnoge prepreke. Jugoslavi- ja je obdana z mnogimi državami različnih družbenih sistemov, ki ne bazirajo na samoupravi, zato vidijo v naši praksi nevarnost za njihov družbeni sistem. Vedno pogosteje namreč mnoge napredne stranke v različnih deželah postavljajo zahtevo po samoupravljanju, ob tem pa' jih močno podpirajo delavci teh dežel. Prav zato se ne smemo čuditi dejstvu, da se pogosto v zelo različnih oblikah izvajajo razni poizkusi razvrednotenja samoupravnega sistema. Tovrstni nosilci takih akcij na različne načine dokazujejo, da je tak sistem nestabilen, da škodi gospodarskemu razvoju, ne prinaša kvalitetnih in hitrih odločitev ipd. Vendar pa smo takih napadov vajeni, zato nas ne morejo zavesti, niti nam bistveno škodovati. Napadli na naš samoupravni sistem pa so v tesni povezavi z napadi na našo zunanjo politiko. Ker smo neuvrščena država, katere geslo je borba za mir in enakopravne odnose med vsemi državami, smo zato trn v peti različnim blokovskim grupacijam, talko vzhodnih kot drugih držav. Aktivnost Jugoslavije v svetu neuvrščenih je že mnogokrat preprečila samovoljne akcije zlasti velikih sil, ki hočejo ohraniti svoj politični, gospodarski in voiaški vpliv nad drugimi de- (Nadaljevanje na 7. strani) Vtisi z izleta upokojencev Zopet okrog 15. septembra sem prejel pošto od mojegaj bivšega kolektiva Cinkarne Celje, da nas vabijo na skupen upokojenski izlet v Jeruzalem. Po enem letu smo se nekdanji člani tega kolektiva zopet zbrali 26. septembra ob 7. uri zjutraj. Prišlo nas je zelo veliko in po vkrcanju se je sedem avtobusov premaknilo, v vsakem avtobusu se je začelo vedno večje in sprščenejše kramljanje. Vsak je zraven imel tudi svojo ženo, le redki so bili sami. V vsakem avtobusu je bil vodič — sindikalni delavec Cinkarne Celje pa tudi muzikant je bil z nami. Po kar kratkim kramljanju še do dobra nismo s prijatelji preleteli kako je kdo, koga izmed nas ni več, kako smo včasih korajžno premagovali vse težke napore, a če že ravno je minilo več let ko smo odšli v pokoj od tega čudovitega kolektiva, ki nas do danes ni nikoli pozabil. Toda že smo se ustavili ob prvi lepi gostilni, kjer si je vsaltdo od nas privoščil kaj ostrega za po grlu in morda še kakšen sendvič. To nam je še bolj vlilo dobre volje in ob nadaljevanju vožnje smo začeli že prepevati, da pa je bolje šlo nam je pomagal naš veseli muzikant. Ob takšni dobri volji je naš vodič tovalriš Leben Marjan povedal še par veselih, bili smo prerojeni, zdelo se nam je, da se več dovoliti, da sklepajo mimo interesov neuvrščenih držav, kar vnaša' optimizem za bodoče mednarodno sodelovanje. Mnogo pomembnega hi še lahko rekli o uspehih jugoslovanskih narodov v notranji in zunanji politiki v teh tridesetih letih povojnega razvoja, pa tudi o težavaalh s katerimi so se srečevali, vendar nam je to že pre- je slednji izmed nas otresel par let. Ob kar lepem vremenu in tako razgibani družbi je avtobus zdrvel kar prehitro mimo čudovitih, naših prelepih pokrajinskih pejsažev. Evo nas, in že smo med zidovi lepo ohranjenega Ptujskegal gradu. Ta močna utrdba je zagrnila mnoge, mnoge nedolžne. Kot opomin, se je bahotalo to zidovje tistim, ki so si drznili proti volji teh mogotcev. Sama zgradba gradu je v lepem stanju ohranila toliko dragocenosti — od slik do orožja. Tu so sobane tako lepo ratepo-rejene, da smo kar