/Znl^f GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 I i' Psvi pređhodniktednik gobeniêc lřta icqo TOREK, 20, OKTOBRA 2009 Leto LXII, št. 83, cena 1,55 EUF, jo HRK Odgovorna urednica: Mariia Volčiax izhau ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov tt'wwxo renf sk rous.sl Ob osebnem jubileju je bit že drugič gost Glasove preje Pavel Gantar, predsednik državnega zbora. Matïîa Rant Glede na to, da je Pavel tisti, ki jim mogoče do tega ...................................... Gantar domaćin, sta se z Mi- niti ni toliko. "Nikoli si ni- Gorenja vas-'Najdljepride- hora Nagličem sprehodila sem zadal za cilj, da bi bil predsednik državnega zbora. A ko je ta funkcija pripadla jo tisti, ki jim sploh ni do skozi njegovo življenje od. tega," se le paradoksa, iz ka- otroštva v Gorenji vasi do terega se je pogosto ponor- njegove politične kariere, v stranki Zares, je bilo, to že čevaJ pokojni predsednik dr- kateri je dosegel, kot se je iz- moram reči, zelo naravno, žave )an€2 Drnovšek, na razilMihaNagliČ, največ, kar da je izbira padla name in tokrat že 99. Glasovi preji v je možno v naSi državi • po- sem jo takoj tudi sprejel." Galeriji Krvina v Gorenj vasi stal je eden od predsednikov. Zdaj pogosto posluša oûtke, spomnil prvi mož zakono.- Sam meni, da to ne Šteje ve- je še dejal, da se v parlamen- dajne oblasti v naši državi liko. "Šteje samo to, če ti je tu samo prepirajo. Sam teh Pavel Gantar. Tokrat ga je uspelo na--editi kaj takšnega, kritik ne sprejema. "Kje pa publicist Miha Naglič na za kar misliš, da je cobro in naj se prepira, Če ne v parla- Glasovi preji gostil že dru- da koristi tudi drugim, Če mentu. Problem pa je v tem, gič, razlog pa je bil med dru- imaš javno funkcijo, (n po- da je raven prepira nizka. gim njegov okrogli jubilej, tem ni važno, na kateri ravni Problem je kultura dialoga, saj prav te dni praznuje šest- to narediš." Zato je tudi pre- ne pa sam prepir," je razmiš- ^a 99. Glasovi preji je predsfidnika državnega zbora Pavla Gantarja, ki te dri praznuje desetletnico. pričan, da včasih dlje pridejo Ija) Pavel Gantar. 5o-letnico, spraševal publicist Miha Naglič. / fom ima D6.1 gradit! kontrolni V prihodnjem letu in pol bodo na Letališču jožeta Pučnika Ljubljana zgradili nov center kontrole zračnega prometa. Vrednost gradnje je 8,2 milijona evrov, celotnega projekta pa 22,5 milijona evrov Simon Šubic Kar nekaj let je trajala lopata in druge negativne in tem projektom sploh uspeli, zgodba o tem projektu, pozitivne stvari. Nekateri a čez poldrago leto bo tu stal Zgornji Brnik • V neposredni spremljale so jo afeia Čista niso veČ verjeli, da bomo s moderen center, ki bo zado- bližini policijske f>ostaje na bmiškem letališču so v petek položili temeljni kamen novega centra kontrole zračne- ga prometa, v katerega se bo Kontrola zračnega prometa Slovenije iz klelnih piosto- rov v centru Ljubljane predvidoma preselila čez leto in pol. Temeljni kamen sta na krajši slovesnosti odkrila direktor Kontrole zračnega prometa Slovenije Franc Želj ko Županič in Mitja Maj- nik, direktor podjetja Imos, ki so mu prek javnega razpisa zaupali gradbena dela. Temeljni kamen sta položila direktor Kontrole zračnega sto v a! vsem strogim varnostnim standardom Evropske imije. Novi center je nu- j en tako zaradi neprimernih pogojev, v katerih trenutno dela kontrola zračnega prometa, kot tudi zaradi načrtovanega razvoja letališča," je bil zadovoljen Županič in opozoril, da bodo odslej na letališču združene tri največje letalske družbe v Sloveniji, poieg Kontrole zračnega prometa še Aerodrom Ljubljana in Adria Airways, ki že dokončuje svojo novo stavbo na letališču. "Končno je napoči ta dan, prometa Slovenije Franc Zeljko Zupanič (levo) in direktor na katerega smo