NO. 122 Domovina /% l%/» E R ■ C/* ID—H OIV« E AM6RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN HORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 11, 1975 LETO LXXVII.—VOL. LXXVH U.S. Steel dvignila cene povprečno l.%% Največ ja jeklarska družba je s svojim omejenim povišanjem cen pripravila manjši družbi k umaknitvi 9y< * povišanja. NEW YORK, N.Y. — U. S. Steel Corporation, največja jeklarska družba v deželi, je objavila v petek, da bo cene svojih izdelkov postopno do 1. oktobra pvišala za povprečno 3.8'.v. Njena objava je pripravila jeklarski družbi Armco Steel in Wheeling-Pittsburgh Steel k u-maknitvi povprečnega povišanja cen za 9%, ki sta ga objavili nekaj dni preje. Povišanje za 9% bi močno prispevalo k novemu valu inflacije, ki ga skuša zvezna vlada Preprečiti ali vsaj močno omejiti. Svet za plače in cene je pozval jeklarske družbe po objavi prvih povišanj za 9% k umirjenosti in omejitvi povišanj. Na njegov poziv od družb, ki sta prvi objavili povišanje, ni bilo odgovora. U.S. Steel je z omejitvijo svojih povišanj cen prisilila k umiku omenjeni dve družbi in bo merodajna brez dvoma za povišanja cen pri ostalih jeklarskih družbah. Zastopnik Sveta za ustaljenost plač in cen je pohvalil U.S. Steel zaradi njene omejitve povišanj cen, ker bo ta ugodno vplivala ne le na jeklar-sko-železarsko industrijo, ampak tudi na druge industrije. Novi grobovi Hattie Zorman V Lake County Community Hospital East je umrla 75 let stara Hattie Zorman s 1047 Richmond Rd. v Painesvillu, Ohio, vdova po 1. 1942 umrlem možu Cyrilu, mati Hope Jelen-ceis, June Frattin in Joyce Au-de, 6krat stara mati, sestra Edne Mills, Marthe Cowin in Alvi Timm. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8. iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Mary Kasunic V Euclid General bolnišnici je umrla 59 let stara Mary Kasunic z 19605 Mohawk Avenue, žena Petra, sestra Mrs. Howard (Katherine) Cooley, Georgea Major, Matta Major, Zore Jankowski in pok. Anne Yantek. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Pavla na Chardon Road ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Teroristi v Kuala Lumpur isti kot v Singapurju lani TOKIO, Jap. — Pilot letala DC-8, ki je poneslo teroriste Rdeče armade iz glavnega me- FRANCISCO DE COSTA GOMEZ, predsednik Portugalske, ima težave pri upravljanju dežele zaradi hude levičarske u-smerjenosti vladajočega “Gibanja oboroženih sil”. Indira Gandi rečena nevarnosli obsodbe Sovjeti svarijo Skupni trg zaradi Portugalske MOSKVA, ZSSR. — Glavno glasilo Komunistične partije ZSSR “Pravda” se sklicujoč na! helsinške izjave pritožuje nad ‘Skupnim trgom, ker je odložil gospodarsko pomoč Portugalski, dokler ne bo ta imela večstrankarske vlade, ki bo sprejela in Varovala načela demokracije. “Pravda” trdi, da je to odložitev gospodarske pomoči vmešavanje v portugalske notranje zadeve, ki je v nasprotju z načeli sklepov, podpisanih 1. avgusta v Helsinkih. Ko je Zahod upal, da se bo Sovjetska zveza odpovedala na-dalnjemu podpiranju komunističnega poskusa dobiti in utrditi svojo oblast na Portugalskem, ker ji je ustregel s slovesnim Podpisovanj em sklepov evropske varnostne konference v Helsinkih, je ta zdaj prav s helsin-sko deklaracijo začela prijemati tega, ker njenim poskusom nasprotuje. Indijski parlament je spremenil ustavo tako, da o volivnih zadevah razsoja samo parlament. NEW DELHI, Ind. — Parlament je najprej spremenil vo-livni zakon, v okviru katerega je bila predsednica vlade Indira Gandi obsojena kršenja voliv-sta Malazije v Libijo pretekli nih predpisov in zato njena iz-teden potem, ko so izpustili svo-j volitev v parlament leta 1971 je talce v poslaništvih ZDA in razveljavljena. Sredi pretekle-Svedske, je spoznal v enem od ga tedna je dopolnil še ustavo njih voditelja skupine terori-j tako, da odloča o kršenju voliv-stov, ki je januarja 1974 napad-j nih predpisov posebno' sodišče, la naprave Shell Oil v Singa- ki ga imenuje parlament. Redna Kissinger pojde skoro PORTUGALSKA NA PRAGU spel na Srednji vzhod Razgovori med Izraelom in Egiptom so toliko napredovali, da je možno računati na njihov uspeh z odločnim p o s r e d o vanjem ZDA. WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Henry Kissinger je, kot trdijo vesti iz državnega tajništva, pripravljen iti ponovno na Srednji vzhod posredovat sporazum med Egiptom in Izraelom, če bosta ta dva pokazala dovolj prožnosti in volje za sporazum, k čemur ju je pozval predsednik Ford pretekli teden. Državni tajnik naj bi šel na pot 20. avgusta. Predsednik Ford je opozoril v svojem razgovoru na televiziji zadnji teden, da bi neuspeh sedanjih pogajanj med Izraelom in Egiptom povečal nevarnost nove vojne na Srednjem vzhodu, ki bi bila bolj uničujoča od prejšnjih in bi lahko potegnila v boj tudi ZDA in ZSSR. Pozval je zato Izrael, naj bo bolj po- DRŽAVLJANSKE^ VOJNE Ko vojaško gibanje pod vplivom komunistov vztraja na svoji poti uvajanja komunistične diktature, četudi je očitno, da je ogromna večina naroda proti temu, postaja nevarnost državljanska vojne vedno večja. Nasprotniki komunizma, ki čutijo podporo naroda in tudi demokratičnih zavezniških držav, postajajajo pogum-nejši in odločnejši v svojem odporu. LIZBCTTA, Port. — V petek .......... je Vasco Goncalves objavil svo- Ženih sil izročilo vodstvo dežele jo vlado, v kateri so delno vojaki delno civilisti. Ti sicer niso člani nobene stranke ali vsaj ne njeni predstavniki, so pa močni podporniki komunističnih načrtov. Socialističnai in ljudski demokratska stranka, ki sta skupno dobili pri volitvah v letošnjem aprilu dve tretjini vseh glasov, sta se javno izjavili proti novi vladi, ki nima opore v narodu. Vztrajati pri zahtevi, da Goncalves odstopi in da dobi Portugalska vlado “narodne rešitve”, sestavljeno v soglasju z ljudsko voljo, kot se je pokazala pri volitvah v aprilu. Proti levičarski vladi Goncal- purju, pa bila nato prepeljana v Kuvajt. Tomio M a s uk o je terorista spoznal kljub temu, da so vsi nosili maske. Kuvajt je torej teroriste lani izpustil in ti so na-nastopili znova. Kaj bo z njimi storila Libija, ki je izjavila, da jih je sprejela “iz človekoljubja, da bi rešila človeška življenja”, ni znano. Portugalci beže iz Angole v strahu za življenje sodišča z volitvami po dopolnilu ustave nimajo več nobenega o-pravka. Danes bi moralo vrhovno sodišče razpravljati o pritožbi predsednice vlade proti obsodbi pred državnim sodiščem. Ker je zakon spremenjen z veljavnostjo za nazaj in dopolnjena tudi ustava, je Indira Gandi rešena skrbi. Sodišče je ne more več prijeti. Indijska demokracija je tako doživela hud udarec, namesto da bi se vlada držala zakonov, se morajo zakoni ravnati po vladi! Indira Gandi je pokazala svojo moč, pa tudi odločno voljo, da ostane na oblasti, če ne v okviru zakonov, pa mimo in preko teh. “Grizli” v nevarnosti, da v ZDA izumrje WASHINGTON, D.C. — Rja-medved grizli je postal v fontani, Wyomingu in Idahu tako redek, da so ga dali na listo živali, ki so v nevarnosti, da tzumrjejo. Na tej listi so bivol, gozdni v°lk, kričeči žerjav in plešasti °rel, naš narodni simbol. Ko je postal grizli v navedenih državah zelo redek, računate, da jih živi še vedno okoli 12,000 na Aljaski in kakih 20,000 v sosednji Kanadi. Da bi izumrl, torej ni tako hudo nevarno, izgine lahko le v kontinentalnih A izven Aljaske. Vrrmenski prerok Oblačno z verjetnostjo dežja te toplo. Naj višja temperatura °koli 85 F (30 C). LUANDA, Ang. — Portugalci so prišli do zaključka, da njihovo življenje v Angoli ni več varno. Tisoči so se že vrnili domov, deset tisoči pa iščejo z vso naglico možnost, da bi jim sledili. V Angoli se med seboj boju-' priznala Angoli polno neodvis-jejo oborožene afriške skupine nost. V Angoli je še vedno oko-za oblast, ko bo Portugalska 11. li 200,000 belcev, katerih del je novembra letos odšla od tod in odločen oditi v Južno Afriko. pustljiv in prožen, Egipt pa, da I naj na to odgovori z lastno do-|vesa in Proti vzpostavljanju bro voljo. I“ljudske demokracije” po v . .. i du frnmi V