dobro videli v katerih porstorih se je zadrževala glavna tega gradu kjer so se odvijali najbolj dramatični prizori. Zelo glasni in nasmejani smo prišli do velike sobe z veliko oznako spletenega S v ornamentiko. Kot da bi videli vsi, da je ta S pomenil »esistenco«, smo vsi utihnili. Kadar se je govorilo o važnih stvareh, se je tu odločalo in vsakdo je vedel, da se od tu stvari ne smejo širiti naprej. Z izrednim zanimanjem sem si tudi ogledal orožarno z dobro o-hranjenimi viteškimi nerodnimi oklepi, toda varnimi pred napadalci. Vsakega vedno zanima kako so živeli naši predniki, zato je potrebno organizatorjem pri iz- lagi dela vsakega posameznika in nas vseh, največ prispevali k naši gospodarski in družbeni stabilizaciji, kar je pogoj za bolj brezskrbno in lepšo bodočnost. Delovnim ljudem podjetja in njihovim svojcem čestitam za praznik republike z željo, da dosežemo v bodoče še lepše delovne uspehe in čimveč osebne sreče.« biri izreči vso priznanje za tako pester izlet enega dneva. Ob nadaljevanju poti smo že kar hiteli s pogovori, kar bali smo se da si ne bomo uspeli vsega povedati. In zopet zavlada pesem, glasna iin odločna. Vsi smo zapeli in tako smo se znašli sredi Ljutomera ob bogato založeni mizi. Lepo smo se podkrepili, ogledali še te zanimivosti in nadaljevali pot mimo Murske Sobote. Še kratki postanek v gostilni od koder smo pot pričeli, kajti vsi smo želeli da bi jo šele nadaljevali. V Celju smo se zopet znašli ob 21. uri. Tiho, ve*' selo, sproščeno smo. odhajali vsak na svoj dom misleč: »Ali se bomo še kdaj videli?« Ni besed , dragi prijatelji, delavci kolektiva Cinkarne Celje, s katerim bi se lahko zahvalil Slovensko ljudsko geldališče je imelo nedavno premiero nove mladinske igre, namenjene predvsem osnovnošolcem, gotovo pa jo bodo veseli tudi mlajši otroci. Igra se imenuje MAKS ŽVIŽGAČ napista sta jo dva berlinska alv-torja, prevedel jo je Janez Žmavc, zrežiral pa Iztok Tory. Igrico o Maksu žvižgaču je vsekakor novost v uprizarjanju iger za otroke. Doslej je celjsko gledališče uprizarjalo večinoma le pravljice in še to le enkrat na leto, v času dedka Mraza. Poslej naj bi imeli otroci gledališče skozi vse leto, svoj gledališki dan pa vsaj enkrat na teden. V želji, da bi lahko gledališče uresničilo to zamisel, bo uprizorilo v Začela se je sezona (Nadaljevanje s 5. strani) njepis našega predsednika se bodo naši otroci na prikupen in nevsiljiv način lahko seznanili tudi z zgodovino naše revolucije. Za otroke bodo tudi številna gostovanja Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Igre bodo na voljo skozi vso sezono, radi bi, da bi jih videlo čimveč otrok, ne samo v času pred Novim letom. Janez Žmavc vam, ki ste nam omogočili ne prvič, od kar smo vas zapustili, tako lep dan. Lepo in tesno je človeku pri srcu, ko dobi povabilo od vas, da nas vabite na izlet. Človek je vesel tega, da ni pozabljen. Le če bi se še enkrat srečaii dragi tovariši, bi si želeli le še eno, radi bi si še enkrat ogledali tovarno, v katero smo vložili toliko lastnih moči in sposobnosti. Vemo, da se je vse spremenilo, a našli bi vsak svo j na j draž j i spomin prav ob tem zidovju. Končal bi rad, lepo je bilo in hvala vam, ki ste nam to omogočili — vam ki nas niste pozabili in tudi vi boste veseli če vas bodo vabili in ne pozabili. PESJAK CIRIL, Lopata 26 Celje drugi