dolgo čaka- Imosa Mitja Majnik./^oto cora/diavťiť ► 4. stran Dodaten denar za sanacijo Ana Hartman d iz Podjetja za urejanje hu- ....................................... doumikov PUH pa skupaj s Železniki • Ob tem, kc je dr- projektantom že pripravljajo žava letos krepko okrnila teren v Smolevi, saj je zelo sredstva za odpravo posledic pomembno, da se do najhuj-predlanske ujme v Železni- še zime dela tudi končajo," je Idh s 4,5 na 1,2 milijona ev- povedal župan Mihael Prevc rov, so se v občini pred krat- in dodal, da jim je država do-kim razveselili novice, da je v datna sredstva za sanacijo pripravi podpis aneksa k namenila, ker nekaterim v osnovni pogodbi v višini dobrih Šeststo tisoč evrov, 'Ta ujmi prizadetim občinam denarja ni uspelo porabiti. Sku- denar bomo porabili za sana- paj naj bi tako v Železnikih cijokritiČnegapiazuvSmole- za obnovo poškodovane lovi. Upamo, da bomo pogod- kalne infrastrukture letos bo podpisali čim prej, izvajal- prejeli 1,85 milijona evrov. 83 AKTUALNO Viadukt Ljubno bodo porušili Do poll&tja 201 na; bi odprli za pro-m^ 2.4 kiiomeird dolg odsek avtoce- £te od Peraéiee do Pûdtaborâ. Via« duk ..jubno bodo ;>oruiilÍ. viadukta Pera^ica !n Leinica pa obnovHi. Leš* nico riaj bi dokončali že do poletja prihodnje leto. 3 ŠPORT Am^ški nogomet na Gorenjskem « Am€n>ki nogomet je eden najbolj pri-ljubljenih športov na sveUi. jI je přt^kip, ena njimi je tuđi na Corerjskem. Alp Oevilsl ali Alp$ki vfagl %o v nedeljo Že nastopih na tek* državnega prvenstva. SVETVCIBANjU Do popusta prek telefona JO povpra* up avtomobila ni enak nakjpu nogavic. Če pred iamo po dodatnih ugodnostih, lahko veliko orihranimo. Prodajalci so pri* pravljeni spuščati cene že po teiefo* r\u. za konkretni dogovor pa je tfeoa obiskati avtosalon. 9 KMETIJSTVO OlgaTičar kmetica leta Zveîa kmetic Slovenije )e ob svet nem dnevu kmetic pripravila v pete prireditev, na kateri so med trina mi kandidatkami iz vse Slovenije kmetico leta izbrali CIgo Ticlar z sko viiinske ekološke kmettje Zgornjem jezerskem. VREME Danes bo pretežno jasno. Jutri bo znicmo do pivtežno oblačno intopige. Vnoâm četrtek bo začelo dđevati. V četrtái bo oUaâio in deževm. 1/13 jutri: pretežno oblcčno 4 % à k k i 2 POLITIK) A dan ica. zavri @ g-das.si GORENJSKI torek, 20. oktobra 2000 Jezersko Spodbuditi turistični razvoj na jezerskem o problematiki turizma na Jezerskem so spregovorili na petkovem srečanju na jezerskem, ki «ita ga organizirala območna organizacija Socialnih demokratov Kranj In Socialni demokrati Jezerskega. V pogovoru z direktorico lokalne turistične oi^anl-zaclje Turizem Bled in predsednico upravnega odbora Slovenske .turi stiC ne organizacije Evo Štravs Podlogar ter predsednikom Gorenjske tu/lstične zveze )uretom Megiičem se je po besedah predsednika kranjske območne organizacije Socialnih demokratov Ivand CrginIČa izluščilo precej vprašanj, vezanih na probleme, s katerim se sooča ta dejavnost na Jezerskem, tn tudi nekaj pobud za večjo aktivnost občine m turističnih dejavnikov viokalnem okolju. Največji težavi, je poudaril Crginič, sta omejenost turistične dejavnosti zgoij na eno sezono in pomanjkanje turističnih zmogljivosti. "Ljudem bi bilo zato treba predstaviti možnosti, kje pridobiti denar za razvoj turistične dejavnosti, In na jezersko privabiti nove naložbenike/' je pobude za razvoj turizma na Jezerskem strnil Grginič. M. R. LjuagANA Sedem tisoč brezposelnih v javnih delih Za blažitev posledic gospodarske krize na trgu dela je vlada minuli teden sprejela spremembe programa javnih del za prihodnje leto. Za omenjeni program so po novem nameni- II več sredstev, in sicer 35 milijonov evrov namesto prej predvidenih dobrih 22 milijonov evrov. Tako se bo v program javnih del prihodnje leto lahko vključilo sedem tisoč brezposelnih osea (prej 3900]. M. R. Lj u B u AN A Koncesija za sedežnico Čaplja v Planici Vlada je minuli teden izdaia uredbo o koncesiji za gradnjo sedežnice Čaplja v Planici. Vlogo za pridobitev koncesije je v začetku septembra vložilo ministrstvo za šolstvo In Šport, ki jo bo na podlagi soglasja ministra za promet preneslo na zavod za Šport Planica. Načrtovana sedežnlca, so še dodali v sporočilu za javnost, ima funkcijo nadomestne gradnje zaradi zastarelosti obstoječe naprave. M. R. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas \ Avtokaito prejme TINA RAZINGER z Blejske Dobrave. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Najprijaznejši poštni uslužbenec Ker Gorenjski glas enakomerno pokriva celotno Gorenjsko, nam je Pošta Slovenije predlagala, naj prav bralce Gorenjskega glasa povprašamo, kateri poštni uslužbenec ali uslužbenka se vam zdi najbolj prijazen oz. prijazna. Pošta že mnogo generacij zahaja v vaše domot/e, nekateri se s pismonoši srečujete vsak dan ali morda večkrat obiščete najbližjo poslovalnico pošte. Zato vas zdaj prosimo, da nam med to množico marljivih delavcev pomagate najti najbolj prijaznega. Tega bomo nagrdcJífí ^ še posebej zasluženim dopustom: tedenskim letovanjem. Desetim Izmed vas, ki boste pri izbiranju sodelovali, prav tako ponujamo lepe nagrade. Trem izžrebanim bo Pošta Slovenije izdelala serijo dvajsetih osebnih znamk s podobo po vaši želji, sedmim pa podarila letno mapo znamk za leto 2009. Ker je taka akcija v preteklosti že potekala, se je boste mnogi spomnili. Glasovnico boste našli v petkovi številki Gorenjskega glasa, do takrat pa premislite, komu boste namenili svoj glas. Lahko pa nam pišete že prej na: kotlcek@g-glas.st. Vasovanje s podokničarjem Petim naročnikom podarjamo po dve vstopnici za martino-vanje s podokničarjem, ki bo v petek, 6. novembra, ob 20. url v Biotehniškem centru v Strahlnju. Nagradno vprašanje se glasi: Kakšen praznik je martinovo? Odgovore s svojimi podatki najkasneje do torka, 27. oktobra, pošljite na: Gorenj- ski glas, Bíeiweisova cesta 4, Kranj ali na: koticek(S>g-glas.si. Med prispelimi odgovori bomo izžrebali pet nagrajencev, ki bodo vstopnice prejeli po pošti. O, K. V državnem zboru so v petek in soboto gostili n. srečanje predsednikov parlamentov Regionalnega partnerstva. Mateja Rant h i * * h Ljubljana ' Predsednikom parlamentov Regionalnega partnerstva iz Avstrije, Češke. Madžarske, Poljske, Slovaške iji Slovenije so se kot gostje pridružili tudi predsedniki parlamentov iz Bolgarije, Komimije in HrvaŠke. Večji del srečanja so namenili problematiki podnebnih spremwnb, zato je kot gostja z uvodnim nagovorom nastopila klimatologinja in redna profesorica na Biotehni- V državnem zboru je bilo v petek in soboto 11. srečanje predsednikov parlamentov !T. K ški fakulteti v Ljubljani Luč- Reglonaln^a partnerstva. / ka Kajfež Bogataj. V svojem govoru je pouda- srednji Evropi. "Dobili bomo^ meniti življenjski slog, pri grožnja, s katero se je tieba rila, da kot znanstvenica ne novo Evropo, kd ne bo razde- čemer, je dodala, bi o spre- takoj in učinkovito spopasti. mara fraze "boj proti pod- Ijcna na bogati Zahod in rev- minjanjii vedenja in vrednot "Neukrepanje lahko povzro- nebnim spremembam", saj ni Vzhod za železno zaveso, morala razmisliti tudi politi- či katastrofalne posledice, je ta bc^ do neke mere že iz- kot je bilo to nekoč, ampak ka. Zbrane je med drugim Potreben je pravičen dogo- gubljen, borimo se le še pro- bo razdeljena na bogati Se- nagovoril tudi gostitelj to- vor, ká bo prepreči) najhujše ti prevelikim podnebnim ver, kjer bo vse več vode, in fcratnega srečanja, predsed- posledice podnebnih spre- spremembam. Opozorila je na J\ig, ki se bo boril s suša- nik