Etnolog 17 (2007)
@IVLJENJE OBSOJENK V ZAVODU ZA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA IG
Ne`a Mrevlje
147
IZVLEČEK
Avtorica predstavlja pravo kot dru`beni mehanizem, ki opredeljuje razmerja med prepovedanim in dovoljenim. Deluje v smislu dominacije in prisile, v kar se ume{~a tudi kazensko pravo, ki je represivna dejanskost, saj svojo u~inkovitost utemeljuje na podlagi sankcij, ki jih predvideva za vsako kr{itev. Ena izmed sankcij, ki jih kazensko pravo predvideva, je tudi zaporna kazen. Zapor, v katerem se zaporna kazen vr{i, je javnoformalni in simbolni prostor, v katerega so ume{~ene vsebine prava, ideologije kaznovanja in usmeritve totalnih institucij. Zapor je prevzgojna institucija, ki je usmerjena na ukrotitev duha in ne ve~ na kaznovanje telesa. Je prostor v katerem je subjekt postavljen v izraziti red nujnosti, nadzora, omejenosti, apatije in rutine. Ključne besede: zapor, zaporna kazen, totalna institucija, nadzor, disciplina
ABSTRACT
The author presents the law as a social mechanism that determines the relationships between what is forbidden and what is permitted. The law operates in the sense of domination and coercion and this includes penal law, which is a repressive reality because its effi ciency is based on sanctions that are defi ned for every offence. One of the sanctions imposed by penal law is imprisonment A penitentiary in which a prison sentence is served is thus a public, formal and symbolic space, which includes contents of the law, the ideology of sentencing, and the orientation of total institutions. A penitentiary is a rehabilitation institution aimed at controlling the individual’s mind and no longer at corporal punishment. It is a space where the individual is placed in a world of necessity, supervision, limitations, apathy, and routine. Key words: prison, prison sentence, total institution, supervision, discipline
Uvod
V pri~ujo~em besedilu1 bom obravnavala zapor kot simbolni prostor, v katerem intenzivno spregovorijo ideologija dr`ave, prava in kaznovanja, predvsem pa, kaj ta prostor predstavlja zapornicam. Skozi besedilo `elim slediti individualnim dojemanjem
1 Pri~ujo~e besedilo je sinteza diplomske naloge z naslovom “Koncept svobode v `ivljenju zapornic, Zavod za prestajanje kazni zapora Ig”, ki sem jo leta 2005 zagovarjala na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani; mentor profesor Borut Brumen, somentor profesor Rajko Mur{i~.
Neža Mrevlje
posameznic, ki so bile pripravljene spregovoriti o svojem zaporni{kem vsakdanu, ter o njihovem razumevanju in videnju `ivljenja v prostoru, ~asu ter ritmu te institucije.
Obstaja mnogo ravni preu~evanja zapora, njegovih funkcij in pomenov. Sama se bom osredoto~ila na zapor kot totalno institucijo, v kateri je posameznik oziroma posameznica podvr`ena nadzoru in disciplini skozi prostor odrejanja aktivnosti v ~asu ter mehanizmom nagrajevanja in kaznovanja. Skozi navedeno bom razgrajevala, kako deluje zapor kot totalna institucija in kaj bivanje za posameznika oziroma posameznico v njej pomeni.
Zapor v tem primeru ne pomeni – in vpra{anje je, ~e v katerem pogledu sploh
ni tako – le rehabilitacijske institucije, temve~ – vsaj v nekem obdobju – tudi voden,
nadzorovan in strukturiran na~in `ivljenja in mi{ljenja. Ob tem se postavljajo vpra{anja 148
nadzora in mo~i, ki tr~ijo ob pomene svobode tako znotraj prostora, ki naj bi omejeval
“le” svobodo gibanja, kot tudi ob pomene ter vidike svobode zunaj zaporni{kih
re{etk.
Zapor kot prevzgojna institucija se usmerja na krotitev misli, ~ustvenih impulzov in delovanja v svetu. To se je zgodilo po tem, ko je prenehal izvr{evati telesne kazni in se je osredoto~il na podro~je posameznikovega duha. Omejevanje posameznikovega gibanja ne vodi le do krotitve telesa, temve~ do tega, da je telo predvsem podalj{ek ali pa izhodi{~e omejevanja misli in ~ustev, ki naj bi se jih usmerjalo, prevzgajalo in “normaliziralo” ali jih normiralo. Vendar misli lahko {e vedno be`ijo v svoje svetove, svetove domi{ljije in spominov, ~eprav se s~asoma vedno bolj oddaljujejo od dru`bene resni~nosti zunaj zapora.
Zapor je tako mogo~e opredeliti kot bolj ali manj formalen, javen prostor, v katerem so pravila in mo`nosti `ivljenja zminimalizirane in jasno opredeljene. Omejitve in pravila se nana{ajo skorajda na vse ravni in trenutke posameznikovega oziroma posamezni~inega `ivljenja. Ravno zato se ob tem, v kontekstu zapora in svobode, odpirajo mnoga vpra{anja o pomenu zapora, pomenu prostora in ~asa, o njegovi psiholo{ki ter dru`beni resni~nosti. Ob tem je pomembno vpra{anje, kaj posameznici pre`ivljanje zaporne kazni sploh pomeni.
Za analizo navedenega sem izbrala Zavod za prestajanje kazni zapora Ig, in sicer zato, ker je edini `enski zapor v Sloveniji. Pomembno se mi je zdelo, da obdelam `enski zapor, ker se je o `enskih zapornicah v primerjavi z mo{kimi do sedaj manj govorilo in so v polemikah, teoriji ter raziskavah v zvezi s tem vedno nekako nevidne oziroma odsotne. Poleg tega pa je izbiri raziskovalnega primera botrovalo tudi prepri~anje, da bom kot `enska imela v tem kontekstu prednost pri njihovi pripravljenosti za sodelovanje.
@ivljenje obsojenk v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig
Raziskava v prostorih Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig je potekala v obliki petmese~nega terenskega dela, ki je zajemalo predvsem poglobljene in ponavljajo~e se polstrukturirane intervjuje z zapornicami, usmerjene v razli~ne tematske sklope.2
Pravo
Pravo, katerega poglavitni del je tudi kaznovanje oziroma kazensko pravo, opredeljuje dru`beni red in s tem tudi ritem skupnosti v prostoru in ~asu. Je torej “normativni zemljevid `ivljenja in sveta” (Roberts 1995: 962).
Pravni sistem reprezentira organizacijo dru`benega `ivljenja in naj bi zagotavljal stabilnost skupnosti. Skupnosti in posamezniku je nadrejen. Po Morrisu posameznik sledi lastnim interesom in tako lahko postane tiran, vendar pa naj bi prav omejena absolutnost prava nad posameznikom omogo~ala vladavino reda, enakosti in pravi~nosti (Moore 2005: 7). Ta pa se najve~krat izka`e v obliki neskladja med idealnim in dejanskim pravom, saj se to kljub svoji idealni ideolo{ki zasnovi vse preve~krat giblje znotraj prvin vladajo~ih ideologij3 ter oblasti in postavlja ter sprejema standarde, orodja in regulacije v domeni reda ter dominacije (Roberts 1995: 962).
Podreditev pravu torej pomeni represivno dejanskost. Pravo ob tem pomeni tudi tisto dru`beno regulacijo, ki opredeljuje dovoljeno in prepovedano ter zagotavlja red namesto nereda.
Kazensko pravo se giblje med dru`benimi konteksti prepovedanega in dovoljenega, moralnega in nemoralnega, kar na formalno-pravni ravni opredeljujejo kazenski zakoniki in predvidene sankcije za kr{itve. Je tisto podro~je prava, ki obravnava dru`beno opredeljena negativna dejanja ali nenormalna, neobi~ajna, {kodljiva, neza`elena, asocialna, za dru`bo nevarna in odklonska ravnanja.
Dejanja sama na sebi sicer ne vstopajo v polja nedovoljenega, temve~ jih opredelijo kot deviantna v konkretnih dru`beno-kulturnih kontekstih in najve~krat ne pomenijo le zanikanja dolo~enih moralnih in socialnih pravil ter pravil dolo~ene skupnosti, temve~ predstavljajo gro`njo interesom dolo~enih skupin. Po Jambreku je “Odklonsko ravnanje /.../ pravzaprav individualen odpor, ki na videz pomeni spopad med posameznikom in dru`bo, v resnici pa je dostikrat le posledica nasprotja med dvema skupinama in njunima normativnima redoma, od katerih si ena uspe{no lasti status legitimnosti” (navajam po Bavcon in [elih 1999: 32).
Kaznovanje in kazenske sankcije, ki pomenijo realizacijo kazenskega prava, potemtakem predstavljajo mehanizme dru`bene regulacije in modulacije posameznikov
2 Od dvaintridesetih `ensk, ki so bile v decembru 2004 na prestajanju zaporne kazni v obravnavanem zavodu, se jih je za sodelovanje odlo~ilo devet. Razlogi za nesodelovanje so bili razli~ni (slabe izku{nje, nezaupanje, nezainteresiranost). Vodstvo zavoda mi ni moglo omogo~iti bivanja v zaporu oziroma neomejenega gibanja po njegovih prostorih. Tako sem teren prilagodila mo`nostim in se osredoto~ila na pogovore z zapornicami, ki so potekali v sobi za obiske. V raziskavi o zaporu sem `elela slediti bivanju v zavodu in razumevanju te institucije skozi individualne zgodbe tistih posameznic, ki so o tem z menoj `elele govoriti. Na tem mestu moram poudariti, da ob citiranjih mojih sogovornic zaradi za{~ite njihove identitete ne navajam nobenih osebnih podatkov (na primer dol`ine kazni posamezne sogovornice ...). Iz istega razloga jih tudi ne diferenciram med seboj na na~in, po katerem bi lahko prepoznali, kaj katera izmed njih govori, ko gre za ve~kratno citiranje posamezne osebe.