državnem tajništvu pravijo, ! da bo šel Kissinger na pot le, če bodo izgledi za uspeh res dobri. Predsednik Ford je v svojih pripombah rekel, da so izgledi za mir na Srednjem vzhodu “boljši danes, kot so bili včeraj in veliko boljši kot v preteklem marcu, ko so pogajanja obtičala”. Henry Kissinger se je tedaj več tednov prizadeval, da bi dosegel sporazum med Izraelom in Egiptom, pa se je moral na zadnje rok. Predsednik Ford je svaril pred novim zastojem v pogajanjih, ker bi ta močno povečal nevarnost nove vojne. zgle- komunističnih držav Vzhodne Evrope na Portugalskem se je dvignil tudi del vojakov članov Vrhovnega sveta revolucije. Skupina oficirjev pod vodstvom maj. Ernesa Melo Antunesa, zunanjega ministra v prejšnji vladi, je šla s svojim protestom najprej k predsedniku gen. Go-mesu. Ko tam ni dosti opravila, je svoje stališče objavila in do- Iz slov. naselbin Marija Kunovar umrla MILWAUKEE, Wis,—Pretekli petek je umrla Marija Kunovar, roj. Zavrl, stara 60 let, rojena v Dolah pri Litiji. V Milwaukee zapušča moža Ivana, sina | žijo v javnosti vesti, Janeza in hčerko Mojco, y Ma- stališče privatno podpirata pred- v roke. Gen. Carvalho je pretekli teden grozil z ostrim nastopom nasprotnikom režima, pa spoznal, da bo to težko in nevarno, ko je šel delat mir v severno Portugalsko, kjer so se vršile v zadnjih tednih obsežne demonstracije proti komunistom in je bilo pri tem požganih več uradov Komunistične stranke. Demonstranti so kričali proti komunizmu in gen. Carvalhi, ki ga smatrajo za njegovega podpornika, vpili, naj se vrne v Mozambik, kjer je bil rojen in od koder je prišel na Portugalsko. Demonstracije so ga hudo pretresle in je bil baje vesel, da se je rešil iz srede razburjenih I demonstrantov, ne da bi se ga ti dejansko lotili. Nova vlada je nacionalizirala pivovarne, ladjedelnico in prevozne družbe v upanju, da bo s tem pridobila podporo v narodu. Razpisala je tudi javno državno posojilo 200 milijonov dolarjev, ki pa doslej ni naletelo na ugoden sprejerp in obstoja močan dvom, da bi uspelo. , . , , . Včeraj so tisoči katoličanov bila zani podporo med voiast- , * • v * ^ ■* demonstrirali v severnem mestu vom, predvsem v severnem delu ’Portugalske, ki se je v zadnjih ™ .praznil! tednih pokazala najbolj odločna proti uvajanju komunizma na Portugalskem. Nastop skupine oficirjev je pokazal, da vojaške vrste niso edine, da je tudi v njih začela zmerna skupina odklanjati ko- Braga, kjer je nadškof Fran cisco Maria da Silva v ognevi-tem govoru obsodil komunizem in njegove načrte. Zborovanje je bilo sklicano v protest proti zasedbi katoliške radijske postaje v Lizboni. Prišlo je do spopada s komunisti, ki so se utrdili v zgradbi, kjer imajo Iz Clevelanda in okolice Lepa starost— Preteklo soboto, 9. avgusta, je praznovala 80-letnieo rojstva poznana rojakinja ga. Anna Tomšič, 1193 E. 61 St., dolgoletna, zvesta naročnica našega lista. Prijazni slovenski pionirki k lepemu življenjskemu jubileju iskreno čestitamo in ji želimo še dosti zdravih, zadovoljnih in veselih let! Smrt v Argentini— V Buenos Airesu je umrl 27. julija v 87. letu starosti umrl Jakob Pavlovčič in bil položen k večnemu počitku na pokopališču v San Martinu. Pokojnik je zapustil v Buenos Airesu sinova Oskarja in Ivana, v Clevelandu sina dr. Milana, ki s svojo ženo go. Barbaro vodi slovensko radijsko oddajo na WXEN, v Ljubljani pa ženo go. Marijo. V bolnišnici— Rojakinja Zora Petruška iz Bedforda je že dalj časa v St. Vincent Charity bolnišnici. Obiski so dovoljeni. Želimo ji skorajšnjega okrevanja! Mesto naj pomaga— Župan R. J. Perk bi na vsak način rad dobil republikansko nominacijsko konvencijo prihodnje leto v Cleveland. Glavno strankino vodstvo je za to, težave so le s preskrbo dovolj š-njega števila bivališč. Župan bi to težavo rešil z usidran jem treh večjih potniških ladij v mestnem pristanišču. Mesto naj bi za izvedbo tega dalo na razpolago denar. O tem bo razpravljal mestni svet na izredni seji v prihodnjih dneh, ki jo bo župan R. J. Perk sklical. Zadušnica za škofa Rožmana— Jutri, v. torek ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida zadušnica za blagopokojnega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Seja— Podružnica munistične načrte, ki jih podpira Svoj glavni stan. Nekaj ljudi je jutri ob 7.30 zvečer sejo v SND št. 15 SŽZ ima vlada Concalvesa. Da bi ohranili videz edinosti, so skupino oficirjev, ki je sestavila, podpisala in objavila izjavo proti vladi, izločili iz Visokega revolucionarnega sveta. Pri tem kro- bilo ranjenih, predno so se de-; na E. 80 St. disonu, Ohio, sestro Emo, por. Zupan, v Sloveniji brata Jožeta in Mirkota, sestre Cito, Tonko in Metodo ter več drugih sorodnikov. sednik Gomes in gen. Carvalho, poveljnik varnostnih sil, ki je sicer skrajni levičar. Ta dva tvorita skupaj z Goncalvesom “trojko”, ki ji je Gibanje oboro- monstranti razšli, ko se je pojavilo na cesti vojaštvo. Položaj v deželi se je zaostril in nevarnost državljanske vojne , . je vsak dan večja, ko sta obe da njeno , . . .... .. ... strani odločnejši in bojevitejši v svojih zahtevah. Komunisti silijo s svojim načrti, ki jih podpira vladaj ačo skupina med vo- Sestanek za Baragov dan— Pripravljam odbor za Baragov dan ima v sredo ob osmih zvečer sestanek vseh odsekov v šolski dvorani pri Mariji Vne-bovzeti na Holmes Avenue. Sestanek je važen in so zato vsi sodelujoči prošeni, da se ga zagotovo udeležijo. jaki, socialisti, ki jih podpirajo Roparja v cerkvah— OBISK PREDSEDNIKA FORDA NAJ BI OKREPIL NEODVISNOST SFR JUGOSLAVIJE Predsednik ZDA Gerald R. Ford je tekom svoje zadnje poti v Evropo, ko je letel, v Helsinke podpisovat sklepe evropske varnostne konference, obiskal Poljsko, Romunijo in Jugoslavijo, da bi pokazal zanimanje ZDA za te države in njihovo usodo, četudi je s podpisom v Helsinkih potrdil obstoječe stanje meja v Evropi in s tem sovjetske osvojitve v drugi svetovni vojni in po njej. Obisk na Poljskem in v Romuniji naj bi okrepil stremljenje po polni neodvisnosti teh držav od Sovjetske zveze, ki ju skuša držati pod svojim varuštvom, obisk v Jugoslaviji naj bi okrepil jugoslovansko voljo za ohranitev neodvisnosti od Sovjetske zveze, ki si jo je ta pridobila v letu 1948, ko jo je Stalin vrgel iz Kominforme. SER Jugoslavija je od tedaj od Sovjetske zveze neodvisna ko- munistična država, ki išče in ubira svojo lastno “pot v socializem”. Predstavlja nekako krivo vero za vesoljni komunizem sovjetske zvrsti in gre Sovjetski zvezi vedno nekoliko na živce. Opazovalci razvoja v Jugoslaviji na Zahodu so prepričani, da bo Sovjetska zveza ob Titovem odhodu skušala ustvariti okoliščine, ki ji bodo omogočile obnovo vpliva v SFR Jugoslaviji in postopno njeno ponovno vključitev v satelitski blok. Jugoslavija ji je posebno važna v vojaškem pogledu, ker bi lahko njena pristanišča ob Jadranu služila sovjetski sredozemski floti, jugoslovanska letališča pa za izhodišče poletov na Srednji vzhod in za nadziranje dela Sredozemskega morja. Obisk predsednika ZDA naj bi utrdil jugoslovansko neodvisnost s tem, da bi prepričal sedanje jugoslovanske vodni- ke o ameriški podpori njeni neodvisnosti in njenemu položaju v skupini “neuvrščenih” držav. Predsednik Gerald R. Ford je to v svojih izjavah tudi odkrito povedal. Sodelavec U. S. News & World Report je v izdaji tega časopisa za 11. avgust 1975 zapisal, da je bil smoter Fordovega obiska v Beogradu sporočiti tamkajšnji komunistični vladi: ZDA imajo močan interes na nadaljnji neodvisnosti Jugoslavije, in bodo odločno nasprotovale vsakemu sovjetskemu koraku v to deželo v kritičnem razdobju, ki ga pričakujejo po smrti sedanjega, starajočega se močnega moža Josipa Broza Tita. Spored obiska je bil skrbno pripravljen, da bi opogumil Jugoslavijo v ohranjanju svobode in neodvisnosti in zadržal vse morebitne načrte Moskve za izpodkopavanje beograjske politike “neuvrščenosti” med Vzhodom in Zahodom kot korak k vračanju te dežele v sovjetski blok. Predsedniku Fordu je obisk nudil priložnost okrepiti odločnost mož — doslej še ne izbranih — ki bodo