polovici sezone še eno mladinsko igro, ZGODBO O TOVARIŠU TITU, večkrat pa bo gostovalo tudi Mladinsko gledališče iz Ljubljane. Tako je bila že 26. XI. v gosteh Jovanovičeva igra ŽRTVE MODE BUM-BUM, ki je bila!' letos nagrajena kot najboljša predstava na Borštnikovem srečanju v Mariboru. Po Novem letu pa bosta gostovali še igrici VILINČEK Z LUNE ter ANDROKLES IN LEV. Snov MAKSA ŽVIŽGAČA je vzeta iz vsakdanjega življenja otrok, pripoveduje pa o tem,, koliko jeze imajo otroci z odraslimi, ki jih kar naprej karajo in jim kar naprej nekaj prepo vedujejo. Tudi način igre je drugačen, kot smo ga sicer vajeni. Igralci pridejo na oder, se predstavijo in se domenijo — sporazumno z otroki v dvodani — da se bodo nekaj igrali. Igrali se bojo igro o Maksu, ki postane glavni junak. V pravljicah nastopa jo čudežne sile, ki pomagajo otrokom, tukaj pa se mora Maks krepko »boriti«, če hoče kaj doseči v svetu odraslih. Na koncu mu z združenimi močmi pomagajo vsi. In v tem je tudi skriti nauk te odrske zgodbe: svet se nenehno spreminja in pri tem spreminjanju sveta Iaihko sodelujejo vsi majhni in veliki otroci, to so odrasli, če jih pri tem vodi dobra misel in radostni občutek, da je ves svet velika prihodnost današnjih otrok. J. Ž. C1NKARNAR 7 Praznovali smo Dan republike želarni in jih tako prisiliti v odvisnost od njih. Vendar politika neuvrščenosti in aktivnega, miroljubnega sožitja dobiva vedno več pristašev, kar jasno potrjuje vedno večji krog držav udeleženk na konferencah neuvrščenih. Danes si velike sile ne morejo (Nadaljevanje s 6. strani) cej znano, zato želim na koncu posebno poudariti, da bomo z večjim prizadevanjem vsakega po-saltnezniika, bolj vestnim delom, razvijanjem poštenih, humanih medsebojnih odnosov, štednjo v proizvodnji in poslovanju ter razvijanju zavesti, da lahko svoje pravice uveljavimo le na pod- Gledališče za otroke NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESF V mesecu oktobru je bilo petnajst nezgod pri delu. Številke v oklepaju pomenijo skupno število nezgod v letošnjem letu. DSSS: Splošni sektor l (5); TOZD VZDRŽEVANJE: Strojne vzdrževanje 3 (25), Elektro vzdrževanje 1 (6), Gradbeno vzdrževanje 1 (2); TOZD TRANSPORT: Železniški promet 1 (14); TOZD METALURGIJA: PIK 1 (2), Valjarna 1 (16); TOZD KEMIJA: Cinkovo belilo 1 (8); TOZD GRAFIKA: Tiskarske barve 1 (2); TOZD TITANOV DIOKSID: Skup ne službe 1 (1), Proizvodnja titanovega dioksidu 2 (19), Stranski obrati titanovega dioksida 1 (3). NA POTI SO SE POŠKODOVALI CEROVŠEK Vinko — gradbeno vzdrževanje; HUSKIČ Sadik — transport; KERŠ Giril — valjarna; KRULOVIC Vladimir — valjalma; KRUŠIC Adolf — organska barvila; PREVOLŠEK Stanko — organska barvila in MILOŠIČ Franc — titanov dioksid. PRI DELU SO SE POŠKODOVALI DSSS Splošni sektor JANC Rudi (8. nezgoda). Na poti iz enega obra v drugega si je pri hoji poškodoval gleženj leve noge (ni faktorja v delovnem okolju). gradbe- je hotel odstraniti ležaj, ki mu je paldel iz rok, stisnil mu sredinec in prstanec leve roke, (naglica pri delu). TOZD KEMIJA Cinkovo belilo FERCEC Štefan (4. nezgoda). Ko je čistil retorto, je bruhnila cinkova para iz retorte ter ga opekla na podlakt leve roke (ne-smotern način dela). TOZD GRAFIKA Tiskarske barve KOKOTEC Jože (3. nezgoda). Pri organiziralnem tekmovanju v malem nogometu je zastopal Cinkarno in si