3 Termin povzemam po Althusserju (1970).
Neža Mrevlje
v družbi. Kaznovanje kot represija in metoda za podrejanje posameznikov stoji nasproti kriminaliteti, ki zajema vsa dejanja, katera kršijo te zapovedi in prepovedi (Bavcon in Selih 1999: 37).
Kaznovanje
Pogledi na družbene kršitve, konceptualiziranje kaznovanja, zločincev in izvajalcev kazni nastajajo v okviru tistih postavk, ki so pomembne za posamezno skupnost in opredeljujejo nedopustna ravnanja ter narekujejo izvajanje (ne)formalne oblasti.
“/.../ delitev na dovoljeno in prepovedano je [sicer] cela stoletja ostajala nespremenjena. Zato pa se je predmet ’zločin’, ki nanj meri kazenska praksa, globoko 150 spremenil /.../.” (Foucault 1984: 23) Predrugačile so se hierarhija, teža in opredelitev  prestopkov in tistih dejanj, ki jih kot zločine opredeljuje zakonik4, s tem pa obsoja strasti, nagone, nepravilnosti, neprilagojenosti, pohabe, učinke okolja in dednosti (Foucault 1984: 23). Ob redefi niranju pravnih predmetov kazenskih zakonikov se je transformirala tudi kazenska tehnologija.
Kazen se je vedno kazala kot protipol zločinu, ki predstavlja kaos, nered in motnje v družbi. Zato na drugi strani delikventnosti obstaja sankcija, ki zagotavlja ponovno vzpostavitev reda, potrjevanje družbene ureditve in popravlja storjeno “zlo” ter naj bi ob tem imela tudi učinek svarila. V kaznovanju se tako združujejo nedolžnost in krivda, tuzemskost in večnost (smrtne kazni), preteklost in predvsem prihodnost, z izjemo kazni, ki so bile zamišljene kot povračilne in so se obračale v preteklost (Foucault 1984: 50, 92-93; Hibbert 1965). Tudi gesta moči, pravica oblasti in pristojnost za to opredeljenih organov, družbeno-moralna ortopedija in higienizacija družbe, oblastni mehanizmi ter politične anatomije predstavljajo ozadje kaznovalnih praks, ki so postale nekakšna družbena nujnost, kar pa je že davno preraslo v polje samoumevnosti kaznovanja.
Predmoderni - tradicionalni kaznovalni sistem zgodnjega novega veka in tudi stoletja prej so kot sredstvo discipliniranja prebivalstva ter delovanja v javno korist zaznamovale telesne in smrtne kazni ter le redko denarne in zaporne kazni, ki jih izvajajo predvsem v modernem pravu (Studen 2004: 13, 17).
Trpinčena, ožigosana, pohabljena in usmrčena telesa, ki so bila središče nekdanjih kaznovalnih praks, so se torej umaknila inženiringu duha in duše, kar pa so v bistvu še vedno, sicer transformirani, načini, s katerimi oblastna razmerja zasedajo telo, čeprav naj bi se sodobna kaznovalna praksa soočala predvsem z netelesno realnostjo. “Za pokoro, ki je razdejala telo, je morala priti kazen, ki učinkuje v globino, na srce, na misel, na voljo, na dispozicije.” (Foucault 1984: 23) Obdobje 19. stoletja je torej postavilo posameznika v središče kazenskega posega, kot predmet, ki ga je potrebno popravljati in spreminjati, tako da bo lahko postal spet pričakovani del družbenega življenja in da bo lahko znotraj družbenih meja skrbel za svoje potrebe (Foucault 1984: 24, 76).
4 Ob redefi nicijah `ivljenja skupnosti v posameznih histori~nih, politi~nih in kulturno-dru`benih trenutkih so se redefi nirala tudi zlo~inska dejanja. Tako mnogi prestopki niso ve~ zlo~ini (ker so bili na primer vezani na dolo~eno izvr{evanje verske oblasti ali na dolo~eno vrsto gospodarskega `ivljenja), marsikateri prekr{ek pa je postal zlo~in (Foucault 1984: 22).
@ivljenje obsojenk v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig
Prav tako se je tudi povra~ilnost kazni, ki je bila ozna~evalec zlo~ina, torej “ustreznost” kazni ne le te`i zlo~ina, temve~ tudi njegovi vsebini, transformirala v procesu izvr{evanja kazni v zamisel o rehabilitaciji posameznikove du{e. Spektakularnost in teatralnost kazni sta nadomestili zadr`anost in nevidnost njenega izvr{evanja. Kazen je tako postala najbolj skriti del kaznovalnega postopka (Foucault 1984; Hibbert 1965). Izvr{evanje kazni je sedaj postavljeno med posameznika, nad katerim se kazen vr{i, in posredno tudi med njegovo dru`ino, ter institucijo, ki kazen izvr{uje.
“Kazen naj napravi storilca ne{kodljivega z njegovo trajno ali za~asno odstranitvijo iz dru`be, obenem pa naj bo to tudi izraz moralne obsodbe storjenega kaznivega dejanja” (Bavcon in [elih 1999: 38). Prav eliminacija, ki povzro~i marginalizacijo kaznovanih posameznikov, dru`bena higienizacija in resocializacija so tiste prvine, ki na kratko opredeljujejo usmeritve sodobnih kaznovalnih praks, predvsem osrednje – zaporne kazni.
Kljub temu, da se kazni ve~inoma ne vr{ijo ve~ pred o~mi javnosti in da njihova izvajanja ostajajo neopazna za ve~ino ljudi, se kaznovanje {e vedno giblje v okvirih obrednosti, ki vsaki~ znova potrjuje in legitimizira obstoje~i normativni, politi~ni in ekonomski red skupnosti (Petrovec 1989: 215). Kazen, ki se je sprva kazala kot oblika ma{~evanja `rtve nasproti storilcu, je kasneje dobila obliko javnega in pravnega instituta, katere u~inek naj bi bil vse drugo razen retributivnosti, vendar pa, vsaj v nekaterih izmed smeri teoreti~nih opredelitev kazenskih sankcij, to {e zdale~ ni pre`iveta zamisel. Kot se tudi le popolna izlo~itev posameznika (ki ne vklju~uje rehabilitacije in s tem ne daje kr{itelju nove mo`nosti) iz dru`bene skupnosti izrisuje kot konservativna kriminalna politika (Bavcon, [elih 1999: 294, 303; Kandu~ 1993: 338).
Zapor kot totalna institucija
Totalne institucije in zapor
Totalna institucija je v sociolo{kem leksikonu opredeljena kot prostor, kjer je zapovedano vedenje njenih ~lanov skrajno heteronomno, podrejeno normam in zapovedim druge vrste ~lanov, torej tistim, ki so v vertikalni strukturi hierarhi~nih institucij na poziciji zapovedovalcev.
Totalne institucije lahko opredelimo kot prostor fi zi~ne in socialne resni~nosti, kjer je prisotna oblika nadzora, discipliniranja in normiranja ter s tem zapovedovanja ter omejevanja v eni izmed svojih naj~istej{ih in intenzivnih oblik.
Po Goffmanu so totalne institucije zapori, koncentracijska tabori{~a, sirotni{nice, samostani in voja{nice, in v nekem smislu tudi {ole; in ~e povzamemo {e Foucaultovo razumevanje tovrstnih ustanov, gre torej za prostore, kjer se krojijo podrejena, disciplinirana telesa, ki bodo postala dru`beno za`elena {ele, ko bodo podjarmljena in produktivna (Haralambos in Heald 1989: 306; Foucault 1984: 30–31).
Goffman opredeli totalno ustanovo tudi kot prostor bivanja in dela, v katerem veliko razli~nih posameznikov izku{a podobno situacijo. Njihovo `ivljenje je za dolo~eno ~asovno obdobje lo~eno od {ir{e skupnosti, skupaj pre`ivljajo prisilno, organizirano in formalno fazo svojega `ivljenja (Haralamos in Heald 1989: 306). @ivljenje posameznikov
Neža Mrevlje
v tak{nih ustanovah je torej {e dodatno cenzurirano in njihova socialna resni~nost je {e bolj v rokah drugega.
Goffman trdi, da so totalne institucije “inkubatorji za spreminjanje posameznikov”. Znotraj teh ustanov so osebe odrezane od dru`ine, od sveta zunaj, trajnih vezi s prijatelji in delovnimi skupinami. Ob vstopu v totalne institucije je posameznik ali posameznica podrejena ritmu in ideologiji institucije. Procedura sprejemanja osebe v tovrstne prostore in `ivljenje lahko pomeni lo~enost od predmetov osebne prtljage, ki ne pomenijo le materialnega posedovanja, temve~ predvsem emocionalni in duhovni kapital. Lo~eni so od svojih socialnih in emocionalnih resni~nosti (Haralambos in Heald 1989: 307).
Oseba lahko izgubi ime, ~e jo obravnavajo le kot {tevilko, tako kot v nekaterih
voja{kih ali kazenskih ustanovah, ali dobi novo ime, kar je zna~ilno predvsem za 152
nekatere verske redove. Zunanjost se lahko spremeni s stri`enjem las, obleko lahko
zamenjajo obla~ila institucije, s katero se zabrisujejo zunanje individualnosti in prej{nje
posameznikove identitete, katerih sidri{~e je tudi telo v vseh svojih realizacijah.