prevzeli vodstvo Jugoslavije po Titovi smrti. V želji krepitve neodvisnosti SFR Jugoslavije so se vršili tudi razgovori o dobavah orožja iz ZDA, tega je v zadnjem desetletju dobivala večji del iz Sovjetske zveze. Neki zahodni diplomat je dejal nedavno: Jugoslavija ne prihaja v glavne naslove listov v teh dneh, toda za nas ni večje skrbi v tem delu sveta, kot je prav ona! * Koliko bodo Helsinki prispevali k varovanju jugoslovanske neodvisnosti, na kar upajo v Beogradu in na Zahodu, bo pokazal čas. socialistične vlade in stranke vse Evrope, pa so s svojimi zavezniki odločeni komunistične načrte preprečiti. Če ne bodo vojaki spoznali pravi čas, da ne morejo po sedanji poti, ne da bi priklicali nad deželo državljansko vojno z vsemi njenimi grozotami in stiskami, je pri sedanjem položaju komaj mogoče videti kak miren preokret, ki bi Portugalsko rešil pred komunistično diktaturo. Zadnje vesti MOSKVA, ZSSR. — Tu je v soboto umrl Dmitrij Šostakovič, najbolj znani in upoštevani ruski skladatelj sedanje dobe, v starosti 68 let. Pred 10 dnevi je dobil srčni napad, ki mu je kljub skrbnemu zdravljenju v bolnišnici podlegel. MONTREAL, Kan. — Ameriška odvetniška zveza ima tu svoje letno zborovanje. Na njem je direktor FBI C. Kelley poudaril, da se je včasih treba zaradi čuvanja in ohranjanja svobode odreči nekaterim civilnim pravicam in svoboščinam. Del pravnikov je to stališče potrdil, del pa ga je od- Sinoči sta dva oborožena roparja odnesla okoli $500 iz bap-tstične cerkve Našega odrešenika na 3617 E. 92 St. ter pretepala pastorja in njegovo družino. Eno uro kasneje sta po vsem sodeč ista roparja prišla v baptistično cerkev na 8424 Cedar Avenue in oropala v njej zbrane vernike, kakih 40, in pastorja. Policija je roparja opisala kot črna in stara okoli 20 let. ločno odklonil trdeč, da je svoboda najbolj varna, če se v vsem oblasti drže trdno ustave in zakonov. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je v soboto prvo obletnico v Beli hiši obhajal pri običajnem delu, obiskal včeraj begunsko vietnamsko taborišče v Fort Chafee, pa nato odletel na dvotedenske počitnice v Vail v Koloradu. PARIZ, Fr. — V vsej Srednji in Južni Evropi je hud vročinski val povzročil pomanjkanje vode, pa tudi vrsto gozdnih požarov. Posebno veliko teh je v Severni Nemčiji in na Danskem. Trdijo, da takšne vročine Evropa ni doživela že 100 let. .J WSiut POMOwllM /V .iLt ■ ; »a i io i 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National-and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: :• Združene države: 123.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec? • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 122 Monday, Aug. 11, 1975 Solženicin odgovarja kritikom Govor ruskega pisatelja Aleksandra Solženicina, Nobelovega nagrajenca, ki ga je Kremelj izgnal na tuje lani v februarju, ker ni prenehal s kritiko sovjetskega režama v Washingtonu, D.C., pred zbranimi voditelji AFL-CIO, katere predsednik George Meany ga je povabil na obisk v Združene države, je naletel v nekaterih krogih na kritike, tem je odgovoril A. Solženicin na povabilo AFL-CIO v New Yorku. Ta govor je med drugim priobčil The Wall Street Journal 18. julija na svoji uredniški strani. Je tudi res vreden premisleka. Solženicin je dejal: Komunizem je tako grob poskus obrazložiti družbo in posameznika, kot bi bil poskus zdravnika-kirurga s sekiro mesarico izvesti kočljivo operacijo. Vse, kar je globoko v človeški psihologiji in v zgradbi družbe, ki je še bolj občutljiva, vse to je zmanjšano na grob gospodarski proces Ta celotna stvaritev — človek — je zmanjšana v materijo. Značilno je, da je komunizem tako brez razlogov, da nima nobenega proti svojim nasprotnikom v komunističnih državah. Manjka mu razlogov, zato so palica, ječa, koncentracijsko taborišče in umobolnica odrejena za prisilno bivališče ... Komunizem ni nikdar zakril dejstva, da zavrača vsa absolutna moralna načela. Posmehuje se vsakemu upoštevanju ‘'dobrega” in “zla” kot nerazpravljivih kategorij. Komunizem je posredoval nam vsem mišljenje, da so ti nazori zastareli in smešni. Toda, če so nam odvzeta ta načela o dobrem in zlu, kaj nam še ostane? Nič kot medsebojno manipuliranje. Mi se bomo spustili na raven živali. Teorija in praksa komunizma je zato popolnoma nečloveška. V današnjih dneh je zelo uporabljana beseda “antikomunizem”. Je zelo neumna beseda, slabo sestavljena. Napravlja vtis, kot da bi bil komunizem nekaj izvirne-ga, nekaj temeljnega, nekaj globokega. Zato je vzeta kot izhodišče in antikomunizem določa stališče do komunizma. Naj povem, zakaj je bila ta beseda slabo izbrana, slabo sestavljena po ljudeh, ki ne razumejo etimologije. Temelj-, no, začetno je humanost. Komunizem je anti-humanost Kdor torej pravi antikomunizem, pravi dejansko anti-antihumanost. Revna zgradba ... Ne sprejeti, odkloniti to nehumano komunistično ideologijo pomeni enostavno biti človeško bitje. To ni biti član neke stranke. To je protest naših duš proti tem, ki nam pravijo, naj pozabimo nazor o dobrem in zlu. Po mojem prvem nagovoru je bilo kot vedno nekaj po-, vršnih komentarjev v časopisju, ki dejansko niso šli do bistva. Eden od njih je bil, da sem prišel v ZDA s pozivi, naj nas osvobode komunizma. Kdorkoli je sledil temu, kar sem jaz govoril in pisal v mnogih letih najprej v Sovjetski zvezi in zdaj na Zahodu, bo vedel, da sem jaz vedno govoril prav nasprotno. Pozival sem svoje lastne rojake __ one, katerih pogum je v težkih trenutkih odpovedal in ki so gledali proseče proti Zahodu — ter jim klical: Ne čakajte na pomoč in ne iščite jo. Mi moramo stati na naših lastnih nogah ... Rekel sem zadnjič, da sta v teku v današnjem svetu dva procesa. Eden je proces duhovnega osvobajanja v Sovjetski zvezi in drugih komunističnih deželah, drugi je pomoč, ki jo daje Zahod komunističnim vladarjem, proces popuščanja, detente, prepuščanja celih dežel. In dejal sem samo: Zapomnite si, mi se moramo sami dvigniti — toda, če vi branite nas, vi branite prav tako tudi vašo lastno bodočnost ... V svojem zadnjem nagovoru sem prosil samo eno reč in to delam zdaj: Kadar nas bodo oni zakopali v zemljo žive (Jaz primerjam prihajajoči evropski sporazum z množičnim grobom za vse dežele Vzhodne Evrope) — kot vi veste, je to zelo neprijetno občutje: vaša usta se napolnijo s prstjo, ko ste še vedno živi — prosim, ne pošiljajte jim lopat. Na pošljite jim, prosim, najmodernejših strojev za prekopavanje zemlje ... V svojem zadnjem nagovoru sem rekel in to sedaj ponavljam, da moramo mi vedno gledati na vsak dogodek z vidika Sovjetske zveze. Naša dežela jemlje vašo pomoč, toda v šolah učijo, v časopisju pišejo in na predavanjih pravijo: Poglejte na zahodni svet, začenja gniti. Poglejte na zahodno gospodarstvo, bliža se koncu. Velike napovedi Marxa, Engelsa in Lenina se uresničujejo. Kapitalizem je v zadnjih vzdihih. Je že mrtev. Naše socialistično gospodarstvo pa cveti. Pokazalo je enkrat za vselej zmagoslavje komunizma. Mislim in to posebej naslavljam na tiste od vas, ki imate socialistične nazore, da bi naj nazadnje dovolili temu socialističnemu gospodarstvu, da dokaže svojo prednost. Pustimo mu, da pokaže, da je razvito, da je vsemogočno, da nas je porazilo, da vas je prehitelo. Ne mešajmo se vanj! Nehajmo mu prodajati, nehajmo mu dajati posojila, če je tako močno, potem ga pustimo stati na njegovih lastnih nogah 10 ali 15 let. Potem bomo videli, kako izgleda. Jaz vam lahko povem, kako bo izgledalo. Zdaj sem popolnoma resen. Ko sovjetsko gospodarstvo ne bo moglo vsega reševati, bo moralo zmanjšati svoje vojaške priprave. Moralo bo opustiti nekoristen vesoljski napor in bo moralo hraniti in oblačiti lastno ljudstvo. In sistem bo prisiljen popustiti... Drugo prevračanje besed v vašem časopisju v zvezi z mojim zadnjim nagovorom je zapisal nekdo takole: “Še en zagovornik mrzle vojne je prišel sem. Še neka oseba je prišla, ki nas poziva, naj obnovimo mrzlo vojno.” To je nesporazum. Mrzla vojna — vojna sovraštva — je še vedno v teku, toda samo na komunistični strani. Kaj