poškodoval prst na desni nogi (ni faktorja v delovnem Okolju). TOZD TITANOV DIOKSID Skupne službe NEDOH Rado (1. nezgoda). Pri pregledu materiala in opreme v investicijskem skladišču mu je padel kos opreme na levo nogo, poškodoval mu je prst (nesmotern napin dela). Proizvodnja BIZJAK Rudolf (1. nezgoda). Pri prediranju saržirne cevi s toplo vodo, ki razstaplja ferosul-fat, mu je ta raztopina brizgnila v oči (slaba organizacija dela). TOVORNIK Emil (6. nezgoda). Pri polnjenju titanovega dioksida v vreče, je vreča počila, prah mu je zaprašil oči (motnje v normalnem tehnološkem procesu). Stranski obrati KOREZ Franc (1. nezgoda). Pri hoji po stopnicah mu je spodrsnilo in je padel. Poškodoval si je levo stran prsnega koša (neprevidnost). Izgubljeni pri delu in dnevi zaradi na poti: nezgod PRI DELU NA POTI Oktober Kumul. I.-X. Oktober Kumul. I.-X. Glavna direkcija 4 162 77 Vzdrževanje energetika 108 722 5 86 Transport 43 295 25 255 Metalurgija 40 766 41 364 Kemija — 281 34 83 Grafika 16 89 — 3 Titanov dioksid 18 240 46 291 SKUPAJ 229 2555 151 1159 Služba i za varstvo pri delu 175-letnica rojstva dr. Franceta Prešerna TOZD VZDRŽEVANJE Strojno vzdrževanje BLAGOJEVIČ Cveto (4. nezgoda). Pri transportiranju mešala z ročnim vozičkom mu je spodrsnilo na spolzkih tleh, pri tem pa si je poškodoval koleno leve noge (naglica pri delu). BRULC Jože (2. nezgoda). Pri razdiranju dvodelne objemke se mu je ta nenadoma zrušila ter poškodovala hrbet leve roke (ne-smotern način dela). TAVČAR Anton (1. nezgoda, N). Pri spuščanju tlačne kislinske cevi mu je stisnilo kazalec in sredinec leve roke (nesmotern način dela). Elektro vzdrževanje ŠAH Andrej (3. nezgoda N). Pri vhodu v delavnico se je spotaknil ter padel in se udaril na ■.rebra (neprevidnost). Gradbeno vzdrževanje GORENŠEK Milan (1. nezgoda N). Pri izhodu iz dekanterja mu je padel tujek v desno oko (višja sila). TOZD TRANSPORT Železniški promet PLAVČAK Srečko (l.nezgoda). Pri utiranju premikalne lokomotive, mu je kolo stisnilo palec desne roke (nesmotern način dela), TOZD METALURGIJA PIK NOVAK Ivan (2. nezgoda). Ko je pomagal ključavničarju pri popravilu žerjavne proge, se je udaril s kladivom v desno nogo pod kolenom (nesmotern način dela). Valjarna TIRINGER Franc (2. nezgoda). Pri čiščenju okolja pri Škarjah CINKARNAR V sredo, dne 3. decembra 1975 je Prešernova družba v Ljubljani imela slavnostno sejo v počastitev 175 letnice rojstva dr. Franceta Prešerna. Seja je bila v Klubu poslancev, slavnostni govor pa je imel Boris Ziherl. V govoru je tov. Ziherl orisal Prešernovo življenje, njegovo delo in njegov odnos do slovenskega človeka, še posebej do slovenskega kmečkega ljudstva. To je bil odnos resničnega demokrata, patriota v najprogresivnejšem smislu te besede. Izhajajoč iz te-ga' ljudstva, je nesel s seboj idejno neizoblikovane njegove najgloblje težnje in se znanja bogat, vračal k njemu, ne da bi ga učil, kako naj še vestneje hlapčuje, temveč, da bi ga dvignil k zavesti lastnega človeškega dostojan-stval Široka človeška odprtost in napredna usmerjendost Franceta Prešerna kot pesnika in mi: selca sta potemtakem tisti, ki vsakemu praznovanju posvečenemu njegovemu spominu dajeta v tem našem času neko posebno alktualnost. Po slavnostnem govoru je moški pevski pevski zbor zapel nekaj pesmi med njimi »Zdravljico«. Dramska igralka