Samopredstava posameznika, ki se ob vsem ume{~a tudi v njegovo ime, zunanjost in
tisto, kar poseduje, se prav na podlagi posegov v slednje spremeni. Institucija mu sporo~a
predvsem to, da ni ve~ oseba, ki je bila prej, ob vsem tem pa od posameznika zahteva
{e popolno podrejenost ritmu institucije, v kateri biva. Za discipliniranje, nadzorovanje
in podrejanje posameznika v tovrstnih prostorih so prav mehanizmi nagrade in kazni
tista orodja, ki zagotavljajo institucijam “ustrezne” subjekte (Haralambos in Heald
1989: 307).
Disciplina, ~e se opremo na Foucaulta, in po Deleuzu tehnike nadzora (ali sodobna dru`ba kot “dru`ba nadzora” (2001: 172)) so strategije, ki ustvarjajo krotkost telesa in duha. So izrazito prisotne v totalnih institucijah, a se (ne)posredno manifestirajo tudi izven njih. Kot pravi Foucault, “/…/ disciplina v~asih zahteva zaporo; specifi kacijo kraja, ki je heterogen glede na vse druge in ki se zapira sam vase. Zavarovan kraj disciplinske monotonije” (Foucault 1984: 141). Tak{no zapiranje se odvija v zaporu, samostanu, internatu. Vsi ti prostori socialnega urjenja so opredeljeni kot najpopolnej{i vzgojni re`imi (Foucault 1984: 141).
Sama se bom posvetila prvemu izmed njih in bom tudi v nadaljevanju, skozi razgrajevanje, sku{ala razumeti ter prepoznati, na katerih ravneh in skozi katere strategije se izkustvo zapora vpisuje v posameznikovo zavest. Saj je “med razli~nimi vrstami dru`bene mo~i najbolj izrazita prav tista, ki jo imamo nad ~lovekom v zaporu, kjer lahko dolo~amo vsak trenutek njegovega bivanja” (Petrovec 1989: 209). V zaporu, v totalni instituciji, gre torej za te`njo po u~inkovanju na posameznika, za prisilo, ki je v ve~ini primerov neprostovljna in deluje celostno, vseobsegajo~e.
Zapor
Zapor je sicer kot oblika kaznovanja `e dolgo na kazenskem prizori{~u, vendar je bil sprva le ena izmed mnogih kazni, predvsem manj{ega pomena, ki so jo spremljale {e stranske sankcije, ali pa je predstavljal prostor ~akanja na sodbo ali izvr{itev telesne kazni oziroma usmrtitve (Hibbert 1965: 146). ^e so bili zapori neko~ predvsem simboli
@ivljenje obsojenk v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig
telesne bolečine in strahu, so danes prostori emocionalne abstinence in izoliranosti. Prostor discipline, ikone disciplinatornega subjekta, kraj moči in socialne kontrole.5
V  19. stoletju je kazensko prakso opredelil konec posegov v telo. Tehnika telesnega trpljenja pri izvrševanju kazni ni bila več osrednja. Kazen se je usmerila na posameznika in transformiranje njegovih navad, duha, volje in duše.6 Kazni postanejo ponotranjene, del obsojenčeve zasebnosti. S tem je množici kot subjektu družbe odvzeta možnost simbolnega uničenja delinkventa, ki ga je imela s svojimi reakcijami ob javnih kaznovanjih in usmrtitvah (Foucault 1984: 21, 124; Hibbert 1965: 85).
Vendar kljub temu, da naj bi sodobne zamejitve kazenskih sankcij prenesle svoj fokus na dušo, te še vedno, sicer na drug način, zadevajo tudi telo. “Pri njih [prostorskih kaznih, kazni prisilnega dela in deportacijah] telo rabi za orodje ali za posredovanje:   „_,,
ce posežemo v telo tako, da ga zapremo ali prisilimo k delu, storimo to zato, da bi -------
posamezniku vzeli prostost, ki jo imamo hkrati za pravico in dobrino. Ta kaznovalnost zajema telo v sistemu prisile, prikrajševanja, obveznosti in prepovedi. Fizično trpljenje in bolečina samega telesa nista več tvorna elementa kazni. Kazen se je iz umetnosti neznosnih občutkov spremenila v ekonomijo odvzetih pravic.” (Foucault 1984: 17)
S tem se kazni še izraziteje usmerijo ne le na telo kot biološko entiteto, ki je nosilec fi zioloških potreb, metabolizem, temveč predvsem na telo kot kulturno entiteto, torej telo, ki ga urijo, zaznamujejo, prilagajajo in podrejajo. Je torej entiteta, v katero se zapisujejo kulturne in družbene vsebine, predvsem zahteve.
V kazni zapora so pomembni elementi časa, prostora, discipline in nadzora ter vse to, kot še marsikaj drugega, se združuje v odvzeti pravici in dobrini: svobodi gibanja.
Čas je operator kazni, v njem se odvijajo transformacije, modulacije, postavljajo ovire in zamejitve; v njem se torej kazen vrši. V času se odvijajo prikrajšanja in nalagajo dolžnosti. Cas prestajanja kazni je namenski čas (Foucault 1984: 109, 120).
Disciplina se loti posameznikov v sprva njihovem razvrščanju v prostoru, kjer subjekte klasifi cira in tudi eliminira. Posameznika postavlja v hierarhiziran prostor, v katerem se izvajajo urniki, postavljajo zapovedi in kaznovanja. Prostor prenaša vsebine nadzora in oblasti, v katerega se umešča kaznovanega posameznika.
Zapor kot institucija, kot prostor omejitve, kjer za usmerjevanje uporabljajo mehanizme nagrajevanja, z vzpostavljanjem neprestanega opazovanja in izvrševanja
5 Znotraj antropologije se malo analiz osredotoča na tematiko zaporov, medtem ko sta kriminal in kaznovanje kot obravnavani temi močno prisotni v drugih disciplinah, kot so psihiatrija in psihologija, sociologija, kriminologija in do neke mere tudi moderna fi lozofi ja. V razpravah, ki se ukvarjajo z analizo zaporov, prevladujejo štirje diskurzivni krogi. Prvega predstavljajo sočasne kritike zaporov, ki se osredotočajo predvsem na vpliv življenjske situacije v zaporu. V drugo tematsko skupino se vključujejo raziskave, ki tolmačijo pozicijo zaporov skozi optiko Foucaulta. Sociološko in antropološko delo, ki se neposredno udeležuje notranjega življenja v zaporu, tvori tretje analizno polje. Zadnje pa predstavljajo raziskave, ki se osredotočajo na ženske kot zapornice in ob tem problematizirajo prevladujoče moške perspektive v in o zaporih (Rhodes 2001: 66). Pri nas se je od antropologov tej temi najbolj posvečal Božidar Jezernik s proučevanjem življenja v koncetracijskih taboriščih (italijanskih, nemških in jugoslovanskega na Golem otoku).
5 Po Foucaultu realnost duše nastane iz prisile, kaznovanja in nadzorovanja, v njej se realizirajo učinki oblasti in je kraj, v katerega se zapisuje vednost; ta realnost je subjektivnost, osebnost in zavest. V te se postavijo moralne zahteve humanosti. Tako je človek, v katerem biva ta duša, že sam po sebi učinek podjarmljenosti, ki je globlji od njega, saj je ima realnost učinek in orodje politične oblasti, ki preči posameznike  (1984: 34).
Neža Mrevlje
oblasti ovija posameznika v podrejenost, ki jo bo nujno potreboval tudi v svetu zunaj zapora. V zaporu se zapisovalni aparat, opazovalni mehanizmi, kodiranje vedenja in postopanja ter usmerjevalni registri le centralizirajo in akumulirajo (Foucault 1984: 109, 120, 128–129, 141).
Posamezniki tako z odvzemom prostosti izgubijo pomembno dobrino `ivljenja, pri ~emer prina{a omejitev svobode gibanja izgubo nekega `ivljenjskega obdobja, oseb in dejavnosti, ki jih imajo radi, ter odmik iz svojega okolja. Izgubijo mo`nost prostega razpolaganja s svojim telesom, znanjem, ~asom, `ivljenjem in premo`enjem. Njihove mo`nosti so, tudi v primerih, ~e te sploh obstajajo, minimalne.
Zapor se ka`e kot disciplinski aparat, ki za razliko od drugih ni specializiran. Delovati
mora na vseh nivojih, od fi zi~nega urjenja posameznika do privzgajanja delovnih spretnosti 154
in navad, kontrole vsakdanjega obna{anja in moralnega u~inkovanja. Posameznika
prisiljuje s totalno vzgojo in s tem naj bi ga resocializiral (Foucault 1984: 231).
Tako dru`ba posameznika prevzgaja in kle{e z razli~nimi mehanizmi discipliniranja in nadzorovanja, predvsem nagrajevanja in kaznovanja. Nagrajuje ga na primer s sistemom napredovanja in kaznuje tako, da ga prestavlja nazaj in degradira. @e polo`aj sam na sebi je lahko kazen. Tako se sleherni posameznik, ne le posameznik v zaporu, znajde v kaznovalni realnosti, ki praviloma zahteva in podpira konformnost subjekta, saj je na primer kaznivo prav neskon~no podro~je nekonformnega (Foucault 1984: 178, 181).