državnega zbora Pavel memb, pri čemer pa pravica na problem pomanjkanja mi." Zato je prepričana, da Gantar. Poudaril je, da pod- dižav do trajnostnega razvo- vode, ki bo v Evropi najbolj bo v luči podnebnih spre- nebne spremembe že vpliva- ja ne sme biti olanjena," je opazen v Sredozemlju in memb creba predvsem spre- jo na naša življenja, so realna še dejal Pavel Gantar. Janša predlaga varčevanje ska vlada še enkrat premisliti, saj za sporazum nima večinske podpore ne v poli» tiki ne v slovenski javnosti. Bo^an Bogataj hodnji gospodarski razvoj in tako Janša, da bi podjetja z Bistveno bolje bi bilo sedaj ....................................... predstavlja grožnjo za blagi- dovol j naročili lahko vlagala v priznati napako, kot da o Gorenja vas - Na sobotnem njo sedanje in tudi prihod- nove programe in s tem za- tem odločamo na referen- posvetu SDS v Gorenji vasi njih generacij," je povedal gotoviia nova delovna mesta, dumu," je dejal Janša in je razprava potekala pred- predsednik )anez janša. S tem bi lahko ustavili rast opozoril tudi na nasprotova- vsem o trenutni gospodarski Po njegovih besedah bi brezposelnosti in trend tudi nje nekaterih razumnikov situaciji. "Zelo smo zaskrb- morala vlada najprej varčeva- obrnili. predlogu sporaziuna. Prete- Ijeni nad stanjem gospodar- ti pri javni porabi in razbre- V razpravi so se dotaknili kli teden se je proti sporazu- stva in očitno nekompetent- meniti gospodarstvo. Poraba tudi potrditve arbitražnega mu opredelil France Bučar, nostjo vlade. Predlog prora- se povečuje, prihodki zmanj- sporazuma o urejanju dr- Na prihodnjem svetu stran- čuna kaže enomino zadolže- Sujejo. Le razbremenitev go- žavne meje s Hrvaško. "Me- ke se bo SDS odločala o in- vanje, kar je škodljivo za pri- spodarstva bi omogočila, nimo, da bi morala sloven- terpeladji proti vladi. Prireditve in parkiranje v Bohinju delovanja medobčinskega inšpektorata pričakujejo več reda na tem področju; 41 odstotkov je mnenja, da med- Matevž Pintar lovanja medobčinskega in- ranja lahko še temeljito iz- občinski inšpektorat ne bo špektoiata pričakujejo več boljšal, Četrtina jih meni, da bistveno pripomogel k rešitvi V tokratni telefonski anke- reda tudi na področju črnih je parkiranje urejeno dokaj te problematike. ti je sodelovalo 473 prebival- gradenj. dobro, in 14 odstotkov, da je Hvala vsem, ki ste si vzeli cev Bohinja. Zanimalo nas je Največ, 62 odstotkov je 2 za parkiranje v Bohinju na časzasodelovanjevanketi. V njihovo zadovoljstvo z letoš- utripom poletnih prireditev v splošno zeîo dobro poskrb- zameno smo vam pošiljali njim utripom poletnih prire- Bohinju povsem zadovolj- Ijeno. Polovica vprašanih je brezplačne izvode Gorenj- ditev. VpraSali smo jih tudi, nih, 31 odstotkov jih meni, da prepričana, da je nadzor nad skega glasa. Če bi se nanj že- aii je po njihovem mnenju bi bilo prireditev lahko še črnimi gradnjami nujen, saj leli naročiti, nas pokličite v parkiranje v Bohinju dobro veČ. Po mnenju 57 odstotkov so v Bohinju postale pravi Klicni ccntcr slepih na števil- urejeno in ali z začetkom de- vprašanih bi se sistem parki- problem, zato z začetkom ko 04/5116 404. Ali st* adovcUni z ulriMfn p^cvih pnredHev? «idoveljeA t uNIpem pnrcdite« v Sohinju Nr vem A% Plllřdltsv f M^n.m, Si bi blio pnrvdrter jhinie ve< » fTWiid N-47Î Je pù v»Vm fi^tiiť^njé v »Idh v slam« turin^e mone? If Htytm 4% ParUrjnw j Merim, da b« Irsicm lahke te izMlial sy% pirUrsnie 1 ni partij tno -47Î i à GORENJSKI GLAS torek, 20. oktobra 2009 KTU A LNO info(S>g-^as.si 3 Viadukt bodo porušili As^ocestni odsek med Peračico in Podtaborom, dolg 2,4 kilometra, naj bi bil odprt do poletja 2on. MARIA^A AHAČIČ Radovljica • V teh dneh intenzivno potekajo dela na enem od treh viaduktov na avtocestnem