ANNALES 12/'98 OCENE IN POROČILA/ RfCf.NSIONI E RHAZIONI /REVIEWS i\ND REPORTS, 201-ll4 Manca Plazar UREDITEV ORNITOLOŠKEGA REZERVATA V ŠKOCJANSKEM ZATOKU Projekt obravnava območje Škocjanskega zatoka pri Kopru kot redek ekosistem polslanega močvirja. Cilj je ureditev zeleno-vodnega pasu okoli mestnega jedra Kopra in ornitološkega rezervata v Škocjanskem zatoku. Ureditev naravnega parka v urbaniziranem obalnem pasu poskuša ustvariti trajnosten, uravnote:2:en urbano - krajinski mozaični sistem. Pri ureditvah so uporabljeni obstoječi prostorski členi in ohranjeni obstoječi biotopi, da je poseganje v naravne procese in prostor čim manjše. Škocjanski zatok, s kopnim obdano morje, je nastal kot posledica človekovih posegov v naravno okolje, z zasipanjem plitve obalne lagune in gradnjo Luke Koper (Tonin, 1993). Območje Škocjanskega zatoka predstavlja neureje- no, onesnaženo območje ob starem mestnem jedru. Vanj segata mrtva rokava Badaševice in Are, preko umetnega preliva pa je povezan z morjem (}amjak, 1996). Pogled s celine proti mestnemu jedru in Luki je neprijazen, saj vidimo napol zasuto močvirje in za njim smetišče, skladišče in parkirišče tovornjakov. Zatok sodi med mohiščne ekosisteme, ki so temeljnega pomena za varovanje integritete vodnega cikla in biološke pestrosti. V vodnem ciklu so prav mokriščni ekosistemi: poplavne ravnice, sladkovodna močvirja in ustja rek osnovnega pomena. Sodijo med "kritične ekosisteme", ki jih je v primeru degradacije ali uničenja treba povrniti v stanje, podobno prvotnemu. Njihova gospodarska in ekološka vrednost je zelo visoka, saj predstavljajo območja velike biološke pe- strosti, filtrirajo onesnaževalce, vzdr:2:ujejo raven pod- talnice in pomagajo vzdr:2:evati ravnotežje pri spre- membah v vodnem režimu. Škocjanski zatok sodi tudi med območja izredne biološke pestrosti. Razvil se je v brakično močvirje, enega najredkejših in najbolj ran- ljivih habitatov z veliko pestrostjo rastlinskih in živalskih vrst. Zatok spada med ornitološko lliljpomembnejša področja v celi Sloveniji. Ptice ga uporabljajo kot pre- zimovališče, selitveno postajo in gnezdišče (Makovec et. a/., 1993; Škornik et. a!., 1990; Sovinc, 1996; Škor- nik, 7990), Ureditev ornitološkega rezervata v Škocjanskem za- toku, ki ga predlaga projekt, bi primerno razrešila večino danes obstoječih te:2:av v prostoru. Škocjanski zatok kot naravni park vključuje v zeleno vodni pas, ki obdaja staro mestno jedro Kopra. Naravni park bi postal področje za sprostitev napetosti, ki nastajajo ob ne- skladnih dejavnostih v okolici zatoka. Park bi nudil lep pogled z okoliških gričev ter s ceste in železnice, ki pripeljeta v Koper. Vtis o mestu bi bil tako mnogo bolj prijeten in zanimiv, saj bi bil Koper s te strani videti kot Prikaz ureditve ornitološkega rezervata. Scheme of the omitho/ogical reserve's arrangement. otok. Z ureditvijo rezervata bi očistili Badaševico, Aro in preliv z morjem, poglobili in očistili bi dno zatoka in odstranili smetišče ob robu vodne površine. Kot številna obalna močvirja bi tudi Škocjanski zatok ob primerni ureditvi deloval kot ogromna naravna čistilna naprava. Osnovni namen naravnega rezervata je zašllta biološke pestrosti, rastlinskih in tivalskih vrst. Skladno s tem moi-a biti n,ir,wni park netržno in neturistično usmerjen Z upoštevanjem lega bi lahko vanj vnesli tudi druge programe. Naravni park bi poleg osnovne