S strategijami nadzorovanja in discipliniranja se ustvarja podlo`nike dru`benega telesa, ki so hkrati tudi t. i. avtonomni posamezniki, ki bodo znali zavzeti njim dolo~ene vloge, kot tudi preoblikuje neodgovorne posameznike zato, da bodo tudi ti neko~ odgovorno vklju~eni v ekonomsko in simbolno dru`beno mre`o (Salecl 1991: 14–15, 299). To je ta “na{a svoboda”.
Torej tak{na ali druga~na disciplina in nadzor delujeta na tak{en ali druga~en na~in; odvisno od `elenega u~inka. In tako se ka`e tudi zapor kot matrica dru`bene tvorbe, ki segregira in potiska delinkventne posameznike v institucije, kjer naj bi ponovno ali sploh pridobili dru`beno primerno orodje, se podredili zakonu norme in se po dolo~enem ~asu, ki jim je bil vzet, vrnili v svojo staro/novo dru`beno vlogo, v svoj novi/stari prostor in ~as.
Razmerje med novo in staro dru`beno vlogo pa ni vpra{anje, ali bodo delinkventi v svojem `ivljenju morda spremenili staro (nelegalno) dejavnost za novo, in ne, ali bo njihovo staro identiteto zamenjala nova, legalna, kot tudi ne, ali bodo njihovi `ivljenjski in socialni prostori po prestani kazni popolnoma druga~ni, gre enostavno za izku{njo zapora, zapisano v njihovo zavest.
@ivljenje obsojenk v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig
Zapor Ig 7
Sprejem posameznice v zapor, ki ji odvzame ~as in `ivljenje zunaj njega, je velika `ivljenjska izku{nja. Lahko predstavlja izrazito lo~nico med `ivljenjem zunaj in `ivljenjem znotraj zapora. Transformacije osebnosti, dru`benih pozicij, misli in ob~utenj se lahko vr{ijo v prostoru in ~asu te institucije. Zapor vzpostavlja lo~nice med `ivljenjem zunaj njega in v njem. Prav tako pa posamezni~ino `ivljenje lo~uje na tri obdobja: `ivljenje pred zaporom, `ivljenje v zaporu (v katerem se prav tako odvijajo tri faze: vklju~evanje v `ivljenje v zaporu, `ivljenje v zaporu in postopno oddaljevanje od `ivljenja v njem, kar se pri~ne z vse pogostej{imi izhodi domov) in `ivljenje po zaporu.
Gennep je opredelil tristopenjsko strukturo obdobij prehoda, ki spremljajo vsako spremembo dru`benega prostora, stanja, menjavo poklica, socialne pozicije in starostnega obdobja. Opozoril je tudi, da je celo `ivljenje sestavljenka obredov prehoda. Vsa prehajanja posameznikov ali skupin v druge dru`beno-kulturne resni~nosti pa se odvijajo skozi dejanja in ritualne prakse (Gennep 1960: VIII–IX, 3; Turner 1977: 36).
Obdobja prehoda, kot jih je opredelil Gennep, ozna~ujejo tri osrednja obdobja: fazo separacije, fazo marginalizacije oziroma liminalno fazo ali fazo tranzicije in fazo agregacije oziroma zdru`itve. Prva in zadnja faza v obredih prehoda najprej izlo~ita ritualni subjekt, ki je lahko posameznik ali skupina, iz stare resni~nosti ter ga v transformirani obliki vklju~ita v nov prostor in ~as, novo stvarnost, v kateri mu je dodeljena tudi nova socialna pozicija. Prehodno oziroma liminalno stanje pa je tisto, ki ozna~uje dru`bene prehode med dvema stabilnima dru`benima polo`ajema. Vendar liminalno obmo~je ne predstavlja le ~rte, praznega prehoda, temve~ je izkustveni prostor prehoda (Mur{i~ 2000: 258; Turner 1977: 36).
Prihod v zapor za posameznico predstavlja oddaljevanje od `ivljenja, ki ga je `ivela pred prihodom v zapor. Po drugi strani pa na neki na~in predstavlja sprejemno obdobje, s katerim se pri~ne zaporna kazen in traja najve~ 30 dni, v kontekstu `ivljenja, ki ga bo posameznica `ivela v zaporu (`ivljenje v zaporu v tem trenutku predstavlja samostojno entiteto in ni le izsek v liniji posamezni~inega celotnega `ivljenja), liminalno obmo~je zapora, saj se posameznica lo~uje tako fi zi~no kot delno tudi miselno od `ivljenja zunaj in se postopoma vklju~uje v `ivljenje v zaporu.
Ob prihodu v zapor in v zaporu ~loveka navdajajo naslednje misli: “Kaj pomeni biti zaprt? To je te`ko vpra{anje. V tistem trenutku, ko ~loveka zaprejo, takrat ob~uti{, da se bo{ … V tistem trenutku razmi{lja{ o najhuj{em. Enostavno razmi{lja{, da je konec tvojega `ivljenja. Do`ivi{ {ok, ki je mogo~e podoben tistemu, kot ~e je ~lovek zunaj
7 “V zavod Ig pri Ljubljani praviloma po{iljajo polnoletne obsojenke z obmo~ij vseh sodnih okro`ij v Sloveniji, obsojene na kazen zapora, dalj{o od dveh mesecev zapora oziroma ~e jim ostanek kazni po v{tetju pripora presega dva meseca zapora, ter mladoletne obsojenke, obsojene na mladoletni{ki zapor ne glede na vi{ino mladoletni{kega zapora, in mlaj{e polnoletne obsojenke do 23. leta starosti ne glede na vi{ino izre~ene kazni zapora. V polodprti in odprti oddelek, ki sta v okviru tega zavoda, lahko sodi{~a po{iljajo obsojenke, mlaj{e polnoletne in mladoletne obsojenke z navedenih sodnih okro`ij, ~e izpolnjujejo pogoje za prestajanje kazni zapora v svobodnej{em re`imu.” (ZIKS 2003: 320). V zavodu za prestajanje kazni zapora Ig posameznice prestajajo kazen na zaprtem, polodprtem in odprtem oddelku. Prestajanje kazni pa spremlja upo{tevanje hi{nega reda, tretma (individualna in skupinska obravnava obsojenk), mo`nost uveljavljanja pravic (na primer pravica do zdravni{ke oskrbe v zavodu, mo`nost izobra`evanja ...) in disciplinske kazni ter ostale omejitve, ki so dolo~ene v Zakonu o izvr{evanju kazenskih sankcij kot tudi v hi{nem in dnevnem redu zavoda.
Neža Mrevlje
in pride do smrti v dru`ini. Nek brezupen ob~utek. Nekaj najhuj{ega.” Oseba, ki ji je
omejena svoboda gibanja, pravi: “Odvzeto ti je vse. ^isto vse. Kot da si nag, brez vsega.
^ustva ..., vse. Samo to je kot brisanje mo`ganov, kar naredi{ sam. Sam si odgovoren
za to, zato mora{ tukaj na novo svet zgraditi. To je konec enega `ivljenja, pa za~etek
novega. ^eprav ti visita tukaj preteklost in prihodnost nad glavo, in `ivi{ v sedanjosti.
^eprav ne, `ivi{ v vseh treh obdobjih in to se te ~ustveno in fi zi~no dotakne na vseh
nivojih tukaj, vsekakor.”
Sodobni ~lovek `ivi prete`no v preteklosti in prihodnosti, sedanjost se mu nenehno
izmika in je v njej odsoten (O{laj 2001: 86). Tudi bivanje zapornic v ~asu, v to~kah na
~asovnih linijah ima nekatere vzporednice z bivanjem t. i. sodobnega ~loveka, saj se tudi
njim sedanjost izmika oziroma jo do dolo~ene mere sku{ajo same zavestno odtujevati 156
od sebe. Zato pravijo, da se ne sme{ preve~ potopiti v svet v zaporu in pozabiti na
tistega, ki se odvija zunaj njega. Ob tem pa s tem, ko si sku{ajo predstavljati svet zunaj
zapora, i{~ejo trenutke sedanjosti v sedanjosti, ki je od njih fi zi~no lo~ena, a si v njej
`elijo obstajati in v njej tudi obdr`ati ali poiskati novo mesto. V zaporu so zaradi svoje
preteklosti. Sedanjost v njem pa je za prihodnost. Torej vse, kar se odvija v zaporni{ki
sedanjosti, se godi zaradi prihodnosti, ki se bo za~ela z `ivljenjem zunaj zapora.
Liminalna faza samega zapora, sprejemno obdobje, je torej priprava na bivanje v liminalnem obmo~ju, ki ga za linijo `ivljenja predstavlja pre`ivljanje obdobja v zaporu. V tem sprejemnem obdobju se morajo posameznice nau~iti liminalnega vokabularja in njegovih praks, v tem kontekstu so to pravila in omejitve zapora, sistem zaporni{kega nagrajevanja in kaznovanja, kar v bistvu pomeni spoznavanje hi{nega in dnevnega reda zavoda. V posameznico se v tem obdobju za~ne vpisovati tudi identiteta zapornice, kot se je tudi sicer njeno `ivljenje delno `e prestrukturiralo. Zapustila je prej{njo pozicijo, prostor in ~as, ter se za~ela ume{~ati v novo.