je mrzla vojna? To je vojna zlorabe, in oni vas še vedno zlorabljajo ... V virih, ki jih lahko berete in še bolj v tistih, ki vam niso dosegljivi, v notranjosti Sovjetske zveze mrzla vojna ni nikdar prenehala. Ni prenehala niti za sekundo .. . Sem vas pozval k vrnitvi v mrzlo vojno? Nikakor, Bog ne dopusti! Zakaj? Edino, za kar vas prosim, je, da pustite sovjetskemu gospodarstvu, da se razvija. Ne zakopljite nas v tla, pustite le, da se sovjetsko gospodarstvo razvija in potem bomo videli... Odnosi med ZDA in ZSSR naj bodo taki, da ne bo pre- j vare v vprašanju oborožitve, da ne bo koncentracijskih ta- * borišč, ne umobolnic za zdrave ljudi. Odnosi naj bodo taki, da ne bodo grla naših žensk več napolnjena s solzami, da bo konec neprestane ideološke vojne proti vam in da nagovori, kot je ta moj danes, ne bodo nobene izjeme! mmmmm BESEDA IZ NARODA Častilki iz Rožmasiovaga zavoda zlafomašnita Jiiišp Sfapšaksi, Leonu Kristasioif in Francis Jeralu BUENOS AIRES, Arg. — V dolžan, kolikor je še za Rožma-Agrentini smo prav slovesno novega življenja pok. svetniške- obhajali na praznik sv. apostolov Petra in Pavla zlato mašo g. Matija Lamovška iz šent-rupertske fare, sedaj pa že lepo vrsto let izseljeniškega dušnega pastirja za slovenske naseljence v območju Morona in Castelar-ja, dveh mest v bližini Velikega Buenos Airesa. V Ave Maria sem te dni bral, da v Združenih državah letos slave zlate maše kar trije slovenski z 1 a t o m a šniki: Jeraša Franc, Kristanc Leon in Julij Slapšak. Z zlatomašnikom Matijem Lamovškom so bili posvečeni isti dan. Naj vsem trem od tu iz Rožmanovega zavoda, iz slovenskih semeniških Brezij, izrečem prav iskrene čestitke. Zlatomašnika Franca Jeraša se spominjam zlasti iz mučeniške revolucijske dobe, ko se je iz župnije Krke pri Stični moral umakniti v Ljubljano, kjer je večkrat ob nedeljah popoldne prišel v stolnico h krščanskemu nauku oziroma k postnim pridigam, ki sem jih med revolucijo tam imel. Zlatomašnika Leona Kristanca tudi poznam še iz Ljubljane. Meseca aprila leta 1966 pa je prihitel neko nedeljo zvečer v Oakland k dr. Lojzetu Vogriču, I pred očeta, in mater ter kjer sem bil s pokojnim kanonikom dr. Janezom Kraljičem in zdravnikom dr. Stankom Vrčo-:icm na obisku. Tedaj mi je v reke stisnil deset dolarjev, za kar se mu sedaj po dobrih debetih letih lepo zahvalim. Saj sem jih na dolgih baragovskih potih res potreboval. Srečal sem ga ponovno, ko sem pripravljal knjigo “Revolucija pod Krimom”. V Ameriški Domovini pa sem bral dolgo vrsto člankov, kako je od Sv. Gregorija bežal aa Ig, si tam, ko je bežal v skrivališče, zlomil roko v ramenih in se potem zdravil v Leonišču v Ljubljani. Ko sem pa zadnje čase listaval Škerbčevo knjigo “Rdeča zver, pijana krvi”, menda tretji zvezek, v katerem pek. msgr. M. Fkerbec opisuje žalostne dogodke pri Sv. Gregoriju med revolucijo, sem spet videl, koliko dobrega je za te ljudi naredil prav g. Leon Kristanc. Z z 1 a t o m a šnikom J ulij em Slapšakom sem se doslej trikrat srečal: ob škofovem obisku leta 1949 tu v Argentini, ob mojem mu škofu pomagal, da nas in obeh zavodov, semenišča in zavoda, pomanjkanje ni uničilo. Zlasti prva leta po Rožmanov! smrti je bil obojni ustanovi še vedno v oporo. V mojem in se-meniškem arhivu je v tem pogledu shranjenih precej njegovih pisem. V Rozmanovem zavodu hranim že od leta 1966 menda precej popolno zbirko Rozmanovih pridig, govorov, duhovnih vaj, predavanj, ki še niso nikjer bila objavljena. Med temi je npr. tudi pridiga, ki jo je škof dr. Gregorij Rožman imel 2. julija leta 1950 pri Sv. Lovrencu v Clevelandu ob srebrni maši g. Julija Slapšaka. Mislim, da bo to njemu, obema omenjenima zlato-mašnikoma in vsem vernim Slovencem v duhovno korist, če ob zlatcmašnih sloves nostih to Rožmanovo lepo pridigo objavimo. Takale je: Pred petindvajsetimi leti na isti praznik Marijinega obiskanja, kakor je danes, je novomaš-nik Slapšakov Julij slovesno vkorakal v cerkvico karmelske-ga samostana na Selu pri Ljubljani, da daruje prvo sv. mašo. Preden je vstopil, je pokleknil ju prosil za blagoslov. Ganjena sta ga blagoslovila. Danes očeta in matere ni tu. Pa sta pismeno poslala za to srebrno' daritev zopet svoj bla-- j goslov. 1 Blagor srebrnomašniku, da ima še živa oba in je deležen očetovega in materinega blago- lizabeti zapela magnifikat: “Po- Z Jezusom (je) prinesla blagoslov in milost v hišo. S tem pa nadnaravno veselje in mir. Razveselila se je Elizabeta. V Sv. Duhu je spoznala, kaj se (je) Mariji zgodilo. Vsa srečna in vesela (je vzkliknila): “Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa. In odkod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda’' (Lk 1, 42-43)? — In njeno še nerojeno dete Janez je bilo od Sina božjega, u-človečenega, očiščeno izvirnega greha in napolnjeno s posvečujočo milostjo, kakor (je) angel očetu Zahariju napovedal: “S Svetim Duhom bo napolnjen še v materinem telesu (Lk 1, 15). Kamor Jezus pride, prinese milost, blagoslov, veselje in mir. In Jezus pride, kamor ga Marija prinese. Tako (je tudi) duhovnik postavljen in poklican za to, da Jezusa prinaša: dušam v grehih, dušam nemirnim in žejnim resnice. Na več načinov: 1. Duhovnik prinaša J e z u sa človeškemu umu. Oznanja Jezusa, njegove misli, resnice, besede, da zaživi Jezus najprej v spoznanju, v umu človeškem; da je najprej v umu, da ga človek spozna in kolikor mogoče razume. “Mi pa oznanjamo Kristusa križanega, Judom pohujšanje, a poganom nespamet, njim pa, kateri so poklicani v Kristusu, bežjo moč in božjo modrost” (1 Kor 1, 23-24). “Kristusa oznanjam in vsakega človeka poučujem, da bi vsakega človeka napravil - popolnega v Kristusu” (Kol 1, 28), to je mladino, odrasle. To (vrše) tudi drugi, ki niso duhovniki: krščanska mati prva; v katoliških šolah učitelji (sestre). A ti mprajo biti pooblaščeni. Prvi in glavni učitelji Jezusovega nauka (so) duhovniki: “Pojdite in učite ...” (Mt 28, 19). 2. Jezusa prinaša dušam s posvečujočo milostjo, ki jo deli v s cvetih zakramentih (kot) o-skrbnik božjih skrivnosti (1 Kor 4, 1): od sv. krsta do sv. maziljenja bolnim in umirajočim. 3. Živega Jezusa prinaša duhovnik v presv. Rešujem telesu. Brez mašnika Jezus ne postane navzoč pod podobo kruha. Brez mašnikov bi bili tabernaklji prazni. Ni sv. obhajila brez mašnika ne za zdrave ne za bolnike. Kolikokrat je v petindvajsetih letih in kolikerim prinesel Jezusa sreibrnomašnik, prvih 7 let v Telških hribih in logih ob Krki v škocjanski župniji, osemnajst let pa tu pri Sv. Lovrencu. Kolikerim bolnikom in kako rad! O, saj je za duhovnika pač globoko veselje, če more bolnica razveseliti z Jezusom, ki ga prinese na obisk. Kakor je Marija hvaležna in ponižna pri E- VESTI Mršav izvoz in uvoz Polletni zunanjetrgovinski bilanci Jugoslavije in Slovenije kažeta, da je bil izvoz zneskov-no le malo večji, kot je bil v tem času lani in je torej zaradi višjih cen dejansko znatno nižji od lanskega. Hkrati pa je tudi uvoz vse manjši in torej preskrbljenost vse slabša, kar se kaže tudi na pičlejši proizvodnji. Junija letos so iz Jugoslavije izvozili za 5.6 bilijonov dinarjev, kar je nominalno le za 1 odstotek več kot junija lani in za 5 odst. manj kot maja letos. Od tega so iz Slovenije izvozili za 1,05 bilijona dinarjev, kar je za 13 odst. več kot junija lani in za 9 odst. več kot maja letos. • V Jugoslaviji so junija letos uvozili za 11.5 bilijonov dinarjev, kar je toliko, kot so uvozili junija lani in skoraj toliko kot maja letos. Od tega so v Sloveniji uvozili za 2,25 bilijonov di-rarjev, kar je za 5. odst. več kot junija lani in za 5 odst. manj kot maja letos. V prvem polletju letos so v Jugoslaviji uvozili za 66.8 bilijonov ali za 12 odst. več kot v prvem polletju lani, izvozili pa ;o za 33.8 bilijonov dinarjev ali :a 7 odst. več. To pomeni, da maša letošnji polletni jugoslovanski zunanjetrgovinski primanjkljaj 32.86 bilijonov in je Ja 4.99 bilijonov ali za 17.8 odst., večji, kot je bil v prvem polletju lani. V Sloveniji so v letošnjem prvem polletju uvozili za 12.8 bilijonov dinarjev ali za 