pridobi! tudi informativno, izobraževalno, vzgojno in rekre- acijsko vlogo. Območje bodočega naravnega rezervata leži tik ob starem mestnem jedru in ga lahko obogati tudi programsko, saj je v samem mestnem jedru in okoliških naseljih le malo urejenih parkovnih površin, zaradi prisotnosti Luke v samem mestu pa je okrnjen tudi stik prebivalcev z mmjem. Naravni rezervat bi lahko deloval kot alternativna oblika mestnega parka. S tem bi se bivalna kultura mesta povišala. V parku bi prebiv;ilci mesta in okoliških naselij opazovali in sroznavali močvirsko in solinsko rastlinstvo in Zivalstvo, redke in ogrožene ptice ter ostalo značilno submedi- teransko vegetacijo. Večina prebivalcev je na Koprsko prise)jenih in ne poznajo značilnih močvirskih krajin- skih elementov, s katerimi bi se lahko seznanili ob izletih v park in tako pridobili tudi nov odnos do krajine in dediščine. Opazovalna pot skozi rezervat bi lahko delovala kot sprehajališče, v delu rezervata bi v umetno mlako n;,seli!i čim več tipičnih predstavnikov rastlinstva in živalstva, kot zanimivost bi uredili ogrado s konji ali oslički. Vsi posegi v ZJtok, ki jih predvideva ureditev orni- tološkega rezervata, so kar najmanjši in se omejujejo na dopolnjevanje obstoječe prostorske sheme ter iskanje novih povezav in vzorcev znotraj nje same. Pri načr­ tovanju rezervata so bili uporabljeni obstoječi prostorski členi in ohr<1njeni obstoječi biotopi, zaradi čim manj- šega poseganja v naravne procese. Vsi habitati so 206 ANNALES 12/'98 OCENf IN POROČILA/ RECENSIONI E RHAZIONI ! REVIEWS ANO R!'PORTS, JOJ,214 oblikovani z nasipi, kanali, lu:2:ami, poloji in trstičjem. Pofoji so nekaj centimetrov visoke mu!jaste sipine. Tu ptice gnezdijo in nabirajo hrano. Da bi bili pred vetrovi in valovi kar najbolje zaščiteni, so razčlenjeni v smel'i brezvetrja. luže ležijo v smeri največjega zatišja vetrov. Nagnjene so pod kotom 75° glede na smer najpo- gostejšega pihanja, kar pomeni tudi smer nagiba t1·sja 1 ki tako luže delno zakrije in še dodatno zaščiti pred vetrom. Kanali ležijo v smeri najmočnejšega juga. Ta smer zagotavlja hitro namakanje in prelet. Tudi trstičje zaradi vetra raste v isti smeri, kar zagotavlja minimalno zaraščenost in odprtost kanalov. Rob trstičja nudi pticam hrano in predvsem zavetje, zato je prav tako kot Jute za gnezdenje razčlenjen v smeri brezvetrja. V Škocjanskem zatoku so urejeni štirje rnzlični habitati, ciljno usme1jeni k določenim vrstam ptic kot gnezdišča, prezimovališča ali selitvene postaje. Bra- kično močvirje in izlivi rek predstavljajo veliko skle- njeno vodno površino. Ustje reke Badaševite je urejeno kot sanitarno močvirje, zasajeno s trsjem, ki deluje kot čistilna naprava za organske odplake in težke kovine. Plitvine in po!oji ležijo v odprti vodni površini in predstavljajo izoblikovanost dna, ki se dvigne nad pas plimovanja. V nadomestnem biotopu trstičje, značilno za zatok, raste v dveh oblikah: v okoli 20 metrov širokih pasovih in ob kanalih. Sladkovodno močvirje leži na Bonifiki, depresijskem območju med trstičjem in rečico Aro, zaradi ž.e prej obstoječe mreže kanalov, ki po- magajo uravnavati vodni nivo močvirja. V naravnem rezervatu so urejeni tudi naravo- varstveno središče, opazovalne poti in opazovalnica. V sklop sodijo še preletovalnica za divje ptiče, ograda za konje in mlaka kot živa maketa rezervata, namenjena predvsem ogledu šolskih skupin. Preureditve območja nekdanje bolnišnice v Ankaranu z vnosi programov Luke Koper, .