Po prihodu v zapor in po uvajalni fazi se za posameznico za~ne prilagajanje na ritem institucije in s tem `ivljenja v njem. Faze prilagajanja so razli~ne in lahko vklju~ujejo jezo, upor, resignacijo, `alost kot popolno sprijaznjenost s situacijo; vsekakor pa se je potrebno na novo situacijo in resni~nost navaditi in to “/.../ preboleti”. S tem ko se posameznice po~asi oddaljujejo od `ivljenja zunaj in postopoma vklju~ujejo v svet zapora, za~nejo krmariti med dvema svetovoma. Konkretna realnost tako postane realnost zapora, kamor sicer ne `elijo preve~ in dokon~no vstopiti, med tem ko jim svet zunaj pri~ne vse bolj predstavljati abstraktno realnost, ki je odmaknjena realnost. S prestajanjem zaporne kazni so posameznice v tej to~ki za nekaj ~asa obstale v liminalnem obmo~ju, ki ga razumejo kot pripravo na ponovno bivanje zunaj zapora. Dru`bena struktura jih je kot deviantne osebe izlo~ila iz dru`bene skupnosti in jih preusmerila v institucijo, iz katere naj bi se skozi proces resocializacije vrnile osebnostno ustreznej{e. Podvrgla jih je intenzivnej{im mehanizmom discipliniranja in nadzora; totalni instituciji, ki jih skozi institucionalni prostor, ritem in ideologijo oblikuje v dru`beno ustrezne individuume; tak{ne, ki bodo ustrezali dru`benim pri~akovanjem in zahtevam.
Turner je v kontekstu obredov prehoda opozoril na koncept liminalnosti in ga razumel kot trenutek ve~ne sedanjosti, v katerem subjekt izstopi iz obi~ajnega `ivljenja in stopi v liminalno fazo, v tem primeru institucijo zapora, v katerem ne poteka
@ivljenje obsojenk v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig
le prostorska, temve~ tudi ~asovna lo~itev. Liminalna faza tako predstavlja dalj{o ~asovno lo~itev in prina{a stanje, ki je popolnoma izven dru`be, torej izstop iz prej{nje subjektivne pozicije in resni~nosti. ^as v tem obdobju ne poteka ve~ linearno, temve~ cikli~no: gre za ve~ni trenutek, v katerem so vsi dnevi enaki in mnogokrat ponovljeni. Subjekt v liminalni fazi je v dru`benem kontekstu za svet mrtev. Strukture nevidnosti pri posamezniku ne ozna~uje le fi zi~na odsotnost, temve~ je o~itna tudi v spremembi predliminalnega statusa (Turner 1977: 37). “Enostavno, za vse zunaj ima{ ob~utek, da si `iv mrtvec. To je resnica. Vsi zunaj, dru`ba, prijatelji, prijateljice ..., do enega leta si {e prisoten pri njih. Po enem letu pa te vsi pozabijo in odpi{ejo. Ob~utek imam, da ~loveka enostavno odpi{ejo ali pa se to zgodi zato, ker je ta ~lovek v zaporu. Pa se no~ejo dru`iti z zaporniki. Ne vem.”
S prihodom posameznice v zapor se spremeni tudi socialna situacija pri njej doma. V dru`inah z izrazito patriarhalno dolo~eno strukturo vlog se ta z odhodom dru`inske ~lanice v zapor izrazito spremeni: “Tudi za tiste, ki so ostali doma, je te`ko. Najve~krat smo tukaj `enske, ki smo zunaj pustile mo{ke ve~ ali manj nenavajene na marsikaj. Ve~inoma smo me skrbele za gospodinjstvo, zdaj pa morajo sami kuhati, prati, likati ... Mo` prej tega ni rabil delat in zdaj, ko se je vse to navadil, imam ob~utek, da me ne potrebuje ve~.” Tako se dru`ina doma preoblikuje v enoglavo dru`ino, kjer praviloma mo{ki prevzame dejavnosti, ki so bile prej defi nirane kot izrazito `enske. Prav tako pa se bo ob njihovem prihodu nazaj morala situacija ponovno prestrukturirati in posameznice bodo morale v svetu zunaj zapora ponovno najti svojo pozicijo, tako doma, v poklicnem svetu, kot tudi v {ir{i in o`ji okolici, kar najve~krat vklju~uje tudi prena{anje bremena zaporni{ke stigme.
Zaprte posameznice so s prihodom v zapor tudi izstopile iz sveta, v katerem so si prirejale meje svobode, norm in konvencij ter zato s svojimi dejanji povzro~ale nered. Sedaj so vstopile v svet, kjer so pravila {e ostrej{a in izrazitej{a ter predstavljajo le podalj{ek dru`benega telesa. Posameznice v liminalnem obmo~ju vstopajo v skupnost, ki obstaja znotraj pravno-formalnih opredelitev in kjer gre za diferencirano skupnost, z jasnimi in to~nimi dolo~ili, navodili, organizacijsko in klasifi kacijsko strukturo, katere socialna resni~nost pa je vseeno druga~na od tistih socialnih sistemov in podsistemov, ki se oblikujejo v dru`beni organizaciji zunaj zapora, oziroma iz katerih so posameznice izstopile v fazi separacije oziroma v predliminalnem obdobju.
Prostor pogleda
Zapor, kot tudi druge institucije nadzorovanja in discipliniranja, s specifi ~no organizacijo prostora, teles in pogledov vzpostavlja zavedanje o neprestani kontroli nad posameznikom in nad njegovim `ivljenjem. Zapor je panopti~ni prostor, v katerem je posameznik izpostavljen pogledu: oblasti, nadzoru in mo~i, ki te gleda (Dolar 1991: 8).
“Gre za ugotavljanje navzo~nosti in odsotnosti, za to, da zvemo, kje in kako naj najdemo posameznike, da vzpostavimo uporabne komunikacije, da pretrgamo druge, da lahko vsak trenutek nadzorujemo obna{anje vsakogar, ga ocenimo, ga sankcioniramo, izmerimo kvalitete ali zasluge. Potemtakem gre za postopek, ki omogo~a spoznavanje, obvladovanje in uporabo. Disciplina organizira analiti~ni prostor.” (Foucault 1984: 143)
Neža Mrevlje
''Kamere, raporti [trikrat dnevno oziroma štirikrat dnevno štetje posameznic].'' “Morašpaziti, da ne narediš kje prekrška.” Mehanizem nadzora so tudi preverjanja: “/.../ Če si klical številko, ki jo lahko kličeš. Stojijo zraven, ko tipkaš številko, potem se odmakne. Pri kakšnih so tudi pri obiskih zraven. I...I In za vsako stvar moraš napisat prošnjo. Pa za namenske izhode moraš napisat, kam boš šel, kdaj boš šel, zakaj boš šel. Pa kdaj želiš izkoristiti dopust ...”
“Tukaj je vsaka stvar stvar nadzora. Bilo kam se premakneš, 24 ur si pod nadzorom. Tako da v nobenem trenutku nimaš svoje zasebnosti.” “/.../ Saj tukaj notri te neprestano opazujejo, kako se obnašaš- in to je najtežje tukaj. Saj zunaj imaš tudi take ljudi, samo tam imaš možnost, da se odmakneš, tukaj notri pa se nimaš kam.” Slednji citat govori  predvsem o socialni kontroli, ki je poleg neprestanega opazovanja s strani institucije
158                                                             t
____prisotna tudi s strani zapornic samih. lorej opazujejo tudi tisti, ki so opazovani.
Nadzorovalni pogled je umeščen povsod in nikjer ter je s strani posameznic ponotranjen do te mere, da tudi same sebi postanejo nadzornice. To je sistem panoptikona.
“To imaš tako postelje. Ena, dve, tri, štiri in še na drugi strani. In ko paznica pride v sobo, ko odpre vrata, mora videti vse ženske. Soba ne sme biti pregrajena z omarami, ona mora z enim očesom videti.” “Na začetku me je motilo, da je neprestan nadzor. Ne počutiš se svobodno. Človek enostavno reče, jaz nisem jaz. Z menoj razpolaga nekdo drug. To so grozni občutki, če človek ne more početi s seboj, kar hoče. Enostavno, da si pod nadzorom. Poskušam se s tem pomiriti, da mi je lažje. /.../ Zdaj se pa sploh ne obremenjujem več s tem. I. ../ Mi poskušamo vse to odklopiti, podzavestno se pa ve [to, da so v zaporu in ostajajo občutki ter zavedanje, da so izpostavljene kontroli]. Vse skupaj [predstavlja nadzor].” “Ja, in na začetku imaš za vsako stvar kontrolo. Ali lahko grem sem, ali se lahko grem tuširati v kopalnico ..., za vsako stvar moraš vprašati. Ze toliko let si svoboden, pa na svojem živiš. /.../ Zelo moraš ponižati sam sebe. /.../. In to nekaj časa traja, da se na to navadiš ali pa sprejmeš. ''
Pogledi nadzora in zaporniški zidovi pa ostajajo v zavesti posameznic tudi, ko ga hzično prestopijo. Na primer, ko gredo bodisi na namenske izhode ali izhode domov, ki jim jih podelijo kot ugodnost. “Do enih sem bila frej [ko je šla na namenski izhod], ob desetih pa sem bila gotova, in jaz sem komaj čakala, da grem nazaj. Prav ena tista napetost, ker tisti dve uri... /.../ In sem kar na uro gledala, da ne bom zamudila, da moram nazaj iti. To je tista obveza, ko veš, da moraš priti do tiste ure. Tako da se nisem popolnoma nič sprostila.” “Jaz sem zdaj bila v Ljubljani, pa nisem upala klicati domov (kličem tiste, ki jih imam zapisane, drugih ne upam [klicati],). Pa sem bila sama, a si vseeno nisem upala klicati, ker sem stalno mislila, da bo od kje prišla paznica. Mi verjamete, da se nisem upala iti na WC tam. Mene je bilo strah, da ne bi od kje prišli pa me ne najdli. ''
Vendar posameznice ob tem, ko govorijo o nadzoru in discipliniranju ter njunih učinkovanjih, izražajo tudi zavedanje o njuni nujnosti kot organizaciji življenja tovrstne skupine v prostoru in času.