odseku Perači-câ'Podtâbor. Viadukt Lešni- ca, najbližji Podtabom, naj bi bil tako dokončan že do poletja prihodnje leto, sledili bosta obnova viadukta Pe- ranica in predora I.jubno. Slednji bo razširjen, povečan s talnim obokom in dopolnjen z elektro In strojno upiciiio • lu poirieiii» d^ bo na novo razsvetljen, opremljen z napravami za klic v sili ter ^'ideo nadzorom. Via- DARS je najprej zaćel obnavljati viadukt Lešnka. / Tina Ddki dukt Ljubno tik pred predorom bodo porušili in zgradili na novo. k celoviti rekonstrukciji des- gije izvajalca," Še pojasnjuje- manj kot pet milijonov ev- ne polovice avtoceste," potek jo in zatrjujejo, da tudi v pri- rov, v posropku sklenitve pa "Ker smo kot investitor gradnje pojasnjujejo na mcru» ko bi dela na tem via- je tudi pc^odba v vrednosti ugotovili» da stanje objektov DARS-u. "Izvajalec del bo duktu začel kasneje, riačrto- 18,8 milijona evrov za ruáe- in predora, zgrajenih v letu najprej začel rekonstruirati vani rok dokončanja gradnje nie in gradnjo viadukta 1965» ne omogoča ustrezne viadukt Peračica in predor celotnega odseka ni ogro- Ljubno ter rekonstrukcijo prometne varnosti, ki je si- Ljubno, ali bo takoj začel de* žen, saj gre za krajši objekt. predora Ljubno in viadukta cer običajna za ceste, ki jih lati tudi na viaduktu Ljubno Kot so še pojasnili na Peračica, ki jo bo Dars skle- upravlja DARS, je bila spre- (z vidika dostopa do predo- DARS-u, je vrednost del na nil s podjetji SCT, Pnmorje jeta odločitev', da se pristopi ra), pa je odvisno od tehnolo- viaduktu Lešnica nekaj in CPM. Stolpom naj bi vdihnili življenje Pri oživljanju starega mestnega jedra Kranja želijo obnoviti tudi obrambne stolpe, zato so se pri MO Kranj s projektom Trije stolpi prijavili na javni razpis za evropska sredstva. Vi IMA STANOVNIX Kranj • "Pri pripravi projekta Trije stolpi nas je vodila želja po obnovi obrambne linije Kranja. Že sedaj obnavljamo In dogniujemo obzidje, nie-gov sestavni del pa so tudi stolpi. Trije stolpi oziroma njihovi ostanki so še vedno ohranjeni, ne bomo pa jih obnovili le zaradi lepšega videza, ampak jim bomo dali tudi novo vsebine, s katero verjamemo, da bcmo popestrili dogajanja v mestnem je- < dru," je ob predstavitvi skoraj Stoipu na Pungertu naj bi z obnovo vdihnili življenja, dva milijona evrov vrednœa namenjen pa naj bi bil zlasti mladini. naj bi bil prenovljen stolp na P un gertu namenjen predvsem kulturni vzgoji otrok in mladine, stolp na Skrlov-cu intermedijski umetnosti, stolp na nekdanjem Volko-vem vrtu (sedaj je občinski) pa bo razgledni stolp z manjšim odrom, "Poobnovi Layerjeve hiSe in obnovi gradu Kliiilitein, ki trenutno poteka, naj bi s projektom Trije stolpi zaključili sklop del projekta kuitumo prireditvene četrti," dodaja kranjski župan Damijan Perne, ki je prepričan, da je projekt obnove stolpov dober in da imajo veliko možnosti, da projekta poudaril kranjski podžupan Igor Veiov in po- okviru dnigega javnega raz- Projekt treh stolpov naj bi na razpisu z njim uspejo. Če jasnil, da so pri Mestni obdni pisa za sofinanciranje opera- zaključili do konca novem- ne bodo, se bo obnova vse- Kranj v začetku tega meseca dj javne kulturne intrastruk» bra leta 2010, kot je pojasnil eno začela, vendar pa bo oddali vlogo za sofinancira- ture v okviru Evropskega vodja oddelka za dnažbene brez evropskega denarja po- nje investicijskega projekta v sklada za regionalni razvoj. zadeve Uroš Korenčan, pa časnejša. Voditelji iz petnajstih držav o krizi govalce 2). stoletja", mednarodno u.speSna, a razmeroma neznana podjetja, ki v času krize rastejo in predstavljajo šte fan Zarc i mu, je letos sodelovalo več kot eden najpomembnejših me- modele vodenja, Id premagu-..............................................................................130 