<;/ovenske vojske in pri- morske univerze. Rearrangement of the area of the former Ankaran hospi- tal with entries of the programmes made by the Port of Koper, S/ovene Army and the Primorska University. 207 Mateja Kaudek in Martina Tomšič OBMO(:JE NEKDANJE BOLNIŠNICE ZA TUBERKOLOZNE BOLNJKE V ANKARANU Osnovni namen naloge je bilo preoblikovati in oživiti razvrednotene prostore ob morju v območju nek- danje bolnišnice za tuberkolozne bolnike v Ankaranu. Na severu obmoc'je omejuje cesta Bivje - Anka1·an - Lazaret, na jugu morje, na vzhodu luška napajalna cesta in na zahodu stranska cesta proti Sv. Katarini. Tako kot v večjem delu slovenskega obalnega pasu sta tudi tu v ospredju problema intenzivne urbanizacije obale in propadanje naravnih in kulturnih spomenikov. Obenem se s širjenjem Luke vse bolj zmanjšuje del dostopnega obalnega pasu. Za to območje obstajajo ureditveni načrti, ki predvidevajo v zalivu ureditev še tretjega pomola te1· namestitev centra slovenske vojske v nekdanji ankaranski bolnišnici. Posledica tega bo pre- tvorba obravnavanega prostora v nadzorovano območje in s tem zaprt prost dostop do morja kot splošne javne dobrine. Park pod cesto Bivje - Ankaran, ki je nastal v začetku tega stoletja v sklopu zdraviliških objektov, predstavlja eno največjih parkovnih ureditev v območju občine Koper, Kljub izredni dendrološki pestrosti ostaja park, kakor tudi arhitekturno edinstveni objekti nekdanje bol- nišnice v njem, prepuščen času. Z zasipavanjem morja je poleg tega prostor izgubi! svojo glavno kvaliteto - stik z morjem. Ob upoštevanju programa in usmeritev, izdelanih za obravnavano območje tretjega pomola, sva predvideli posege, ki bi na novo ovrednotili izginjajoče kvalitetne prvine v prostoru. Pri razvrščanju programov sva upo- števali kriterije sorodnosti, različne introve1tiranosti in predvsem primernosti prostorskih danosti za posamezen program: tako programu Luke ob reguliranem kanalu sledi program centra slovenske vojske, kampus v objektih nekdanje bolnišnice ter program primorske uni- verze ob JZ robu parka. Pri oblikovanju nove prostorske zasnove je imel pomembno vlogo obstoječi kanal; z 11jegovo regulacijo sva oblikovali ločnico med Luko in ostalim območjem, z razširitvijo njegovega ustja pa omogočili dostop plovil do centra slovenske vojske ter vpliv morja globlje v naravno zaledje. Nov pomol Luke sva oblikovali glede na določila danega prostora: ob potrebi po dodatnih operativnih površinah sva predvi- deli njegovo foitev v zaledje. Center slovenske vojske sva zasnovali kot vase usmerjen sistem posameznih stavbnih blokov, objekt stare bolnišnice sva namenili kampusu, v obstoječih obcestnih stavbah pa sva pred- videli javni program, ki bi služil unive1zi in naselju Sonček. Tretjo univerzo z vsemi ustreznimi športnimi površinami sva umestili ob JZ rob parka in ga na ta način vključili v širši program kot sestavni del javnih površin, pri njegovi krajinski ureditvi pa sva upoštevali ANNALES 12/'98 -----------,o,ci'irnCii,'i,NNi',•on,CoScS,cC,C;'a,aecs,cN;:;";;osN;;»:-;,a,;;,,;;,;;,o;;N;;,a1,asv,;;,,Dcs,s7ANco;;,";;';coan;;,c,,;;0 ;,,,c";------------ predvsem različne robne pogoje: blitino morja in ceste. Za razliko od centra slovenske vojske je kompleks tretje univerze zasnovan kot odpit sistem, ki se povezuje z okoliško naravo in morjem. Urša