“Ti veš, pomembno pri vsaki stvari je, da ti veš. Ni da bi nas zdaj fui nadzirali, ampak ti veš, in to je dosti. In ti veš to pa to in se zavedaš posledic. Morajo biti pravila, če ne, bi bil kaos.” “Vsekakor jih razumem, ker neki red mora tukaj biti, ker če ne, bi
@ivljenje obsojenk v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig
bila anarhija. Zaradi vsega tega, kar si zdaj na{tela, jih upo{tevam.” Pravila in na~in delovanja v zaporu torej s~asoma postanejo del samoumevnosti zaporni{kega `ivljenja, postanejo nekak bioritem zapornic, ki pa se kljub vsemu zavedajo, da jim konformizem oziroma podrejanje pravilom prina{a tudi ugodnosti. Zato pravila upo{tevajo “v bistvu tudi zaradi sebe, da ima{ mir, ker ~e ne, ti skoz nekdo ska~e za vrat”.
Zapor je prostor, kjer je opazovanje neprestano prisotno. Razmerja mo~i so jasna in dolo~ena. Ve se, kdo je tisti, ki pravila postavlja, in kdo jih izvr{uje.
V zaporu se vr{i opazovanje in spoznavanje slehernega jetnika. Opazujejo njegovo
obna{anje, bele`ijo njegove dispozicije, napredek pri pobolj{evanju, odrejajo sankcije in
ugodnosti. V njem se vzpostavlja klini~na vednost o obsojencih. Je privilegiran kraj za
realiziranje ideje panoptikona, ki je hkrati nadziranje in opazovanje, varnost in vednost,
159 individualizacija in totalizacija, osamitev in prosojnost. V zaporu se le nadaljuje delo,
ki se je zunaj njega `e za~elo in na sleherniku na tak{en ali druga~en na~in izvajalo
(Foucault 1984: 242–243, 299).
Tak{na uporaba prostora deluje kot strategija oziroma tehnika mo~i in socialne kontrole. V prostor se vpisuje njegov namen, in sicer ohranjanje sistema ter urjenje posameznikov v njem, kar se odvija skozi klasifi kacijo, lo~evanje in opredeljevanje namembnosti prostorov v prostorih. Prav namembnost prostora pa je tista, ki narekuje pravila, oblike postopanja in vedenja v njem, kar pa se refl ektira tudi v socialnih interakcijah (Low in Lawrence-Zúniga 2003: 30–32; Miller 1995: 464, 466). Zapor tako v prvi vrsti predstavlja formalno-javni prostor, ki se giblje znotraj dru`beno-pravnih kodifi kacij, prostor discipline, prisile in nadzora, ~eprav velja na~elo: “Tukaj ni ni~ prisile, da kaj mora{, ampak je pa vse priporo~ljivo. /…/ Ni~ ni obvezno. Samo vse je pa priporo~ljivo za ugodnosti.” “Vse skratka mora{, ampak kao neobvezno.”
Vsekakor je zapor socialni prostor, v katerem se med posamezniki odvija komunikacija in interakcija, ki ju tako ali druga~e usmerjajo in spodbujajo. Je subjektivni, psiholo{ki, ~ustveni in imaginatorni prostor. Je prostor odtujenosti, izoliranosti, nostalgije, rutine, monotonije in (predvsem ~ustvene) prikraj{anosti. “Nima{ tako kot zunaj, samo za tisto osnovno je poskrbljeno. Ni pa to tako. Marsi~emu se mora{ odpovedati, sploh svojim navadam, potrebam dolo~enim, ker se hitro za~ne kaj komplicirati.”
Augé je prostore supermodernosti, kot so na primer letali{~a, opredelil kot nekraje. To so prostori, kjer se posamezniki (potniki) identifi cirajo z imeni, poklici, datumi rojstva in naslovi, vendar le v okviru prihodov in odhodov. Letali{~e je nekraj, saj ni organske dru`benosti, socialni odnosi so odsotni in ta nekraj je mesto prihodov in odhodov (Low in Lawrence-Zúniga 2003: 29).
Nekaj vzporednic z navedenim konceptom lahko najdemo tudi v resni~nosti zapora. Prav tako je to mesto, ki ga zaznamujeta prihajanje in odhajanje, pa ~eprav je obdobje med prihodom in odhodom posameznic praviloma dalj{e in se v njem lahko vzpostavi bolj ali manj intenzivna socialna interakcija. Globino odnosov izbira in uravnava posameznica in ti se lahko tudi razvijajo. Vendar pa ob oblikovanju odnosov in razmerij, ki nastajajo v zaporu in so v izhodi{~u posledica spleta okoli{~in, mo`nosti ter nujnosti, ostaja v zavesti posameznic, da ta obstajajo praviloma le v ~asu zapora in v njem. “Prijateljstvo tukaj notri? Po mojem ne, smo pa~ vsi skupaj. Ima{ pa enega
Neža Mrevlje
tako. Jaz sem se na eno fui navezala in jo imam fui rada in upam, da se bova še kdaj zunaj srečali, samo ne pričakujem, da se bova. Tako pa, da imam eno, ki jo imam nad vsemi, ki se z njo najbolje počutim.” “Pa saj nastane prijateljstvo. Fui veliko se jih je tako poparčkalo. /.../ V bistvu je to smešno, ker so tiste, ki so najbolj, da nikoli ne bi bila z žensko. Saj veš, kako je, ko si tukaj notri, ko pogrešaš neko nežnost, pa tarara. Pa se mogoče začne tako. I.. .1Nežnost pogrešaš, neko toplino, ker tukaj tega ne dobiš. Glih to sem zdaj razmišljala, z eno sem že eno leto skupaj v sobi in sva se skoz skupaj družile in zdaj ona odhaja. Zdaj hodi na vikende, pa zdaj je na dopustu. In veš kaj je to, da ko ona gre na vikend, jaz pozabim na njo, niti spomnim se ne na njo. Potem vidiš, kakšna grozna prijateljstva so to. To nič ni. Ne vem, kako naj ti to razložim. ''
Ivu čas v zaporu
Ob razmišljanjih o organizaciji in klasifi kaciji prostorov znotraj kazenskega zavoda je nujno preučiti tudi organizacijo časa tovrstne skupnosti (Miller 1995: 466). Prav kazen zapora je tista, ki se odvija v prostoru in času ter predvsem razpolaga s časom posameznika, ki ga je doletela. Cas v kontekstu zapora tako postane medij kazni, na podlagi katerega se ta odmerja, se v njem vrši in v katerem se organizirajo dejavnosti posameznic v zaporniškem vsakdanu.
Strukturiranje časa in s tem dneva je med poglavitnimi mehanizmi institucij, v katerih se posamezniki kalijo za primerne in želene družbene subjekte. Cilj obdobja prestajanja kazni je, da kaznjenca poboljša, da ustvari delovnega, urejenega in discipliniranega posameznika. Urjenje posameznika je v zaporu neposredno vezano na čas, njegovo kontrolo in posameznika obravnava glede na niz v času8 (Foucault 1984: 122, 158). “Disciplinski postopki povzročajo, da se pojavi linearni čas, katerega trenutki se integrirajo drug za drugim, ki pa se usmerja h končni in stalni točki. Skratka, pojavi se “evolutiven” čas.” (Foucault 1984: 158)
Institucija, zapor, stremi k linearnemu času, predvsem z željo po “evolutivnem” času kot tistem, v katerem se bo posameznik preobrazil, prevzgojil in s tem izboljšal. Vendar posameznice strukturirani čas v zaporu vidijo predvsem kot cikličen, predvidljiv, skrajno rutiniziran in zato monoton: “Vsak dan je enak drugemu. I... I Ponedeljek je enak ponedeljku ...” Vendar ob tem, ko je strukturiranje časa izrazito nefl eksibilno, se vsebine v njem vseeno lahko spreminjajo in s tem povzročajo vsaj minimalne spremembe v življenju zapornic. “Ok, saj so res ene stvari monotone, ampak ali ni vsak trenutek drugačen od prejšnjega? Ja, tudi kolikor si narediš. Sistemsko je enako. Ampak lahko pa še vseeno v tem sistemu ti pošvinglaš, da ni enako. Je kakšna sobota, ko si damo kakšno kaseto gor. Je kakšna sobota ali pa nedelja, ko prižgemo radio, pa se zajebavamo, pa se režimo, vice pravimo. Ni skoz eno in isto. ''
8 Obravnava posameznic v zaporu, predvsem kar zadeva podeljevanje ugodnosti, je odvisna tudi od ~asa prestane kazni in vedenja ter upo{tevanja pravil v njem. ^as pa je tudi tisti, ki poleg ostalega odmerja prehajanje iz stro`jega re`ima na milej{ega, iz prostora v prostor in iz dolo~enega delovnega mesta na drugo. ^as tako ni le odmera zlo~ina, ki se artikulira v dol`ini kazni, postane dobrina, ki je sedaj {e toliko izraziteje v rokah drugega in ve~inoma ne predstavlja mo`nosti posamezni~inega prostega razpolaganja z njim.