19 odst. več, kot so uvozili v prvem polletju lani, izvozili pa so za 6.14 bilijonov dinarjev ali za 5 odst. več. Razlika med uvozom in izvozom pove, da znaša polletni slovenski zunanjetrgovinski primanjkljaj 6.69 bilijonov dinarjev in je za 1.78 bilijonov dinarjev večji, kot je bil v prvem polletju lani. (Delo, 15. jul. 75) je težek 52 kg, visok 53 cm in ima 39 cm premera. Bil je počen, pa so ga domači fantje-varilci uspešno zvarili in sedaj spet vabi vernike v božji hram, kot jih je dolga stoletja. To je najstarejši zvon na Slovenskem in je ena posebnih znamenitosti in zanimivosti v starodavni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. Tema svetnikoma so posvečene na splošno cerkve, ki so jih postavili v stoletjih, ko je bil ta del Slovenije pod oblastjo oglejskega patrijarha. Zvon iz leta 1317 še vedno vabi v cerkev v Stopniku Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku pri Vranskem ima zvon z letnico 1317, ki ga je vlil popotni zvonar Victor. Zvon slova! Blagor očetu in materi, da sta že petindvajset let deležna sadov in blagoslovov vsake njegove maše! Sestra Dora mu je izročila križ z urezanimi imeni očeta, matere in vseh bratov in sester. Stal je na-oltarju pri tabernaklju med prvo daritvijo. Po petindvajsetih letih v žaru srebrne obletnice danes isti križ stoji pred njim in mu vzbuja žive spomine. Petindvajset let duhovnik v službi Gospodovi, ki je podobna službi Marijini v skrivnosti današnjega praznika: obiskanja pri teti Elizabeti. Marija: Jezusa, učlovečenega Boga, je prinesla v Elizabetino hišo, skritega v svojem devi- ebisku leta 1966 meseca maja v škem telesu, blagoslovljen sad Clevelandu in ponovno ob nje-1 svojega telesa (prim. Lk 1, 42), govern obisku pri nas v Rožma-; kakor je Jezus skrit v podobi novem zavodu. Rožmanov za- kruha v presvetem Rešnjem te-vod mu je veliko hvaležnosti lesu. veličuje moja duša Gospoda” (Lk 1, 463), tako tudi duhovnik po delitvi sv. obhajila. Brez duhovnika ne bi bilo živega Jezusa med nami, kakor ga ne bi bilo brez Marije. Kako svete morajo biti roke mašnikove, kako čista duša, kako polno ljubezni njegovo srce, podobno kakor Marija: brezmadežna, brezgrešna, milosti polna (Lk 1, 28). Duhovniki se zavedamo tega. Skušamo pri vseh človeških ‘slanostih, ki jih imamo, postajati vedno bolj taki, kakršni bi morali biti. Vi nam pa pomagajte s svojo molitvijo, kakor mi za vas molimo pri vseh molitvah — in darujemo pri vsaki sv. maši. Cerkev ima in bo imela take duhovnike, kakršne si verniki izprosijo od Gospoda. Ima svete, čiste, pobožne, goreče duhov- (prim. Mt 9, 38). Kajti duhovnike Jezus izbira in pošilja, da gredo in prinašajo sad in da njih sad ostane za večnost (prim. Jn 15, 16). To bodi vaše povračilo za to, da vam Jezusa prinašamo. Duhovniški četrtek (je) vsak pivi četrtek v mesecu, posebno pobožnost za svete duhovnike s posebno mašo (v čast) Kristusu, večne mu duhovniku, povsod, kjer se ta pobožnost opravlja. V koliko župnijah tu v Ameriki (se opravlja), ne vem. Nisem je še nikjer opazil. Pa ne (moliti) samo za lastne župnije, škofije — za te v prvi vrsti — (ampak) za ves svet, posebno za tiste kraje, kjerkoli na zemlji manjka duhovnikov — in koliko jih manjka ponekod! Ker smo udje enega skrivnostnega telesa Kristusovega, Cerkve, v občestvu med seboj, zato koristijo vse molitve, maše, dobra dela duhovnikom (in) vsej Cerkvi, ki to vsem njenim u-dom. Tako ostanimo povezani med seboj z molitvijo, sveto daritvijo — mi duhovniki za vas, vi za nas, da bomo mi vam v večno korist, vi nam v večje veselje v večnosti. Amen. Opomba: V rokopisu je takoj na levi zgoraj zapisano: Dom. V. post Pent. To je peta nedelja po binkoštih. — Na levi zgoraj pa: Sv. Lovrenc, 2. VIL 1950. — Sedaj obhajamo praznik Marijine- nike, če za take prosi Gospoda 1 ga obiskovanja ‘31. maja. žetve, da jih pošlje v svojo žetev Dr. Filip Žakelj Otroški vrtec v Ptuju V ptujskem naselju “Med vrati” gradijo nov Marlesov montažni vrtec za 175 otrok. Gradnja bo veljala šest milijonov dinarjev. Skupaj z varstvenimi ustanovami v Dornavi, Kidričevem in Vitomarcih bo imelo jeseni organizirano otroško varstvo 950 otrok, oz. 12% vseh predšolskih otrok v občini. UMRLI SO 19. JULIJA v Dovskem: Karel Šoln, v Razorih: Matija Babnik - Voj-skov ata, v Ajdovščini: Anton Leban, v Dravljah: Ivan Oblak. 21. JULIJA v Ljubljani: Peterček Plohl, Marija Kristan, roj. Mirt, Ana Selan, roj. Ham, Vera Piskernik, Zdenko Verstovšek, Svetozar Piškur, Marija Zadnik, Ana Pungartnik; v Notranjih goricah: Karel Keršmanc, v Novem mestu: France Avsec. 23. JULIJA v Zgornjem Brniku: Janez An-žič, , ■ : v Ljubljani: dr. Stanko Škerlj, Anica Senčar,, roj. Štusej, v Smledniku: Alojz Debeljak, v Kranju: Gabrijel Mohor. 24. JULIJA v Polju: Ivanka Cvetko, roj. Bokavšek, Boris Furlan v Ljubljani: Franc Gartnar, Jože Kecelj, Ida Lukežič, Miroslav Oražem, Boris Komac; v Mirni peči: Angela Kovačič, roj. Košir; v Gornjih Retjah: Anton Kožar, v Dravljah: Franja Udovč, roj. Puncah; v Črnučah: Franc Šuštarič. 25. JULIJA v Ljubljani: Pavla Lesnik, roj. Žiher, Milka Kerkoč; v Gaberskem: Alojzija Rovsnik, na Trsteniku: Marjanca Šinkovec, roj. Lauter; v Sv. Barbari pri Prevaljah: Zdenko Bobek, v Šentvidu: Joža Erjavec. 26. JULIJA v Hlebcah: Lovro Gatej, v Ljubljani: Mira Misita, roj. Rovšek. 28. JULIJA v Zagorju ob Savi: Leopold So-tenšek, Lojze Kavzar; v Ljubljani: Marica Ferjančič, roj. Juvan, Jožefa Peterlin, roj. Babič, Pavle Kovič; salezijanski duhovnik: Franc Duendek. 29. JULIJA v Ljubljani: France Novak, Ciril IŠkrjanc, Frančiška Žerjav, Franc Novak, Terezija Novotny, roj. Ramovš; v Novi Gorici: prof. Silvija Bratuž, Jože Bizjak; v šutni: Vinko'Stare, v Trbovljah: Robert Bigman. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM no 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. I Tvarno bogastvo Cerkve V zadnjem času je središče teh nabranih sredstev daje Cer- rščanstva, Sveti sedež, večkrat Predmet kritike glede premože-j1^, češ da poseduje velike na--°žbe v gotovini, ima veliko nepremičnin, velike vrednosti v ttiuzejih in cerkvenih zgradbah, ekoč so tako očitki prihajali Cerkvi nasprotnih elemen-v> predvsem framasonov in raznih, levičarskih skupin. -Po koncilu, posebej še v zad-letih, je prišlo nekako v Navado razpravljanje o tem premoženju tudi med katoličani, Predvsem med duhovniki in lai-pripadajo tako imenovani s upini Tretjega sveta ali sku-Prnam “katoličanov za socializem” vi Velik o govorijo o revni Cerk- kev denarno pomoč ob različnih izrednih potrebah. Pri tem je zelo hvalevredno, da verniki nekaterih gospodarsko razvitih dežel veliko prispevajo za potrebe vesoljne Cerkve, če pa vsote teh nabirk primerjamo z vsotami, ki jih naberajo in razpolagajo različne krščanske ločine, vidimo, da je tudi položaj katoliške Cerkve zelo skromen. SVETIŠČA IN MUZEJI NISO VIR DOHODKOV Nekatere oporečnike motijo tudi umetniško ali dobro opremljena svetišča in bogate muzejske zbirke kljub temu, da niso zgrajene ali zbrane v naših dneh. Skozi vsa pretekla stoletja so verni dajali izraza svoji veri tudi z gradnjo dostojnih svetišče. Posebno v srednjem veku je zrastlo največ mogočnih katedral in hramov božjih. Opremljeni so z naj večjim bogastvom, ki so ga takrat ljudje premogli. Tudi na ta način in temi sredstvi so hoteli izpričati svojo vero. Po mnenju ljudi naše dobe so to bile neproduktivne naložbe, a takrat je bil odnos ljudi do tvarnih dobrin precej drugačen kot današ-!