Komac POT! PO POZABLJEN! DEŽELJl Poti po pozabljeni deželi so ena od oblik iskanja smisla in identitete in predstavljajo beg iz zmede so- dobnega sveta, Prvobitni stik z naravo, telesna aktivnost ter socializacija imajo največje možnosti, da s svojimi prvinskimi vrednotami zmanjšajo človekovo negotovost in občutek nemoči v informacijski družbi. V stiku z naravo istrske krajine, s telesno dejavnostjo in s kre- pitvijo osebnih odnosov bi se človekov Jaz lahko bolj dejavno spopadel s paranoično utesnjenostjo, ki jo prinaša sodobna družba. V okviru tega projekta naj bi za razvoj prostočasnih in rekreativnih dejavnosti, ki se odvijajo v odp1iem pro- storu, nastalo omrežje turističnih poti. Na območju Slo- venske !stre naj bi se razvilo enotno označeno omrežje peš, kolesarskih in jahalnih poti z urejenimi izhodišči, razgledišči in počivališči z vključeno gostinsko po- nudbo. Projektne dejavnosti so sestavljen~ iz dveh de- lov. V prvem delu gre za vzpostavitev omrežja kole- sarskih, konjskih in peš povezav, v drugem pa za njihovo označitev z arhitekturno-krajinskimi poudarki ob poteh. Povezave so speljane po obstoječih ali za- raščenih poteh, označitev poti je zadržana in kar se da minimalna. Pri nač1iovanju poti in ureditvah ob njih izhajamo iz obstoječih danosti krajine. Poleg naravnih vrednosti so to predvsem arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, etnološke in krajinske zani- mivosti, vključena pa je tudi gastronomska in enološka ponudba. Povezave so razdeljene na dolinske in na razgledne odseke in imajo predvidena izhodišča, raz- gledišča in počivališča. Za načrtovanje v odprtem prostoru je poleg druž~ benih sprememb in lokalnih posebnosti vselej po- membno tudi upoštevanje regionalne razsežnosti pro- stora. Pri projektu smo izhajali iz dejstva, da je območje Slovenske !stre kot regija zaključena celota, ne glede na njeno razdelitev na štiri občine. Območje, ki ga obravnavamo, obsega dobrih 400 km2, Na severu in na jugu je omejeno z državnima mejama Italije in Hrvaške, na severovzhodu pa z naravno-geografsko mejo po!~ otoka !stre, ki poteka po reki Glinščici ter po Slavniško in Kojniško-Lbevniškem pogorju. Glavni žili omret:ja, ki Soavtor pri izvedbi projektil: Igor Mi!her, dipl. biol., strokovni! konzultant'I: prof. Janez Koželj, d. i, a. , Fakulteta za arhi- tekturo, in doc. dr. Darko Ogrin, Filozofska fakulteta, Oddelek z~ geografijo. 208 potekata po največjih razvodnicah v Slovenski !stri, ,, ,_ predstavljata osnovo za krakasto zasnovano transver- ," zalno pot in preko krožnih poti omreije povezujeta 5 sosednjimi regijami in državami.Z , Regionalni pomen načrtovanega omrežja poti je' v-- : , povezavi urbanizirane obale z avtentičnim zaledjem, ki kljub pestrosti krajine in edinstveni naravni in kulturni dediščini z bogato zgodovino še vedno velja za po- zabljeno deželo. Pmjekt bo pripomogel k dvigu zavesti o vrednotah v domačem oko!ju.3 S tem se bo pridružil številnim po- budam, ki vznikajo po istrskih vaseh in se kažejo v povečanem zanimanju za ljudsko izročilo In lokalne, zanimivosti. V Slovenski Istri bo omrežje v mnogih vidikih po- večalo motnosti za oživitev podeželja in enakomernejši razvoj regije. Omrežje poti predstavlja osnovo za razvoj dodatnih turistično-gostinskih in obrtnih dejavnosti na podeželju, za turizem na obali pa je privlačna do~ polnilna ponudba. Celovit in strokoven pristop bo preprečil