@ivljenje obsojenk v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig
Čas, preživet v zaporu, predstavlja progresivni čas le do neke mere (kot možnost “samospoznavanja in osebnostnega napredovanja), v večini pa je ta viden kot regresivni in to v mnogih pogledih. V času kazni telo izgublja svojo moč, spomin v monotonosti izgublja svojo vitalnost, človek se poleni in duh se ne krepi, saj nima intelektualnih izzivov. Konteksti zapora predstavljajo regresivno situacijo tudi na ravni posamezničinega psihološkega in socialnega razvoja, saj ta lahko na neki način pomeni za subjekt korak nazaj. Regresivna situacija je v tem primeru posledica zunanjih pritiskov in situacij zaporniške realnosti (Praper 1999: 279-285). Pri zaprtih posameznicah je njihova regresivna situacija razvidna na primer v retoriki, ki spominja na retoriko otrok, vključenih v institucionalni vzgojni proces. Tako lahko ženska v zrelih letih reče in misli: “To je predčasni [pogojni] izpust, ki ti ga da upravnik, če si priden. Ce si ga zaslužiš. Ce bom dobra, pridna, lahko pridem do odprtega režima.” Po drugi strani pa lahko prav regresivna situacija posameznicam pomeni način prilagajanja in predstavlja konformizem, ki ga zaporniško okolje še kako zahteva in podpira. Torej prilagoditev na način, da se posameznica v ta svet potopi, mu sledi in s tem sprejme situacijo, ki je taka, kakršna je, z zavedanjem o tem, da bo tudi ta minila.
Po določenem času življenje v zaporu torej postane izgubljanje časa, posameznice začnejo živeli v spominih, iluzijah in nostalgijah prejšnjega življenja, ki pa je lahko že daljna preteklost, in to ne le zaradi dejanske dolžine preteklega časa, temveč tudi zaradi resničnosti, ki se je od zapornic tako zelo oddaljila in spreminjala po svojih zakonitostih, ki so vseeno drugačne od tistih, ki delujejo znotraj zapora. “Ko si zaprt, imaš občutek, da je vse pri miru, da sploh ni življenja, da vse stoji. Jaz tri leta sploh nisem bila zunaj. Nimam izhodov in sploh ne sledim zunaj, ne predvidevam, kako je zunaj. Imam občutek, vtis tistega časa, ko sem prišla notri. Vse je enako.''
Funkcioniranje zapora in ritem življenja v njem določa urnik, ki v tej instituciji odmerja aktivnosti in njihovo trajanje. “Delovanje ideologije kot materialne prakse, njeno materialnost, ki se odraža skozi vrsto ritualnih praks, lepo pokaže opis vsakodnevnega življenja v zaporu.” (Salecl 1991: 92) Za posameznico v tem prostoru tako formalni urnik postane ritem življenja, v katerem so ji dodeljene njene obveznosti, ovire, morebitne ugodnosti in možnosti, skratka - kot naj bi formalni urnik tudi zagotavljal - da je čas koristno in ustrezno izrabljen. In prav tako kot v vsakokratnem in vsakovrstnem kontekstu ima tudi v situaciji zapora čas svoje vsebine, percepiranja in koncepiranja (Adam 1995: 503; Foucault 1984: 109, 150). V čas zapora so umeščeni ritem dela in prostega časa, torej izbranih aktivnosti in morebitnih izhodov. V njem se odvijajo zaporniški mehanizmi nagrajevanja in kaznovanja, torej inženiring duše posameznice, ki naj bi v tej instituciji intenzivno potekal.
Sklep
Pravo, ki ustoličuje zaželeno in nezaželeno, dovoljeno in prepovedano, kaznivo in legalno, predstavlja posamezniku ter skupnostim orientacijske točke, znotraj katerih delujejo posamezna družbena telesa. S tem pravo vstopa v polja dominacije, političnega, ekonomskega in institucionalnega ter v polje subjektivnega. Slednje drži še predvsem takrat, ko gre za oblike kazni, zaporne kazni.
Neža Mrevlje
Kaznovanje je v dru`benih, zgodovinskih, politi~nih in pravnih okoli{~inah do`ivelo mnoge transformacije. Kazni za zlo~in, torej dejanja, ki v dru`bo prina{ajo kaos in stojijo nasproti njenim resnicam, vrednotam in vrednostim, so se od spektakularnega in javnega obrnile v zasebno ter od telesa k duhu storilca. Mu~ena in razgaljena telesa v kazenski praksi so nadomestile razgaljene, osamljene in podjarmljene esence tistih posameznikov, ki prestajajo prostostne kazni. Kazen zapora se tako odvija v posameznikovem `ivljenju, duhu in du{i ter v prostoru in ~asu kazenske institucije.
Kazen zapora je v 20. stoletju postala sredi{~na kazen in {e danes ostaja poglavitna kazenska praksa, ~eprav znotraj kazenskopravnih teorij vse bolj razmi{ljajo o druga~nih kaznih in i{~ejo nadomestila zanjo. Smisel sodobnega kaznovanja naj bi bil torej
prevzgajati, usmerjati in predvsem humanizirati kazen zapora in kazni kot take; kar pa
162
je seveda vpra{ljivo: ali so kazni sploh lahko humane? ^e niso, pa so vsekakor praviloma
dru`beno opredeljene kot sprejemljive in nujne.
Zaprtje osebe v zaporni{ko institucijo sicer govori o golem odvzemu svobode gibanja, pri ~emer pa prav omejevanje prostosti posega na mnoge ravni posameznika in njegovega `ivljenja. Z vstopom v institucijo zapora individuum vstopi v red izrazitih omejenosti, nujnosti, monotonije, apatije in rutine. Njegovo `ivljenje v zaporu pomeni ume{~enost v prostor reda in discipline, neprestanega nadzora, klesanja njegovega ravnanja ter vedenja s sistemom nagrajevanja in kaznovanja; vse to pa predstavlja zahteve po izraziti posameznikovi prilagodljivosti. Institucija tako na posameznika z mnogimi mehanizmi deluje “totalno”. Uravnava ga s klasifi kacijo v prostoru, z odrejanjem aktivnosti v ~asu, pravilniki, higienskimi predpisi, pedago{kimi recepti in navodili.
Tako so tudi posameznice, ki prestajajo kazen zapora v Zavodu za izvr{evanje kazenskih sankcij Ig, razporejene v prostorih institucije, javnoformalnih prostorih, ki jih sicer sku{ajo individualizirati in udoma~iti, vendar zavedanje o institucionalnih pomenih ter vsebinah ostaja. Prav tako kot institucija posameznice organizira v prostoru, jih organizira tudi v ~asu, s postavljenimi urniki, dnevnim in hi{nim redom zapora. Pre`ivljanje in od{tevanje ~asa se giblje med delom, po~itkom, raporti, obroki, ~i{~enjem, sprehodi, izhodi in izbranimi aktivnostmi, na primer branjem, pisanjem in {ivanjem.
V svoji fi zi~ni lo~enosti od `ivljenja pred zaporom, v prostoru in ~asu zapora posameznice s~asoma za~nejo v svojih mislih zapu{~ati resni~nost, ki obstaja zunaj zaporni{kih zidov, in se vse bolj potapljajo v vsakdanjik, njihov “tukaj” in “zdaj” ter tako vstopijo v zaporni{ko resni~nost, v kateri imajo ~as, odnosi, razmerja in aktivnosti druga~ne dimenzije ter strukture.
Z ume{~enostjo v svet zapora so zapornice tako obstale v liminalnem obmo~ju, ki jih lo~uje od njihove preteklosti in jih pripravlja na `ivljenje po zaporu. Nekaterim zapor prina{a pozitivno distanco do prej{njega `ivljenja in zato mo`nost novega za~etka, nekaterim pa nesre~o, `alost, mnoge izgube ter odtujitve v `ivljenju zunaj zapora.
Bivanje v instituciji, kjer je posameznici omejena svoboda gibanja, posega na obmo~ja defi niranj in percipiranj svobode ter njenih mogo~ih realizacij. Subjektova ume{~enost, tako v zaporu kot zunaj njega, v interakcije, med dru`bene zahteve in v politi~ne, ideolo{ke ter ekonomske kontekste tako ne dopu{~a mo`nosti neomejene
Življenje obsojenk v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig
svobode, njeni brezpogojnosti pa se zato lahko približujemo v prostorih misli, domišljije in teorije.
Abstraktni delinkventni subjekti so v obravnavanem zaporu postale zapornice, posameznice, ki preživljajo prostostno kazen in ki jim bo ta pomenila obdobje v njihovem življenju - kazen zapora bo zaznamovala njih in njihovo življenje. Vendar ne le s težo stigme, ki jo lahko pridobi taka posameznica v družbenem okolju, temveč se bo njeno življenje predrugačilo. Izkušnja tovrstne institucije se bo zapisala globoko v posamezničino zavest.
Sklenemo torej lahko, da zapor praviloma ni funkcionalna institucija, ki naj bi prevzgajala in resocializirala predvsem z namenom, da izkleše želene in ustrezne družbene subjekte, ki bodo ponovno potrjevali družbene resnice in vrednote, saj
 163
zaporna kazen posamezniku odvzame marsikaj in ne zgolj svobode gibanja. Vendar pa ------
se moramo ob razmišljanju o normativnem redu in vrednotah, ki zanikajo določena dejanja, neprestano spraševati, katera so tista dejanja, ki zahtevajo določene družbene reakcije, in zakaj ravno ta. So to tiste svetinje nas samih ali so to svetinje prostorskih in časovnih kontekstov, v katerih živimo in v katere seveda zaradi tega tudi verjamemo. In ko to nenehno izpraševanje morda delno zaključimo, se lahko začnemo ponovno spraševati. In sicer: verjetno res obstajajo dejanja, ki zahtevajo družbene reakcije, vendar kakšne?