‘nji. To nam pričajo tudi sodob- 0 Cerkvi revežev. Cerkev Ill0ra biti revna, kot so reveži, Popolnoma istovetiti z njimi. ato se mora odpovedati tvar-riettiu premoženju, ker je le-to °vira, da se dandanes široke Jožice revnih ne morejo pri-l2ati Cerkvi, ker jo obtožujejo Pdalizma in navezanosti na b°gastvo. njihovem naj bi se Cerkev trudila več za tvarni dvig in ^ °tjžanje življenjskih pogojev ^evnih, to je za rešitev social- gn vprašanja, ampak se sama; , . . . , , Podala • A ! ne gradnje svetisc m sodobna u potem pa bi morale nujno editi vse krajevne Cerkve. DOHODKI IN Bogastvo vatikana ri teh razpravljanjih se po- cerkvena arhitektura. Dragocenosti, ki se nahajajo v različnih cerkvah po svetu, in znamenitosti, zbrane v muzejih, Cerkvi ne prinašajo nobenih dohodkov, njihovo vzdrževanje in ohranitev pa je vezano s stroški. Vstopnine v muzejih, v kolikor ^avi vprašanje, česa se naj zne- 'so uvedene, še daleč ne pokrijejo * Cerkev, Vatikan, da bo sre-1 realnih stroškov. lsče revne Cerkve? Na to kon-etno nihče ne odgovori, skoraj 1 Pa imajo za “zanesljive” Vire ^a2lične publikacije, ki obravna-1° cerkvene in vatikanske fi-^Ce ter premoženje. VSe P°iave sumničenj Pretiravanj je Sveti sedež že , c«rat odgovoril, da nima no-ePih delnic podjetja Fiat ali aPcia, Italcementi, Alfa Ro-e° ali IRI. ima pa manj kot j odstotek delnic v podjetju ^algas, Snia Viscosa in Monte-S°P. Prav tako ne kontrolira ^bene italijanske ali druge anke ali zavarovalnice. V ko-°r gre za nai0žbe prihrankov, R naloženi v švicarskih in ^Teriških bankah zaradi med->ar°dnih potreb Cerkve, pred- vsem Pioč za izredne podpore in po- Ži Potrebnim in za misijonske . ene. Tekoči računi, ki slu-za kritje dnevnih potreb ^erkve, so vsi v italijanskih ankah in niso nobena tajnost, brokovnjaki, ki poznajo po-Pravijo, da so finance sre-ca Cerkve zelo skromne. To £l2navajo tudi nasprotniki Ker so znamenita svetišča in muzeji poleg verskih tudi zgodovinske zanimivosti in v naših časih velika turistična vaba, jih obiskuje mnogo ljudi. Tako so eden izmed glavnih virov dohodkov za novo turistično industrijo in vir tujih deviz za mnoge države. Kot že rečeno, pri tem Cerkev nima nobenik varnih koristi, niti jih ne išče, pričakuje pa, da bi obiski teh krajev utrdili vero v obiskovalcih, jih spomnili na Boga in jih vzpodbujali za ideale tistih, ki so te spomenike postavili, skoraj vedno v nenaklonjenih okoliščinah. CERKEV NAJ PRODA... Kljub temu, da Cerkev nima nobenih tvarnih dohodkov od znamenitih svetišč, in drugih zgodovinskih spomenikov, se pogosto slišijo mnenja in priporočila, da jih naj proda in izkupiček razdeli med reveže. To naj bi bil prvi korak na njeni poti zbližanja z reveži. Recimo, da bi Cerkev prodala vse zlato in umetnine, kar je zbrano v cerkvah in muzejih, ki arkve. Londonski, Cerkvi ne-!spadajo pod njeno upravo j, Gonjeni liberalni tednik “The varstvo, ali bi bil potem rešen ^CoPomist” je v številki od 26. problem revščine na svetu? Bi ^ Ptembra 1970, str. 36, poročal, bilo manj lačnih? Nikakor ne! K letni proračun, s katerim Dobljeni denar bi se razdelil, j.^P°laga Pavel VI. za plače svo- prejemniki bi ga porabili, nekaj ^ Uslužbencev, zelo skromen, časa morda nekoliko boljše ži-p^Pulaga komaj s 700.000 an-^ veli, ko bi ga porabili, pa bi os-s funt-šterlingov letno, da tali na istem kot prej. si .eUi plača nad tisoč Vatikan- j Pred leti nazaj so v Sao Paulo v P uslužbencev, kardinale,'v Braziliji nekateri predlagali c cbe in uslužbence drugih takratnemu kardinalu Rossij«, kvoniu p0 uradni'da naj proda katoliške šolske £ Uo LdliC kjTenjavi znaša ta vsota pri- > $1,600,000. to Nekateri itied 'ki se spotikajo nad vso- zavode svoje škofije in denar razdeli med reveže. Kardinal je predlog odklonil z utemeljitvijo, Jo Cerkev razdeli letno |da izkupiček ne bi za dolgo časa Sj. revne in potrebne ter v mi- 'pomagal množici revežev, vzgo-namene. Tudi v tem ja, ki jo nudijo ti šolski zavodi, ke^161'11 se ze^° Preth’ava.-Cer-!pa je stalna pomoč mladim, da jpV 2bere letno približno 50 mi- ®si samo pomagajo iz revščine k ^ov dolarjev za misijonske ciia ne’ ^ar razc^ kongrega- boljšemu življenju. Katoliške šole nimajo namena trenutne hova pomoč trajne življenjske vrednosti. Ta zgled in odločitev brazilskega kardinala velja tudi 2 za evangelizacijo ljudstev pomoči potrebnim, ampak je nji-kritje potreb misijonarjev,! ’ ijj gradnjo svetišč, šol, zavetišč ^ °lnišnic po vsem svetu. Ta ar ne prihaja iz vatikanskih 'za vse druge primere cerkvenega v> kakor tudi ne denar, ki ga premoženja in ustanov. .Papež potrebuje za upravne Bi bilo kaj boljše, če bi se izreke Cerkve. kupiček iz prodanega derkvene- ri tem sodelujejo vsi katoli-'ga premoženja vložil v gradnjo C; 'H k, ahi etn 2 letnimi nabirkami, pred- novih tovarn in zaposlitev tiso- Pa karitativne ustanove, čev delavcev? Tudi v tem pri-Misereor, Charitas Inter- meru je • odgovor negativen, alis in podobne. Tudi iz Gospodarska rentabilnost ali i s donos ne bi bil večji, kot ga prinaša turizem, za katerega so ta svetišča in muzeji najbolj privlačni. Nove tovarne v nobenem primeru ne bi zaposlile več delavcev, kot jih danes zapo-sljuje'turistična industrija, to je promet, hoteli, restavracije, trgovine, zabavišča, vodniki in podobno. Isto velja tudi za dotok finančnih sredstev in deviz. In če bi res prodali vse dragocenosti, kot priporočajo in zahtevajo nekateri, bi bilo to zadosti? Ali ne bi potem še prišli s priporočilom in zahtevo, da se naj prodajo tudi cerkvene stavbe, pa čeprav že z golimi stenami? In konočno: imajo sedanji rodovi pravico razpolagati na tak način z dediščino preteklosti, h kateri niso nič prispevali? Gotovo ne! Vse to morajo ohraniti nedotaknjeno poznejšim rodovom kot pričevalce vernosti in vzpodbudo za smisel žrtvovanja in odpovedi osebni blaginji. DOLŽNOST VERNIKOV Če gledamo objektivno na življenjsko realnost, moramo priznati, da Cerkev živi v skromnih razmerah. Nima dovolj za sproti, a potrebe stalno naraščajo. To se še posebej pozna po drugem vatikanskem koncilu. Ljudje od Cerkve pričakujejo več in tudi potrebujejo več. Zato se v okrilju Cerkve ustanavljajo nove ustanove in organizacije, da lahko izvršuje svoje poslanstvo času in potrebam primerno. Vzdrževanje in poslovanje teh ustanov zahteva tvarna in finančna sredstva. In teh ni dovolj. Sedanji papež Pavel VI. je v svojih govorih že večkrat omenil, da papež ni bogat, kot nekateri mislijo in trdijo. Ima veliko težav in skrbi, da lahko krije stroške ustanov in služb v središču uprave vesoljne Cerkve. Glede revščine, ki jo nekateri zahtevajo od Cerkve, je Pavel VI. v nagovoru v splošni avdienci 24. junija 1970 rekel, da opaža in se zaveda, da je v naših dneh vse navezano na pridobivanje in uživanje tvarnih dobrin, a istočasno javno mnenje znotraj in zunaj Cerkve pričakuje, da se vedno bolj pokaže evangeljska revščina prav v središču, kjer se evangelij oznanja, to je v uradni Cerkvi, na Apostolskem sedežu. Nadaljuje, da se zaveda te zahteve in ji skuša z božjo pomočjo in milostjo ustreči. Odpovedi tvarnim dobrinam se stopnjujejo, to so že pokazale mnoge reforme. Prav tako pa pričakuje in prosi, da verno ljudstvo razume potrebe Cerkve, ker gre za dobro vernikov in resnične Cerkve. Tvarne potrebe Cerkve imajo za posledico iskanje, kako jih zadovoljiti, a niso nikoli same sebi namen, ampak služijo za namene duha, za vzvišene cilje, ki že sami postavljajo omeljitve pri uporabi teh tvarnih sredstev, vzbujajo velikoduš. nost pri tistih, ki so se postavili v službo duš. Katoličani ne smemo preslišati tega klica in prezreti potreb Cerkve. Moramo ji pomagati. Zavedati se moramo, da v veliko primerih druge veroizpovedi prispevajo za vzdrževanje svojih verskih ustanov veliko več kot katoličani. Ne pozabimo, da je Cerke skupnost božjega ljudstva, nadnaravna ustanova, ki za uresničenje svojega poslanstva potrebuje tudi tvarna sredstva. In teh ji verniki ne smemo odreči. Morda je že prišel čas, da katoliški laiki prevzamejo dolžnost reševanja tvarnih potreb Cerkve, tako v središču kot pri krajevnih Cerkvah. Zaradi pomanjkanja duhovniških poklicev in vedno večje obremenitve duhovnikov pri dušnopastirskem delu se bo v bodoče ta potreba še povečala. Končno je potrebno zbrati finančne vire, da bo Cerkev za evangelizacijo imela na razpolago vsa potrebna sodobna sredstva, če hočemo, da se bo vera lahko učinkovito posre- KOLEDAR društvenih prireditev AVGUST 17. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi svoj vsakoletni piknik. 17. — Farno proščenje pri Mariji Vnebovzeti. Festival v šolski dvorani. 17. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi drugi društveni piknik v parku Triglav. SEPTEMBER 7. — Društvo SPB Cleveland prireja romanja v Frank, Ohio. 14. — Vinska, trgatev na Slovenski pristavi. 16. — Podružnica št. 14 Slovenske Ženske Zveze priredi “Vanity Fair” v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7.30 večer. 21. — Olatarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 do 2. popoldne. 21. — Skupne podružnice Slovenske ženske zveze priredijo bazar v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27. — Graduacija šole vrv. Lovrenca — kosilo in ples ob 7. uri v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. 28. — Narodni Baragov dan: sv. maša ob 2.30 pop. v stolnici sv. Janeza na Superior Ave. in E. 9 St., ob 3.30 popoldne spored v avditoriju St. John Collegea. OKTOBER 4. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. 4. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu. 5. — Euclidska kulturna skupina priredi koncert v SDD na Recher Ave. ob 4. uri pop. 5. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi VINSKO TRGATEV v parku Triglav. 12. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. dovala in ohranila bodočim rodovom. Avgust Horvat 18. — Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. 18. — DSPB TABOR priredi jesenski družažbi večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 19. — Občni zbor Slovenske pristave. 25.— Halloween — kosilo in ples v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. 25.—Štajerski klub priredi svoje martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu Začetek ob 7. zvečer. Igra Alpski kvintet. NOVEMBER 8. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 25-letnico svojega obstoja s svečano akademijo v farni dvorani pri Sv. Janezu na 84 in Cold Spring Rd. Igrajo Veseli Slovenci iz Sheboygana. 8. — Belokrajski klub priredi “martinovanje” v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 16. — Slomškov krožek postreže z domačim kosilom v Avditoriju pri Sv. vidu od 11.30 dopoldne do 2. ure popoldne. 23. — Bazar v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. 23. — Zahvalni festival pri Mariji Vnebovzeti. 29. — “Thanksgiving” kosilo in ples v slovenskem narodnem domu na E. 80 St. 30. — Pevska skupina ZŽZ “Dawn” priredi koncert v SDD na Recher Avenue. DECEMBER 7. — Moški zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 4. popoldne. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. 31. — SILVESTROVANJE v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. 31. — Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. priredi Silvestrovanje. JANUARY — 1976 18. — Pristavska noč v Sloven- skem narodnem domu na St. FEBRUAR 14. — Štajejrski klub pripravi DOMAČE KOLINE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Čisti dobiček no razdeljen med bolne člane Kluba in med Slovenski starostni dom na Neff Road. ------o----- Kairo pritiska na Moskvo za ureditev plačevanja dolgov PARIZ, Fr. — Prvič je začel v zadnjih mesecih Egipt uporabljati za pritisk na Sovjetsko zvezo pri iskanju nove ureditve svojih dolgov, ki naj bi dosegali okoli 5 bilijonov dolarjev, sovjetsko uporabo pristanišča v Aleksandriji in nekaterih egipt-skih letališč za pristajanje sovjetskih izvidniških letal. Sovjetske vojne ladje smejo v pristanišče Aleksandrije, kjer ima Sovjetska zveza možnost popravila in oskrbe svojih vojnih ladij, le z dovoljenjem e-giptske vlade. Za dovoljenje morajo prositi v naprej in ga o-bičajno redno dobe, včasih pa moraj o tudi čakati. Egiptski pritisk za večji nadzor nad sovjetskimi letali MIG-25, ki so opravljala izvidniške polete, je pripravil Moskvo do tega, da je ta letala premestila v Sirijo. V Kremlju so dolgo odklanjali razgovore o novi ureditvi e-giptskih dolgov, pa so se pred par tedni le podali in sporočili v Kairo, da se zadevni razgovori lahko začno. Egiptski finančni minister Ahmed Abu Ismail je nato pretekli teden odpotoval v Moskvo na zadevna pogajanja. ------o----- Kip rimskega cesarja Hadrijana našli v Izraelu JERUZALEM, Iz. — Newyor-čan, 38 let stari Morton Leven-thal je odkril nedavno pri svoji hoji po polju v bližini Beith Sheana nad reko Jordan, kakih 25 milj južno od Galilejskega jezera bronast kip rimskega cesarja Hadrijana iz začetka drugega stoletja po Kristusu. Kip je naravne velikosti in je ena redkih in dragocenih najdb iz antične dobe v Izraelu tekom zadnjih let. Našel ga je čevelj in pol pod zemljo z elektronsko napravo za odkrivanje min. naša dežela, ki pa žive nagneteni na prostoru, ki je približno enak naši Kaliforniji. Razumljivo je torej, da se preživljajo pretežno z industrijo. Tam je brezposelnost zato težja in občutljivejša, delavci se držijo svojih podjetij in ta jih ne odpuščajo, če le morejo to kako preprečiti. Kljub vsemu je sedanja gospodarska stiska, ki je zajela ves svobodni industrijski svet, povzročila večjo brezposelnost tudi na Japonskem. Pretekli mesec je dosegla 920,000, nekaj čez 50% več kot lani v istem času. V letošnjem aprilu in maju je nekaj padla, pa se v juniju znova dvignila za 1.1%. Prijatel’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. G8 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE MALI OGLASI LASTNIK PRODAJA Zidana hiša, Colonial s tremi spalnicami, blizu sv. Kristine cerkve. Rekreacijska soba na prvem in centralna klimatska naprava. Kličite 732-8224 ali 486-2432. ______________ -G23) NAPRODAJ hiša za dve družini, 5-5 dobra investicija, dvojna garaža. Kličite 333-6074 po 6. uri. (125) NOVI ZIDAN RANČ od Rt. 91, krasne tri spalnice, IVz kopalnica jedilna soba, polna klet, dvojna priključena garaža, sposobna za vrnitev davka. NOVI EUCLID DUPLEX 6-6, prostorne tri spalnice, IVz kopalnica, jedilna soba, kvalitetno delana, čaka za vašo izbiro dekoracije. ZIDAN EUCLID klimatska naprava, tri velike spalnice, dve kopalnici, rekreacijska soba, garaža. Veliko posebnosti. Lastnik gre iz mesta. Dajte ponudbo. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. .________________(125) First Offering ONE OWNER HOME Spacious, Charming Cape Cod. Euclid — Indian Hills. 531-6049 An Afternoon Patio Refreshment Undoubtedly, the most popular kind of party for Warm weather entertaining is the one served on your patio or in the backyard. For something just a little different have an afternoon patio refreshment and serve a cool delicious tasting minted tea frappd with assorted fresh fruits and an easy to make creamy fruit dip. The minted tea frappe is so tasty and unusual that your guests will be asking for the recipe Here are the recipes for the Frappe and Dip as developed in the Nestle Test Kitchens. Minted Tea Frappe 2 cups water M cup white creme ue M cup Nestea menthe M cup confectioners’ U cup white creme de sugar • - cacao In large howl, combine water, Nestea, confectioners’ sugar, white creme de menthe and white creme de cacao; mix well. Pour into ice cube tray. Freeze until just frozen (about 2 hrs.). Scoop frozen mixture into large bowl or blender container. Beat with electric mixer or blend in blender container at high speed until slushy. Serve immediately. Garnish with mint leaf, if desired. Makes about 4 (5-oz.) servings. Creamy Fruit Dip 1 cup sour cream 1 tablespoon cup Crosse & confectioners’ sugar Blackwell® J4 teaspoon brandy • Red Label Marmalade extract (optional) In small bowl, combine sour cream, Crosse & Blackwell® Red Label Marmalade, confectioner’s sugar and brandy extract, (optional); mix until combined. Chill in refrigerator, until ready to serve. Serve with assorted fruits. Makes 1 cup dip. —----o------ Narodni konvenciji prihodnje leto v New Yorku in v Clevelandu WASHINGTON, D. C. — V vodstvih obeh strank so se že skoraj odločili za kraj svojih narodnih konvencij prihodnje leto, ki bodo izbirale predsedniške kandidate. Demokratje bodo zborovali v New Yorku, ki ima demokratskega župana in državnega guvernerja, republikanci pa po vsej verjetnosti v Clevelandu, ki ima republikanskega župana in guvernerja. Republikanci so prepričani, da bo sedanji republikanski župan Ralph