stihijski razvoj rekreativnih dejavnosti, ki že danes povzročajo okoljsko škodo in nezadovoljstvo med domačini. Z ož:ivitvijo projekta bo krajina z okoljsko ozaveščenin{i opazovalci pridobila stalni nad- zor nad dogajanjem v prostoru, kar bo pripomoglo k zmanjševanju nedopustnih posegov, kot so divja odla- gališča smeti in čme gradnje. V pozabljenih krajih se bo pojavil okoljsko bolj zahteven turist, ki se ne bo hotel zadovoljiti z množičnim turizmom na obali. V zaledju Slovenske Istre bodo lahko z oživitvijo avtentične krajine v zavesti ljudi te v bližnji prihodnosti domačin, turist in novi stanovalec informacijske družbe varovali in ohranjali bogato naravno in kulturno dediščino. 2 Pri projektu aktivrio sodelujemo s strokovnimi skupiriami iz Slovenije, Italije in Hrvaške, s političnimi organi iz Slovenske bt1e in Ljubljane, sprejemamo pa tudi različne lokalne po- bude, ki so kakorkoli povezane s projektom. Tako smo s po- močjo domačinov in kolesarske sekcije Obalnega planinskega društva izvedli te tri čistilne akcije in očistili poraščeno pot od Abramov do Karlov na Pregarski p!i!noli. še vedno srno pripravljeni na dodatne pobude in razširitev projektil, ker se zavedamo, da več glav tudi več ve. Hkrati ima projekt prihodnost le, če tudi domačini v njem spoznajo lastni interes. 3 Nekateri strokovnjaki nas opozarjajo na pojav novega loka- lizma (Slrassoldo, 1990). Ta naj bi nastal kot posledica spre- membe časovno-prostorske organizacije življenja v informa- cijski družbi. Z novo tehnologijo bo imelo vse več ljudi možnost utiv~nja življenji! na podei.elju. Ti naj bi imeli na nova okolja zelo pozitiven vpliv, pogosto naj bi se borili za ohranjanje lokalnega načina življenja in imeli naj bi navdušen odnos do lokalne skupnosti. V tem smislu se kažejo realne vizije o mo1.nostih obnove propadajočega Sli!vbnega fonda, saj bi prav kapital novih stanovalcev s pomoč/o pametne po- litike lahko pripomogel k obnovi pozabljene kulturne de· diščine v Slovenski !stri. Tudi bodoči stanovalci, ki se bodo začasno ali trajno preselili v Slovensko Istro, so potencialni uporabniki našega omretja poti. ANNALES 12/'98 OCENE IN POROČILA/ RECENSIONI E RELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS, 203-21~ Erozijsko žarišče Babe pri Predloki kot počivališče v naravni krajini. Erosive focal point at Babe near Predloka as a resting place in natural landscape. LITERATURA Jarnjak, M. (1996): Okoljevarstvena problematika Škoc- janskega zatoka. Anna!es 9/'96. Koper, 253-258. Makov.ec, T., Mozetič, B., Kaligarič, M. (1993): Oaza na pragu Kopra. Gea 3,8: 7-9. Razvojni projekt Koper 2020 (1994). Študija Mestne občine Koper_ Koper, Mestna občina Kopei-. Sovinc, A. (1996): Renaturacija Škocjanskega zatoka. Annales 9/'96. Koper, 245-252. Škornik, l., Makovec, T., Miklavec, M. (1990): Favni- stični pregled ptic Slovenske obale. Varstvo narave 16_ Ljubljana. Škornik, l. (1990): Škocjanski zatok - življenje in smrt nekega zaliva. Proteus l. Ljubljana. Tonin, Vanja (1993): Vodnogospodarska in ekološka ocena sprejemljivosti posegov na Slovenski obali z aplikacijo na urejevanju Škocjanskega zaliva, ll. del. Študija. Ljubljana, Vodnogospodarski inštitut. Manca Plazar Mednarodna konferenca "COAST WISE EUROPE INTERNATlONAl. CONFERENCE: FLOWS !N THE NORTHERN ADRIATIC SEA 98" Izola, 12.