Odgovor na slednje vsekakor ne more biti kazen zapora kot tista sprejemljiva in funkcionalna institucija, ki naj bi rehabilitirala posameznika in posameznico. Zapor prednostno predstavlja eno izmed najbolj represivnih okolij zapiranja oziroma totalnih institucij, ki utrjuje razmerja med normo in odklonom. Prostor, kjer nenehni nadzor in (ne)izrecno discipliniranje predstavljata oblastno tehnologijo, ki jo posameznik in posameznica ponotranjita kot prostovoljno podrejanje in delovanje. Ali kot za zapore trdi Foucault, ko pravi, da institut zapora ostaja ne zaradi svojih prednosti, temveč zaradi pomanjkljivosti - saj se za njegovo penološko neuspešnostjo kaže predvsem politična uspešnost, ki prinaša možnost nadzorovanja in discipliniranja posameznikov. Ravno slednje pa je še vedno ukoreninjeno tudi v sodobno družbo in se v tem tudi izrazito ne razlikuje od procesov izobraževanja ter proizvajanja. Zapor je tako le še eden izmed aparatov, ki robotizirajo in normalizirajo posameznike ter jih opremljajo z orodji za funkcionalno sprejemanje družbenih vlog (Kanduč 1993: 342-343; Foucault 1984). Tako je zapor še eden izmed projektov družbe, v katerem naj bi klesali ustrezne posameznike in posameznice; tiste, ki so skrenili. Torej le še eden izmed projektov mehanizmov nadzora in discipliniranja.
Po drugi strani pa - tudi če prestajanje zaporne kazni v posameznih primerih le predstavlja rešitev, ugodno spremembo in možnost drugačnega življenja posameznika ali posameznice, se ob tem postavi dodatno vprašanje, in sicer smiselnost dolžine kazni. Zaporna kazen naj bi imela svoj učinek in smisel, kakršnega koli ji že pripisujejo, le, če ni predolga, saj predolge kazni spravljajo posameznika v obup, njegovo življenje postane neznosno, zaradi česar postane tudi nezainteresiran za kakršnekoli spremembe (Foucault 1984: 122). Ali kot o smiselnosti zaporne kazni in njeni dolžini pravi posameznica, ki je realnost zapora izkusila: “Več kot dve leti [kazni zapora] ni smiselno. Kar narediš v
Ne`a Mrevlje
dveh letih, nekako prevzgojo ali pa kaj takega, pač odvisno.” /.../ Te dolge kazni, po mojem, eno, dve, tri leta lahko še nekaj narediš, da še malo študiraš pa to. Kar je pa več, se mi pa zdi, da si osvojil že vse, kar bi že lahko, in je samo še neko čakanje. Čakanje, čakanje, čakanje. Ker če nisi zdaj v teh letih pogruntal, ne boš nikoli. Ne zdijo se mi smiselne te dolge kazni. Zato, ker če se boš rehabilitiral, se boš, če se pa ne boš, se pa ne boš, pa če ti dajo 30 ali pet let. ''
LITERATURA
ADAM, Barbara
1995 Perception of time. V: Conuipanion encyclopedia of anthropology. Tim Ingold, ur. London; New York : Routledge. Str. 503-527.
164  ALTHUSSER, Louis
1980 (1970) Ideologija in ideolo{ki aparati dr`ave : (opombe k raziskavi.). V: Ideologija in estetski učinek. Zoja Sku{ek Mo~nik, ur. Ljubljana : Cankarjeva zalo`ba. Str. 35-99.
BAVCON, Ljubo; [ELIH, Alenka
1999   Kazensko pravo : splošni del. Ljubljana : ^Z Uradni list Republike Slovenije.
DOLAR, Mladen
1991 Spremna beseda. V: Michel Foucault : Vednost - oblast - subjekt. Ljubljana : Krt. Str. VII - XXXIV.
DELEUZE, Gilles
2001   Dru`ba nadzora. Filozofski vestnik 13, {t. 3, str. 167-177.
FOUCAULT, Michael
1984   Nadzorovanje in kaznovanje. Ljubljana : Delavska enotnost.
HARALAMBOS, Michael; HEALD, Robin 1989   Uvod u sociologiju. Zagreb : Globus.
HIBBERT, Christopher
1965   Zgodovina zločinstva in kazni. Ljubljana : Cankarjeva zalo`ba.
JEZERNIK, Bo`idar
1983   Boj za obstanek : o življenju Slovencev v italijanskih koncentracijskih taboriščih. Ljubljana : Borec.
KANDU^, Zoran
1993 Nekateri vidiki kaznovalnega sistema. Revija za kriminalistiko in kriminologijo 44, {t. 4, str. 338-353.
LOW, Setha M; LAWRENCE - Zúniga, Denise
2003 Locating Culture. V: The anthropology of space and place. Setha M. Low in Denise Lawrence - Zúniga, ur. Malden, MA [etc.] : Blackwell. Str. 1-49.
MILLER, Daniel
1995 Artefacts and the meaninig of things. V: Companion encyclopedia of anthropology. Tim Ingold, ur. London, New York : Routledge. Str. 396-420.
MUR[I^, Rajko
2000    Trate vaše in naše mladosti : zgodba o mladinskem in rock klubu. Ljubljana : Subkulturni azil.
MOORE FALK, Sally (ur.)
2005   Law and anthropology : a reader. Maiden : Blackwell.
O[LAJ, Borut
2001    Sinhronost miti~ne zavesti. V: Zemljevidi časa : zbornik ob 60. obletnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Zmago [mitek in Borut Brumen, ur. Ljubljana : Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Str.: 77-91.
PRAPER, Peter
1999 Razvojna analitična psihoterapija. Ljubljana : Inštitut za klinično psihologijo.
PETROVEC, Dragan
1989 Kazen brez zločina : prispevek k ideologijam kaznovanja. Ljubljana : SH Zavod za zalo`ni{ko dejavnost.
@ivljenje obsojenk v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig
RHODES, Lorna A.
2001   Toward and anthropology of prisonos. Annual review of anthropology 30, {t. 1, str. 65–83.
ROBERTS, Simon
1995   Law and dispute processes. V: Companion cncyclopedia of anthropology. Tim Ingold, ur. London, New York : Routledge. Str. 962–983.
SALECL, Renata
1991   Disciplina kot pogoj svobode. Ljubljana : Krt.
STUDEN, Andrej
2004   Rabljev zamah : k zgodovini kriminala in kaznovanja na Slovenskem od 16. stoletja do za~etka 21. stoletja. Ljubljana : Slovenska matica.
TURNER, Victor
1977   Variations on a theme of liminality. V: Secular ritual. Sally F. Moore in Barbara G. Myerhoff, ur. Assen, Amsterdam: Van Gorcum. Str. 36–53.
GENNEP, Arnold van
1960   The rites of passage. Chicago : The University of Chicago Press.                                     165
ZIKS
2001   Zakon o izvr{evanju kazenskih sankcij (ZIKS – 1) / z uvodnimi pojasnili Mihe Wohinza. Ljubljana : Uradni list Republike Slovenije.
BESEDA O AVTORICI
Ne`a Mrevlje, univerzitetna diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja, podiplomska {tudentka kulturne antropologije na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer nadaljuje svoje zanimanje za prestopni{tvo, dru`bene reakcije na prestopanja in transgresije.
ABOUT THE AUTHOR
Ne`a Mrevlje has a degree in ethnology and cultural anthropology and is a postgraduate student of cultural anthropology at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, where she continues her research into delinquency, social reactions to delinquency and transgressions.
SUMMARY
THE LIFE OF FEMALE PRISONERS IN THE IG PENITENTIARY
The law is a social mechanism which defi nes the relationships between what is permitted and what is prohibited, just and unjust, order and chaos. The law operates at the level of domination and coercion and this includes penal law, which is a repressive reality, because its effi ciency is based on sanctions that are defi ned for every offence. One of the sanctions imposed by penal law is imprisonment. In the 20th century, imprisonment has become the central mechanism of sentencing in penal law. It has replaced corporal punishment which was carried out in front of crowds and turned into engineering the soul of the individual. A penitentiary in which a prison sentence is served is thus to be understood as a public formal and symbolic space, which includes contents of the law, the ideology of sentencing, and the orientation of total institutions, which additionally limit the individual’s options. A penitentiary is a rehabilitation institution aimed at controlling the individual’s mind. Locking up a person in a penitentiary institution means the total suspension of the individual’s rights of free movement, and precisely the limitations on this freedom affects many levels of the individual. By entering a total institution, the individual enters a world of clear limitations, urgency, monotony, apathy, and routine. His or her life is thus placed in a space
Ne`a Mrevlje
of order and discipline, constant supervision, practices of rewarding and punishing, and an institutional organisation of time. Prison is the space where the illusion of freedom is fi nally wiped out. Individual women referred to the prison environment of the Ig Penitentiary are thus placed in a liminal period of their lives, which means steering between the prison order and life outside the prison. Entering this space of discipline and institutional organisation of time thus means to be forced into the rhythm of the penitentiary institution, being under constant supervision, learning the prison vocabulary and the institution’s rules. Life in prison thus means spending and counting down time occupied by working, resting, reporting, meals, cleaning, walking, selected activities, and possible days out of prison. While serving a prison sentence, the individual is to be rehabilitated into a adjusted social subject. However, a penitentiary institution as a prison environment proves to be a non-functioning institution, justifi ed by its political success, not its positive effects. According to the women who had practical experience with being imprisoned, a prison sentence can have positive effects on the life situation of individual women in some cases, but only if the prison sentence does not exceed two years.
166