predsednikov ter danov nedžerstóh mislecev v Evro- je krizo. Uspeh Slovenije v Bled • Na Letnem forumu uprav in nadzornih svetov, pi. Udeležencem je predsta- globalnem merilu je po mne- najvišjih vodilnih, ki ga je generalnih direktorjev podje- vil najnovejše pristope k ob- nju dr. Simona močno odvi- lEDC-Poslovna šola Bled v tij in državnih ustanov in viso- vladovanju uspešnosti podje- sen prav od srednje velikih petek organizirala že 22. leto tóh gostov iz 15 držav. Osred^ tij v razmerah globalne go- podjetij, kot primere sloven- zapored in ga je cdprl pred- nji govornik na fonmiu, ki je spodarske krize kot tudi de- skih skritih zmagovalcev je sednik Republike Slovenije Danilo Turk • lako imeriova- potekal pod nasbvom Vode- javnike dolgoročne 'jspešno- navedel podjetja Akrapovič, nje, ki premaguje krizo, je bil nem Predsedniškem foru« prof. dr. Hermann Simon, sti sodobnih gospodarskih družb ter omenil "skrite zma- Instrumentation Technologies, Seav^vin Hidria. Delničarji še vedno čakajo na denar Skupščina družbe pooblaščenke Lameta, na cateri naj bi prižgali zeleno luč za izplačilo delničarjev, je bila odpovedana. UršaPeternel doslej zavrnjene in tako naj ..............................................................zdaj ne bi bilo več ovir za iz- Jesenice • Prejšnji teden v plačilo. Za to bodo namenili ponedeljek bi morala na Je- 2,48 milijona evrov, kar senicah potekati skupščina znaša 2,2 evra na delnico. V družbe pooblaščenke Lame- povprečju bo vsak delničar ta, na kateri naj bi vendarle prejel okrog štiristo evrov. prižgali zeleno luč za izplačilo delničarjev. Gre za za- In kdaj lahko delničarji pričakujejo izplačilo denarja.^ poslene bivših železarskih Tudi ko bo sklep o izplačilu družb, ki so do delnic prišli na skupščini potrjen, žal Še prek potrdil za neizplačane piače. Toda skupščina je bila nepričakovano odpove- Skupščina bo pomembna dana. Kot je pojasnil direk- zlasti zato, ker bodo na tor Lámete Ludvik Bergles, njej odločali o izplačilu je prišlo do težav pri vpisu v delničariev. ki na denar že dal| časa nestrpno čakajo. register, zato so bih skupšči no prisiljeni odpovedati. Zadeve že urejajo s pomočjo notarjev in odvetnikov, novo ne takoj. Zakon o gospodar- skupščino pa bodo sklicali skih družbah namreč dolo- âm prej, predvidoma v roku ča, da so delničarji lahko po- enega meseca, je zagotovil jrfačani šele v Šestih mese- Bergles. Skupščina bo po- cih od objave vpisa sklepa o membna zlasti zato, ker zmanjšanju osnovnega ka- bodo na njej odločali o iz- pita]a, saj naj bi na ta način plačilu debičarjev, ki na de- zavarovali morebitne upni- nar že dalj časa nestrpno ča- ke. Kot je povedal Ludvik kajo. Vodstvo Lamete je na- Bergles, upnikov nimajo, mreč že leta 2007 delnice zato se mu ta zakonska doprodalo novemu večinske- ločba zdi odvečna. Sam bi, mu lastniku Slovenske in- kot je dejal, denar med del- dustrije jekla, mskemu Di- ničarje rad razdelil čim prej. Ionu. Zaradi tožb nekaterih zakon je zakon, in če ne malih delničarjev pa so se bo novih tožb, delničarji de- postopki izplačila zavlekli. A nar lahko pričakujejo pri- kot nam je zatrdil Ludvik hodnjo pomlad, predvido- Bergles, so bile vse tožbe ma maja. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vol^^k NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnitc, Dano Zavrl Žleblr UREDNiilVO NOVINARJI-U REDNI KI: Bogataj, Aienka Brun, IgOf KaváČ, Suzam P. Kovačič, ) Petemd, Mateja Rânt, Stojan Saje, Vtima Stanovnik, Simon Šubk, Cveto Zapiotnik. Danica Zavri 2lebir, Štefan Žar^; stalni sodelavci: Ahađč. Maja Bertonœl), Matjaž Cregonč, Ana Hartman, Jože Ks^njek. kld^^ Miha N^ič, jasna Paladin, Mar^ SrDolmkar, Ana Vol^ak 08 LIKOVNA ZASNOVA )emq Stritar, IlovarStritar d o.o. TEHNIČNI UREDNIK Cre^ Flajnik FOTOCRAFIjA Tna DokJ, Corazd Kavdč LEKTORICA Marjeta Vozlič VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj GORENJSKI CLAS (ISSN C353>6666) \e registrirana blatna m storitvena znamka pnad il Utsdii R$ za InMlektu«!no faslnin«. Ustanovitelj In Izdajatelj: Cocftnjski glas» d.0.0.. Kranj / Cirekrorica: Manja Volćjak I Na$lov. Bleiwvisova CBsea 4, 4000 Krjnj / Tel.: 04/20142 00, 04/2014213, «-mail: ínfo^g^glas.sí: malí oglasi m osmrtnice; tel: 04/201 42 47 / Delovni poned»lj«k t«tek m čT^rtci^ od S ^ «7 nH ^ Ho urp, pelek od S. 60 14. ure, sobote. n«del|e m prazniki zaprlo. / Gorenjski glas je paUednIlt. izhaja ob torkih In petkih, v nakUdi 12.000 izvodov / Redne pnlo^e: Mo;a Cofert^skj, Leto- pi« Gorenjska (enkrai tetr\o) in dr/et lokalnih pril«^ /t^sk; DrucV Cannthia CmbH&. CaKG. St. Veit/CUn (it. Vid na OiinI), Avsiriia / Narcinina: tel,: 04/201 42 41 / Ceni izvoda: EUfi, letna naročnina: 140^ R»dni pazniki Imajo 10 % popusta, polletni popusu. letni ss % popusta: v cene le vrafunan ODV po sio)nii S.s narcinina se upošteva od tekoče Številke Časopisa do pisnpga preklica, ki velj» od zadetki naslednjega Obračunskem o'>dobja / Oglasn« storitve: po ceniku; oglasno tri^nje: tel.: 04/ sot 42 46. i 4 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS torek, 20. oktobra 2009 Za aktivnejšo starost V okviru projekta Sjplus bodo v Bohinju poskrbeli za večjo kakovost življenja in socialno vključenost oseb, starejših od 65 let. Matïia Rant starostnike, zato se bodo ............................................................................prek socialne mreže, ki jo Bohinjska Bistrica - S pro- bodo vzpostavili s pomočjo jektom 65plus, Id ga izvaja občine, bojevnih skupnosti zavod za spodbujanje in Ln lokalnih organizacij, po- razvijanje kvalitete življenja skušali približati tem lju- Papilot, bodo v Bohinju po- dem. Najprej bodo ocganizi- skrbeli za aktivnejše življe- rali srečanja in delavnice, na nje tudi tistih starostnikov, katerih bodo starejše us poki ostajajo v domači oskrbi. sobili za prostovoljce, prek Projekt, ki ga bodo končali mobilnega informatorja pa februarja 2011, so finančno jih bodo tudi seznanili z nji« podprle Islandija, Norveška hovimi pravicami 1er jim po- in Lihtenštjan. magali pri pisanju dopisov "Akdvnosti projekta 65plus id izpolnjevanju viog. Vzpo- so namenjene pripravi sta- redno 3 tem bodo pripravili rosCnikov na ponovno vklju- Še okrogle mize in strokov- čevanje v družbeno okolje, na sreíanja, na katerih bodo pripravi okolja z namenom poskušali preseči predsodke razbijanja predsodkov in do starejših. Ob koncu naj spodbujanju pozitivnih sta- bi zaživela mreža starostni- li§<* do starostnikov ter vzpf)- kov prostovoljrev. "Raňina- stavitvi mreže prostovolicev mo, da bomo od dobrih ti-starosmikov, ki bodo delova- soč starostnikov v občini Boli v svojem lokalnem oko- hinj, kar predstavlja dvajset lju," je pojasnila izvajalka odstotkov prebivalstva, v projekta Špela ReŠ. K pro» projekt zajeli vsaj trideset jektu želijo pritegniti pred- odstotkov starostnikov,"' je vsem socialno manj dejavne končala âpela Reš. KRATKE NOVICE Gorie Evropski denar za še dve naložbi Ob zadnjem popravku proračuna, k) so ga občinski svetniki potrdili na zadnji seji, so v načrt razvojnih programov vključil še dve naložbi. Po besedah župana Petra Torkarja so namreč uspeinc kandidirali za evropska sredstva za obnovo vodovoda Visoke cone. Za ta namen so pridobili 410 tisoč evrov. Še približno petsto tisoč evrov pa se jim obeta za obnovo ogrevanja v osnovni šoli Gorje v okviru švicarskega finančnega mehanizma. Delež lastnih sredstev občine pri obeh naložbah znaša 15 odstotkov celotne vrednosti projekta. M. R. ljubgana Delovni