šonc Jožef, Laško: Proč z divjacino z obJelanega sveia! V današnjih dneh povprašuje vse le po kmetijskih pridelkih, celo tisti, ki zajce zagovarjajo. Po divjačini nihče ne povprašuje. Zato ne gre, da se že itak skromni pridelki uničujejo po divjačini, posebno ne v Sloveniji, ki mora živež kupovati. Najvažnejše, kar imamo, to je ljudska hrana, se tako uničuje edino zaradi zabave nekaterih. Zato ni čuda, če se kmetje vedno borimo proti tej nepotrebni nadlogi. Sedanja določila lovskega zakona, da se škoda povrne, ne drže povsem. Kmet je po določilu zakona primoran sam stikati po nji- vah, vinogradih itd., vsak dan sproti ogledovati vsako rastlino ter najdeno škodo hoditi zastonj naznanjat po več ur daleč. Zaradi tega ostane 99 odstotkov škode nenaznanjene, ker se pota ne izplačajo. Tako je oškodovan kmet in s kmetom vred država. Izgovor, da se divjačina ne da iztrebiti, ne drži. Z zakupnino je mnogo več hvale nego haska. Če občina dobi 1000 din za lov, posestnikov je pa 500, pride na račun lova le 2 din manj davka na posestnika. In za ta 2 din se pase divjačina celo leto nemoteno po posestvu. Ako zmoremo druge davke, bomo še ta 2 dinarja, pa bomo na polju gospodarji mi, ne pa divjačina. Nekateri zajčji prijatelji pravijo, da bi se kmetje med sabo pobijali, ce bi se jim dalo orožje. To je prazen izgovor. Naš narod je še dosti veren in na splošno nepokvarjen, poleg tega so pa tu zakoni, ki vsak zločin občutno kaznujejo. Orožje bl pa dobili le zanesljivi posestniki na podlagi orožnega lista, tako da je vsak dvom v tej smeri brez podlage. Kmet ne bo hodil radi športa na lov, ampak bo branil le pridelke, zato je potrebno, da ima orožje. Kdor dobi orožni list, naj Ima pravico na svoji zemlji ustreliti in obdržati vsako divjačino, ki škodo dela, kajti vsak trezno misleč človek mora priznati, da obdelan svet ni primeren za gojenje prav nobene divjačine. Naša stara zahteva je: »Proč z divjačino z obdelanega sveta!« Vladi, ki bi izdala tak zakon, bomo kmetje in sadjarji zelo hvaležni.