-14.07.1998 Mednarodno konferenco, ki je potekala v okviru šir- šega, večletnega programa Coast Wise Europe, so sku- paj organizirali Fak_ulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Urbanistični inštitut R Slovenije, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Zagrebu, lstituto Universitario di Architettura di Venezia in Academy of Architecture and Urban P!anning RAG, Rotterdam. Konference so se po- leg ostalih udelet:ili tudi mentorji arhitekturne delavnice "Coast Wise Europe Jnternational Workshop on Flows in the Northern Adriatic Sea 98", ki je predstavljala na- daljevanje mednarodne konference in je od 15. do 27. 07. 1998 potekala v treh mestih: Izoli, Rovinju in Be- netkah_ Osrednje teme konference so bile regionalni vidiki planiranja obal in upravljanja z obalami, pregled re- levantnih nacionalnih razvojnih strategij in prakse v Hrvaški, Italiji in Sloveniji ter primerjave severnojadran- ske regije z ostalimi obalnimi regijami. Kot teme po- sebnega pomena v obravnavani regiji so organizatorji določili turizem, transport, kulturno in gospodarsko iz- menjavo ter okoljsko zaščito. V uvodnem nagovoru so udeležence konference po- zdravili lučka Ažman Momirski (Fakulteta za arhi- tekturo, Ljubljana, Slovenija), Fedja Košir (Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, Slovenija} in Kaliopa Dimitrovska Andrews (Urbanistični inštitut RS, Ljubljana, Slovenija). Maarten Struijs (Academie van Bauwkunst, Rotterdam, Nizozemska) je predstavil izhodišča projekta Coast Wise Europe in začrtal okvir mednarodne konference in delavnice Flows 98. Marca Venturi {lstituto Universitario di Architettura di Venezia, !talija} je v svojem prispevku o evropskih trendih v prostorskem planiranju predstavi! pojavnost nove urbane strukture in pojavljanje številnih novih trendov, ki z vedno večjo dinamiko vplivajo na prostorske procese 1'udi v severnojadranski regiji, Zlasti je opozoril na razpad starega vzorca center - periferija ter pojav prostorske omrežnosti. Anna Marsons (lstituto Universitario c.Ji Architettura di Venezia, !talija) je v svo- jem prispevku obravnavala integrirano upravljanje z obalnimi območji; pristop, ki postaja vedno bolj raz- širjen v območjih velike ranljivosti okolja in pritiskov prebivalstva. Po splošni pojasnitvi trendov in pojmov je detajlno predstavila še primer Benetk in Furlanije - Julijske krajine, pri čemer se je osredotočila na po- glavitni konflikt med akterji in možne načine reševanja konflikta preko strategij upravljanja. Drugemu delu konference je predsedovala dr. Kali- opa Dimitrovska Andrews. Vladimir Braco Mušič (Urba- nistični inštitut RS, Ljubljana) je predstavil zgodnje pri- mere regionalnega planiranja v Severnem Jadranu s posebnim poudarkom na vlogi Koordinativnega regio- nalnega plana za Severni Jadran, pripravljenega pod okriljem Razvojnega programa Združenih narodov in jugoslovanske federalne vlade. Sledila sta prispevka predsedujoče in Anteja Marinoviča Uzelca (Fakulteta za arhitekturo, Zagreb, Hrvaška), ki je obravnaval razvoj konceptualnega in planskega procesa na območju Jad- rana na Hrvaškem v obdobju 1960-72, pri čemer je na- štel aktivnosti in opredelil njihov pomen. Prispevek Jana Kuligovskega (VASAB 2010 v-ce Secretary, Gdansk, Poljska) in jaceka Zaucha (VASAB 2010 v-ce Secretary, Gdansk, Poljska) je obravnaval izredno zanimiv primer medvladnega programa sodelovanja na področju stra- teškega prostorskega planiranja in razvoja v baltski regiji 209