Duša Počkajeva pa je doživeto recitirala Prešernove pesmi. Nato je bila delovna seja glavnega odbora Prešernove družbe. Seji so prisostvovali naši znani kulturni in politični delavci, med njimi predsednik RK SZDL Mitja Ribičič, predsednik Republiškega odbora Zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič, pisatelja Mišo Kranjec, Tone Svetina, Ivan Potrč in številni poverjeniki Prešernove družbe. V razpravi je bilo izrečenih vrsto predlogov, kako naj bi družba dosegla svoj namen zvišanje števila naročnikov, oziroma prispevala svoj delež pri širše zasnovani kultrni akciji. Knjige Prešernove družbe so namenjene najširšemu krogu bralcev, delavcu, kmetu, mladini kot tudi intelektualcu. Dolžnost družbe je, da izdaja najkvalitetnejše knjige, ki pa ne spadaljo med ti- ste razkošne izdaje, ki jih kupujejo snobi na metre Ln v barvah ovitkov, ki se barvno ujemajo s pohištvom in preprogo. To so po videzu skromne knjige s skromno ceno, pristopno vsakomur vendar z bogato vsebino. Knjiga je kljub modernim medi jam kot so televizija, radio, in film še vedno osnova izobrazbe in kulture človeka. Žal pa smo se večinoma še umsko dokaj polenili pa itudi naši mladini vse preveč nudimo in dovoljujemo prebiranje različne slabe litera- Delovne organizacije, predvsem pa sindikati in Zveza socialistične mladine si morajo zlasti prizadevati, da bo imela Prešernova družba več odmeva med najširšimi plastmi delavcev. Zbirke Prešernove družbe za leto 1976 so že izšle, ter jih lahko vsi, ki so jih naročili, dvignejo v sindiktu podjetja. Vsi tisti pa, ki se žele na novo vkl jučiti v članstvo, po izkušnjah so prav gotovo vsi tisti, ki so zbirko videli, lahko to store o-sebno v pisarni sindikata ali kar telefonično na štev. 224. Zbirka za leto 1977 bo obsega-la: — Prešernov koledar. V koledarju je polno resnično zanimivega branja. — Knjigo Štefani|e Ravnikar Podbevšek NAD PREPADOM. Roman je pretresljiv dokument o ne*ih ženskah — borkah, ki so šle skozi pekel bojev, izgubile može, ali sploh koga od svojih in po vojni ostale nekako odrinjene, zapostavljene. — Knjigo Smiljana Rozmana LETEČI KROŽNIK. Roman se odlikuje po poljudnem pisanju in privlačnih zgodbah, ki smeši pojav letečih krožnikov. — Knjigo Ivana Cankarjal MARTIN KAČUR. Roman ne srečnega slovenskega učitelja iz preteklosti. — Knjigo Andreje Grum PLETENJE. Priročnik o pletenju z novimi vzorci bo prav gotovo zadovoljil mnoge ženske. Zbirko bodo naročniki prejeli za 80.- din broširano, vezano v celo platno (Koledar bo broširan) pa za 140.-din. Ker bomo nafročnino pobirali pred 30. junijem 1976 po plačilnem seznamu, bodo vsi naročniki prejeli še nagradno knjigo — ČAROBNI PISKAČ — NEVARNA POT. Roman je pretresljiva pripoved o starčku, ki se skuša rešiti s skupino majhnih otrok iz Francije, ki so jo že zasedle trume nacionalističnih vojakov do Normandije in Anglije. Naročite lahko tudi »OBZORNIK« ki va)s bo vsak mesec razveselil s svojo nadvse zanimivo vsebino, letna naročnina je 80,-din in pa seveda tudi na zbirko »LJUDSKA KNJIGA«, kjer bo v letu 1976 izšlo 6 knjig za 140,-Poverjenik Prešernove družbe Justin Anica Lepega jesenskega dne je kamera ujela naslednji prizor. Ne vemo, ali akterja frnlkulata, ali pa toičeta lešnike? Pregled faktorjev za obračun OD — november 1975 _ . Faktor Stroškovno mosto vred. točk, normB