SKUPNA SEJA PREDSEDSTEV SZDL IN ZSMS O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU
Kako do učenosti
Tik pred zdajcl smo lani ugotovili, da za prehod na usmerjeno izobraževanje nlsmo bill pripravljeni in jesenl se Je šolsko leto začelo po starem. Od takratje minilo eno leto, kot pa sta ugotovill predsedstvi ob-činske konference ZSMS in SZDL na skupnl sejl 19. 3. 1981, ki Je blla posvečena izključno nalogam in pro-blematiki pred vpisom v prvi letnik srednfega usmer-jenega izobraževanja, se od takrat stvarl nlso pov-sem spremenile: mnoge pomanjkljivosti in slabosti se vlečejo vse od tedaj.
Čeprav je bilo veliko storje-nega, je javnost, pa celo učen-ci in njihovi starši, še vse pre-malo seznanjena o poteku in načinu vpisovanja v prve let-nike srednjega usmerjenega izobraževanja, še manj pa o usmeritvah ter možnostih na-daljnjega šolanja. Predsedstvi sta zavzeli mnenje, da je infor-miranje permanentna akcija pri uvajanju usmerjenega izo-braževanja. Izobraževalne skupnosti so storile mnogo premalo za spoznavanje učen-cev z možnimi poklici, med katerimi lahko izbirajo po vzgojno izobraževalnih pro-gramih. Zato se je bati, vsaj sodeč po anketah (končni po-datki o predvpisu pa bodo znani šele po 10. aprilu), da bo prevelik naval na srednje izo-braževanje splošne in družbo-slovne usmeritve, pa tudi pe-dagoške, ker v tem vidijo ne-kateri starši ostanek nekdanje »elitne« gimnazije in zato sili-jo svoje otroke k vpisu vanje. Opozoriti velja, da bo ostalo trdno in nespremenljivo stali-šče, da se 70% učencev usme-ri v proizvodne poklice, le 30% pa v neproizvodne. Lani je bilo v Ljubljani to razmeije 64:35 za neproizvodne, letos pa so namere 52:47, kar je zna-ten napredek v miselnosti.
Seveda bo kasnejše ponov-no usmerjanje veliko težje, kot bi bilo pravilno usmerja-nje in poznavanje pri prvem vpisu. Pri tem ne gre - kot skušajo mnogi razlagati - za omejevanje vpisa na šole z do-ločenim vzgojno izobraževal-nim programom, temveč za načrtovanje kadrov skupaj s potrebami združenega dela. To pa je tudi osnovni vzrok, da bo do usmerjenega izobra-ževanja sploh prišlo. Zavedati se moramo, da naša družba ne potrebuje nadaljnje stotine je-zikoslovcev, psihologov, arhi-tektov in podobnih profilov, ki jih potem vodijo pod rubri-ko »nezaposleni« pri skupno-stih za zaposlovanje. Potrebu-jemo strokovnjake, ki bodo takoj po srednji šoli, v okvir katere sodi tudi proizvodna
praksa,   sposobni   prijeti   za delo.
Skupaj z reformo srednjega šolstva žal ni pripravljena tu-di reforma visokega šolstva. Slabost vertikalne povezave študija se bo pridružila še po-manjkljivosti, da za marsika-teri profil, ki ga bodo »proi-zvedli« vzgojno izobraževalni programi, ne vemo, kakobo njegovo delo izgledalo v praksi.
Poleg prostovoljnega preu-smerjanja v druge poklice, kar se bo dogajalo v drugem krogu, bo možno, da bodo srednje šole s prevelikim šte-vilom kandidatov uvedle tudi nekatere pogoje za sprejem, sklep pa je, da to ne bi bile ocene iz osemletke.
V Ljubljani je skoncentrira-nih 34% slovenskih šol, ki bo-do delale po programih sred-njega izobraževanja; pri izva-janju odgovorne naloge koor-dinacije delovanja vseh sub-jektivnih sil, ki na tem delajo, pa je za to določen odbor mestne konference SZDL »zaspal«. Nujno ga je potreb-no povsem obuditi k življe-nju, saj so naloge zelo važne, tehtne in odgovorne. Šolstva v Ljubljani nikakor ne more-mo deliti po občinah; zato je neizbežno, da mora začeti z delom takoj in permanentno spremljati in usmerjati akcije. Problem predstavlja preu-smeritev učnega osebja, ki bo nastala z novimi programi; ne sicer toliko v prvem letu, kot kasneje, čeprav po nekaterih analizah kaže, da jih je v glo-balu še premalo. Računati pa velja s prehodi med šolami, kar bo treba reševati zelo tan-kočutno med prizadetimi: šo-lo in Republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje.
Z novimi programi so od-padle tudi učne pogodbe med učenci v gospodarstvu in OZD, ki so učencem zagotav-Ijale minimalen življenjski standard ter bivanje v dija-ških domovih. Ni videti, da bi jih bile delovne organizacije voljne nadomestiti s kadrov-skimi  štipendijami  (od  lan-
skih 1700 so jih letos zmanjša-li na samo 687). Usmerjeno izobraževanje je bilo rojeno zaradi potreb združenega de-la, to pa se, glede štipendira-nja, obnaša prav obratno od pričakovanj, kar je vredno vse graje. Pri tem naj omenimo, da kljub zakonu, ki jih obve-zuje, 40% OZD še ni vključe-no v Posebne izobraževalne skupnosti. Štipendije niso sa-mo eden od ključnih vidikov socialne politike in izenačeva-nja možnosti šolanja mladine, temveč bi morale postati tudi instrument usmerjanja v po-samezne deficitne poklice, kar ne bo moč opraviti pre-prosteje.
Glede štipendij je podprto stališče, da je potrebna njiho-va valorizacija in da se v nobe-nem primeru ne smejo znižati prav nikomur.
Posebno tisti dijaki, ki sta-nujejo v dijaških domovih, so v resnem eksistenčnem polo-žaju, saj so se povrh vsega oskrbnine na domovih še dvignile in znašajo med 2670 in 3400 din! Po predlogu Predsedstva OK ZSMS bi se oskrbnine lahko znižale, če bi poznali strukturo cene in bi analizirali posamezne postav-ke ter bi določena dela v do-mu lahko opravljali gojenci sami, ali pa če bi Posebne izo-braževalne skupnosti krile vsaj stroške tehničnega oseb-ja v domovih.
Težiti pa je treba k temu, da se oskrbnine v domovih po-polnoma odpravijo, da njiho-vo financiranje prevzemajo Posebne izobraževalne skup-nosti.
Določen problem predstav-lja proizvodna praksa dija-kov, saj je do sedaj v Centru podpisalo soglasja za to le 40 OZD, ni pa še urejeno njeno financiranje.
Zamera gre tudi odgovor-nim forumom in njihovi skrbi za prizadeto mladino, saj je kljub večkratnim intervenci-jam iz razpisa za opis izpustila osnovno šolo Janeza Levca, ki po posebnih skrajšanih programih usposablja svoje učence za zelo iskane proizvo-dne poklice.
Tako, na kratko smo nani-zali kup problemov, ki ta tre-nutek tarejo preobrazbo naše-ga srednjega šolstva. Omiliti jih bo mogla le skupna, koor-dinirana akcija vseh subjek-tivnih sil, sedanji prvi vtis pa bo del dragocene izkušnje in upajmo, da bo naslednja leta
potekal toliko boli gladko.
Vito Komac