J. Ferk jeseni znova izvoljen. -----o------ Gowon osebno pošten LAGOS, Nig. — Početniki in vodniki vojaškega prevrata v Nigeriji, ki je odstavil predsednika gen. Yakubu Gowona, ko je bil na zasedanju Organizacije afriške edinosti v Ugandi pretekli mesec, priznavajo, da je bil ta osebno pošten in ni bil zapleten v korupcijo. Korupcija naj bi se bila na široko razpala na vseh ravneh javne uprave in vlade. Vodniki prevrata so jo navedli za enega glavnih vzrokov svojega nastopa poleg neučinkovitosti Gowo-nove vlade in njenega počasnega odločanja. -----o------ Na Japonskem blizu milijon brezposelnih TOKIO, Jap. c koli 110 torej (123) Aluminum Awnings for sale 4 beautiful, like new aluminum awnings. Two extra large, two over door size. $25. Call 531-0989 (x) FOR SALE BY OWNER Move in condition, two family frame home. Good area. Near everything. On 18608 Neff Rd. Open 2-5 anytime. -(124) LASTNIK PRODAJA hiša z dvema spalnicama, bungalow v Euclid, Ohio. Se lahko takoj selite. Kličite 731-4703. _____ (124) Baby Sitter Available Can Babysit an infant and 2 toddlers mornings till 4:30 p.m. From St. Vitus area. 361-2169. — (125) FOR RENT E. 71 ST. south of St. Clair, six large rooms, pay own utilities. Gravity furnace, on 1st floor. See Apt. 1 or call after 6 pm 843-8033. ________________________(126) Help Wanted Male or Female PERMANENT MOLD OPERATORS Need 6 molders immediately for new long term orders. Good pay rate. Excellent incentive plus fringe benefits. Permanent mold experience preferred. GENERAL ALUMINUM MFG. CO. Japonska ima 5446 Dunham Rd. Maple Hts. Applications at plant only. milijonov prebivalcev, Equal opportunity employer. nekako polovico manj kot: (125) 4' i loooooooeooooeeeeeocoobeccoooooooooeoQocoeoGooooo > J JANEZ JALEN: | BOBRI I Prva knjiga H SAM ^ooooooooooooooooooooooooooocooeooooocooocosoooa “Kodrolaska! Nesi tudi rep v kočo.” “Si ne upam. Karp naju opazuje. In Som me do krvi pretepe.” Dekle je v strahu pred bolečinami trepetala, “Imaš prav. Opravim sam.” Ostrorogi je ročno del iz kože tudi bobra. Spet je odrezal stegni. Odrto žival je odprl. Pa ni potegnil iz nje drobovja. Izrezal je samo iz ritnika obe žlezi, v katerih se nabira rjava, mehko mazasta, močno in rezko dišeča bobrovina. Bila je včasih več vredna kakor pa ostali bober. Zavoljo te bo šele besnel Som, je pomislila Sinjeoka in se umaknila v kočo. Ko j za njo je vstopil tudi Jelen. Prinesel je kožo, rep, obe stegni in bobro-vino. Kodrolaska je zmajevala z glavo, rekla ni pa nič. “Nič se ne boj!” je mimogrede Ostrorogi skušal pomiriti sestro in koj spet odšel. Pograbil je obe odrti živali za prve noge in ju zavlekel po mostišču pred največjo kočo. Skozi odgrnjen vhod je zaklical: “Redkozoba! Divjačino sem ti spet prinesel. Porabi vso. Sebe in Kodrolasko sem že oskrbel z njo.” “Mheee!” se je zapačila obilno rejena Ščuka. Je že vse vedela. Ostrorogi se ni maral prerekati. Se mu je bolj prav zdelo, da se brž umakne nazaj v svojo kočo branit svoj plen. Ostrorogi je šele sedaj opazil, da se je bilo pooblačilo in da se napravlja hudi uri. Sinjeoka je čepela v zadnjem kotu in je jokala. Jelen jo je pa nahrulil: “Kaj se cmeriš. Samo kdo naj se te dotakne. Ubijem ga.” “Kadar boš doma, si me že ne bodo upali. Kadar pa poj deš spet na lov — uuu!” In je smrkala in si brisala solze. “Ne pojdem tako kmalu spet. Sva za dlje časa preskrbljena. Sicer pa —. Samo poskusi naj kdo.” Ostrorogi je zaškripal z zobmi in zagrozil s pestmi. Jelen je začel mirpoi špiliti obe koži in Sinjeoka se je pomirila. Govorila nista. Za jezerom v Črni gori je zagrmelo. Mostišče pod malo kočo se je narahlo potreslo. In spet in spet in spet in čimdalje bolj. Kodro- laska se je stisnila v zadnji kot. Prepoznala je jezni korak očeta, Brkatega Soma. Odgrnil je kožo izpred vhoda in oblastno vstopil. V roki mu je visel kratek, pa težak bič. Srepo je pogledal Sinjeoko in togotno zamahnil po strani z gosto poraščeno glavo. Dolgi brki so mu zanihali prek brade. Rezko je ukazal: “Ven!” Kodrolaska je zatrepetala in vstala. Vedela je, da se bo pod jermenastim bičem kar zvila, tako silno bo zamahnil oče, pa si ni,upala ustaviti se. Iz samega strahu se je komaj mogla' premakniti. Ni dosti manjkalo, da se ni zgrudila. Tedaj pa je stopil prednjo brat, Ostrorogi Jelen, jo trdo potisnil nazaj v kot na tla in zarežal: “Nikamor!” Som se je nagnil naprej, pokazal izpod brk široke zobe in zasikal: “Tih — Plamenolasec!” Jelen se je ugriznil v spodnjo ustnico, segel k pasu in prijel za ročaj bodala. Pa se je brž premislil. Izbočil je prsi in stisnil pesti: “Plamenolasec. Sem bil kot otrok. Pa sem si moško ime pošteno priboril.” “Mhhh,” je pihnil Brkati skozi nos. “Mmno!” se je samozavestno nasmehnil Jelen. “Ostrorogi Jelen bo skoraj po koliščih bolj slovel kakor pa Brkati Som.” “Nikoli!” je zarjul oče in dvignil bič. Zamahniti pa ni upal. Je Ostrorogi prijel za to-porišče kamnite sekire, ki je ležala kakor pripravljena na ognjišču. Pa je ni vzel v roko. Še celo čisto mirno je odgovoril: “Bomo videli.” “Nič videli,” je potresel pest Brkati: “Nisi prvorojenec.” Iz Jelena je bruhnilo: “Pa bi moral biti. Ogoljufal si očeta moje matere, Drznega Kozoroga. Ti si pa domišljaš, da tvoje ime slovi.” Somu je za hip zaprlo sapo. Niti slutil ni, da Ostrorogi ve za njegovo ukano. Če raznese po koliščih —? če kako sporoči pod Snežne gore—? Drzni Kozorog utegne na svoja stara leta prihrumeti nadenj. Preveč je ponosen, da bi žalitev prenesel. Somu se je zazdelo, da se je TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 944-8436 Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas ca brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje BBMI ■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■HUB ■ ■■■■BHMHIinB ■■■■■■■■ ANZLOVAR'S DEPT. STORE 6214 St. Clair A ve. Tel. 361-8042 20% ' ZNIŽANE (ENE VSEJ ZALOGI RAZPRODAJA SE ZAČNE V PONEDELM 4. AVGUSTA IN KONČA V SOBOTO 16. AVGUSTA Ml DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE Naš rojstni dan, toda vi dobite darila! Stotine izrednih nagrad po $25 in $50 vsak teden Z vsakim listkom za 50^, ki ga kupite od zdaj pa do 9. septembra*, boste dobili dve posebni številki kot bonus za rojstni dan. Če zravnate eno od njiju s posebno 4-številčno številko bonusa za rojstni dan, dobite $25 ali $50 bonus. Odrežite si torej kos naše potice! Vendar pomnite, da morate igrati, če hočete zadeti! Glejte oboje Lucky Buck m Buckeye 3000 žrebanje, vsak četrtek zvečer ob 7.30 na WEWS Channel 5 *Posebno žrebanje za rojstni dan 21., 28. avgusta, 4. in 11. septembra. #145 ujel v zanko. Kakor hitro jo neha, se kasneje že kako izmota, nategne, se bo zadrgnil in se več Povsem popustiti pa ne sme. ne reši iz nje. Če pa malo od- Razkrečil je predse prste neo- KAKOR SE OBRNE — Palma sredi igrišča za golf utegne biti prijetna posrednica sence ob vročem dnevu, je pa seveda lahko tudi ovira za žogico, ki je zašla v napačno smer. kretne roke in dokaj bolj mirno spet spregovoril: “Kakor koli. Dokler si v mojem kolišču, se boš držal mojih navad.” “Se jih,” je Ostrorogi pokazal zobe. “Potem pa,” je začel Som migati z iztegnjenim kazalcem Iproti sebi?” potem pa — oba kožuha, bobrov rep in vse meso sem.” Kljub temu, da je bil Brkati po neporaščenem delu obraza močno ožgan, je Sinjeoka opazila, da je od togote zaripel. In ije bolj zalajal kakor pa rekel: “Boš?” “Ne!” “Za sužnja te prodam,” je siknil stari. I “Seveda. Pustil se vama bom J s Karpom zvezati.” Ostrorogi je z glasom izzival. “Izženem te v gozd, da pogi-' neš,” je hropel Som. “Hmm!” Ostrorogi je sedel na ognjišče. Zavedel se je, da je svojega očeta Soma kakor har-, puniral. Še s prvorojencem ga podraži: “Hmrm! Boste prej poginili vi drugi, kakor midva, če vas bo, no, drzni lovec, Neokretni Karp, z divjačino preskrboval.” “če mu pa ti vse izpred nosa ubiješ,” je zagovarjal svojega ljubljenca Brkati. I “Seveda,” se je posmehoval Skalne Zvezde sin. “Še postrvi v Dolgi potok si ne upa sah1 lovit.” Ženini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628