Splošna uprava................................................1,15 . Služba za varno delo in varstvo okolja.......................1,15 . CAOP .........................................................1,15 . Finančno računovodski sektor..................................1,15 . Kadrovski sektor.............................................1,15 . Samski dom................................................. 1,15 . Splošni sektor...............................................1,15 . Kuhinja.......................................................1,15 . Pralnica in šivalnica.........................................1,15 . Zunanja trgovina..............................................1,15 . TOZD METALURGIJA Skupne službe metalurgije Keramika ................ Žveplena kislina PIK . . Žveplena kislina KKČ Cinkov prah ............. 3PQ Baterijske čašice . . . Žičarna ................ Žlebarna ................ Valjarna ................ 1.17 1,05 1.18 1,19 1,08 1,18 1,18 1.12 1,15 1,08 1,38 TOZD KEMIJA Skupne službe kemije Celje . . . Barvila Celje........................ Soli in pigmenti..................... Barijev sulfid....................... Litopon ............................. C Inkovo belilo...................... Zaščitna sredstva — modri baker . Rastni substrati .................... Gradbena lepila...................... Betonski elementi.................... Zaščitna sredstva — modra galica . Skupne službe kemija Mozirja . . Barve in premazi..................... TOZD GRAFIKA Skupne službe grafike................ Tiskarna ............................ Tiskarske plošče .................... Preparati za grafiko................. Tiskarske barve ..................... Razvoj grafike....................... TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Skupne službe vzdrževanja . . . Strojno vzdrževanja................. Elektro vzdrževanja................. Vzdrževanje ARM..................... Gradbeno vzdrževanje . . . . . Energetika — skupne službe . . . Kotlarna številka 1................. Plinarna ........................... Transformator rl< s postr1- .... Galvana . ........... Embalaža............................ 1,15 1.17 1.13 1,12 1,12 1,07 1.18 1.15 1.14 1,14 1.13 1.16 1.14 1,07 1,18 1,16 1,19 1,19 1,19 1.16 1,16 1,16 1.14 1.15 1.15 1.14 1.16 1.16 1,16 1,16 1,16 1.14 1,02 1,03 TOZD TRANSPORT Skupne službe tranepor.a . . . Železniški promet.................. Interni ostali promet............. Avtocisterne za kislino .... Nakladanja In razkladanje . . . TOZD TITANOV DIOKSID Glavni laboratorij................ Skupne službe tltanovege dioksida Investicijska služba.............. Proizvodnja titanovega dioksida . . . — . •. — 1,15 1,15 1,15 1,15 JI omiiii naše KNjrZNICE 1. ULLMANNS Encyklopadie der techni- 10. KUSTER: Logaritmische Rechentafeln sche Chemie, Band 4 11- Metalurški priročnik 2. Titanium Dioxid Production 12. BIESTEK: Methoden zur Prufungmetalli- 3. CHRISTOKHER: Kunstoff-Galvanisierung scher uberzuge 4. ASKEW: Printing Ink Manual 13. FRIEDLANDER: Osnovna načela in me- 5. DEPKE: Bitumen und Teerlacke tode socialnega dela 6. HOMMEL: Handbuch der Gefahrlichen 14. NEKRASOV: Opšta hemija Giiter 15. DESPIČ: Osnove elektrohemije 7. STAR: Enciklopedija okrasnih rastlin za 16. ŠUŠIČ: Elektrohemija vrt in dom 17. Slovenski pravopis 8. PARFITT: Dispersion of Povvder in Li- 18. ROBINSON: Handbook of Spectroscopy quids 19- DIN Taschenbuch 10 (Mechanische Ver- 9. LIPOVEC: Teorija organizacije bindungselemente). votije, Balič Milan, Mihajlovič Radovan, llibašič Rade, Plavačak Ana, Milanov Ni-kolče in Lešek Viljem. V JLA SO ODŠLI: Gačnik Stanko. UPOKOJENA STA BILA: Jurkošek Alojz in Obrez Franc. KADROVSKE VESTI V MESECU SEPTEMBRU 1975 SO PRIŠLI V PODJETJE: Špoljar Matilda, Mohorka Leo-poldina, Unetič Nežika, Kunej Nada, Her-naus Jože, Glinšek Milena, Capek Marija, Špoljar Josip, Mušič Stanislav, Artnak Božo, Slana Stanko, Cankar Slavko, Simič Borivoj, Zagoranski Ivan, Bot Jože, Briški Stjepan, Mertnik Ivan, Panič Ruža. Šinko Jurij, Perič Jovan, Lorbek Milan, Kirn Jožica, Smodiš Smiljan, Dobranič Stjepan, Kovačič Danijel, Gašparič Janko, Muminovič Albinko, Antol Vladimir, Podvratnik Janez, Pocak Jožo, Sagadin Tona, Majetič Stevo in Huskič Sadik. ŽODŠLI IZ PODJETJA: Oset Terezija, Pavli-nec Jožefa, Zrimšek Milena, Javornik Marja, Kuček Anton, Senčar Jože, Glinšek Milena, Gračner Ivan, Milojkovič Joviča, Gorišek Jože, Mušič Stanislav, Plavčak Martin, Kuserbanij Mato, Lorger Milan, Acman Frančiška, Pilko Erika, Šibalič Branislav, Negocič Zaviša, Kovačevič Rajko, Milič Ži- V MESECU OKTOBRU SO PRIŠLI V POD-JETJE: Žagar Alojz, Zupančič Igor, Cunjak Milana, Kisovec Darinka, Korez Ivan, Fister Zoran, Zelenjak Boris, Borinšek Drago, Dor-devič Zoran, Doler Martin, Jager Vlado, Hojnik Milan, Moulis Vlado, Kos Branko, Arh Dominik, Vodišek Branko, Gale Ivica, Marič Marko, Beričnik Anton, Markovič Franc, Dakovič Željko, Jovan Vanja, Miljkovič Radomir, Tadič Ibro, Žalik Štefan, Gorišek Jože, Kodrič Franc, Štancer Branko, Korez Jože, Kračun Vinko, Tomič Mirko. ODŠLI IZ PODJETJA: Kapun Janez, Štrucl Neža, Rakovnik Marjan. Prtenjača Niko, Zupan Drago, Dobre Radoslav, šun-berger Ivan, Rastovič Dušan, Šket Lado, Krklec Milan, Drečnik Slavica, čutič Miloš, Golob Zdenko, Milinovič Mišo, Kampič Drago, Katalenič Stjepan, Stokič Borislav, Sikošek Roman, Kodrič Štefan in Ničifo-rovič Radoslav. Naši vozniki premikalnega stroja opravljajo praktični izpit ZAHVALA Zahvaljujem se sindikatu TOZD Kemija za sprejeta darila, ki sem jih prejela med mojo boleznijo. Enaka zahvala velja tov. Viktorju Korenjak, ki mi je darila prinašal. Ob enem želim celotnemu kolektivu Cinkarne srečno in uspehov polno novo leto 1976. Hvaležna delafvka Čretnik Terezija Trubarjeva 16, Celje Novoletna križanka •f •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• agajjag s um> SOUTH LJUBKOV M. IME ROBERT PLINAST DGL JIKO = VODIK PLIN PROSTOR _ ZA ČOLNE NORD DPERNA PEVKA OTTA REKA V S AMERIKI PIJAČA STARiH SLOVANOV RIMSKA 5 MESTO V aLŽIRUI »ripcmoč PRI MATEM. TOVARNA V CEUU NAŠ *ROIZ = VOD NIČ ŽUPAN* ČIČ OTON MOŠTVO =RČPRO* STO STRELNO GROT.fF CC P ipj PEVEC PESTNER AFRIŠKA REKA AMPER CIGANI NEV/TON SPONA MESI 0 V MAROKU m 1 VRSTA LIRSKE PESMI GOLOTA KlSiK X internat. POLCE AssockU — o o VOV6.SA LETA .JUGKOVj GOSTINSKI LOKAL LIVADA REKA V AVSTR Ul GRUDEN KEM ZN. Bn NATRIJ TUJE M. IME FIRMA TUJE BENZ. ČRPALKE EAST j voditelj! ton*.) 1 ZAČETEK ABECEDE KOMUNAL BANKA '.'ERIKA LCČiNA 1000 Kg MOZOLJA1 VOST OLIMPU* SK£ IGRE LITER POLMER Natrijev Talrr.itat 1 POST scriptum PREDLOG eKA.iD. 4ME IZDELOV. TORB PREREZ VSTAVKA, VRINEK, vrne-., d el ČEBEUr SAMEC EVA ČADE VOLUMEN CTLAViO