zvezki za tristo družin Sedem slovenskih založb je v sodelovanju s škofijsko Kari-tas Lji^bljana letos že peto leto zapored izvedlo akcijo, v kateri so družinam s petimi ali več otroki podelili delovne zvezke, letos jih je prejelo kar 306 družin oziroma 1751 otrok, zvezki pa so bili skupaj vredni 36.208 evrov. Največ prošenj za delovne zvezke je bilo v ljubljanski nadškofijl. Takšno dobrodelno akcijo načrtujejo tudi za prihodnje leto. Ker pričakuje/o Se veČ prošenj, bodo morali pri delitvi pomoči ob Številu otrok upoštevati tudi višino povprečnega dohodka na družinskega Člana. ]. K. ••J- Boot PACKPUiS S tet garanci/e* ser,« Simpatije do pesnika še živijo Še sonce je v soboto nagradilo lepo pripravljen dogodek in spomin na pesnika in pisatelja Simona jenka. Suzana P. Kovačič Podreča - Na Podreči, njegovem rojstnem kraju, so pripravili prireditev ob 140. obletnici njegove smiti. "Simpatije do pesnika nikoli niso zamrle in so žive še danes," je poudaril Rudi Zevnlk. Pesnikovo življenje in delo pred obnovljenim spomenikom Simonu Jenku so pred« stavili Polona, {aka in Anže Zevnik. Predvsem pa je bilo slišati veliko zborovskega petja; samo jenkovih pesmi je uglasberiih več kot osemdeset. Nastopili so Lovski moški pevski zbor Simon Jenko iz Medvod. Mešani Na prireditvi je bilo slišati veliko zborovskega petja; samo Jenkovih pesmi je uglasbenih več pevski zbor Simon Jenko iz kot osemdeset / F«o,Tir.8 0eu Trboj, Mešani oktet lipa iz Sore, Moški pevsJd zbor Ko- îepo pripravljen, pa je imel je čakalo darilo (kipec Simo- Že dan prej so se oesni- krčan s Kokrice» Moški oktet organizator nekaj smole z na )enka) pa se je opravičil. ku pred spomenikom na Rožmarin Društva Simon govorniki. Kranjski podžu- Se je pas kančkom nostalgi- Podreči poklonili učenci iz Jenko iz Temnice na Krasu, pan Igor Velov je svoj govor je, tudi do Jenkove pesmi več osnovnih šol, učenci Mešani pevski zbor Litostroj zamudil (kot je povedal kas- Naprej, pesnika spomnil OS Simona Jenka iz Kranja iz Ljubljane in Kvintet Pi- neje, zaradi rojstva otroka), mag. Veliniir Gjurin, vodja so iz šolskega glasils Vaje halnega orkestra Slovenske letošnji dobitnik lenkove Sektorja za slovenski jezik pesniku recitirali svoje pes- vojske. Kakor je bil dogodek nagrade Aleš Debelj^, ki ga pri ministrstvu ta kiiltiiro. mi. Znižali komunalni prispevek Lastnikom objektov v Srednji vasi in Šenčurju, ki še niso plačali priključnine na javno kanalizacijo, ne bo treba plačati celotnega dodatnega komunalnega prispevka. Simon Šubic sprejeli nov odlok o komu- soč evrov prispevka oziroma nih metrov bo tako dodaten ....................................... nalnem opremljanju, po ka- povprečno skoraj tri tisoč ev- komunalni prispevek znašal Šenčur • Za objekte v Sen- terem mora občina obraču- rov. Občinski svet se je zato šeststo evrov, do tristo kv. čurju in Srednji vasi, ki še nati komunalni prispevek na predlog župana Mira Ko- metrov devetsto evrov, do niso priklopljeni na javno tudi za naknadno zgrajeno zelja in občinske uprave na petsto kv. metrov 1200 ev- kanalizacijsko omrežje, bodo morali lastniki po novem plačati višji prispevek (izboljšano) komunalno in frastrulcturo. zadnji seji odloČil, da bodo rov in 1500 evrov za objekt, sprejeli poseben odlok o večji od pststo kvadratnih Dodaten komunalni pri- opremljanju zemljišč z jav- metrov. Lastniki, ki prispev- od dosedanje priključnine, spevek je lahko precej visok, nim kanalizacijskim omrež« ka ne bodo zmogli plačati Če se bodo seveda v prihod- Izračuni so pokazali, da bi iem za Šenčur in Srednjo naenkrat, imajo možnost nosti odločili za priklop na morali lastniki 75 objektov v vas, po katerem bodo občani obročnega plačila, so še od- javno kanalizacijo. V skladu Srednji vasi in Šenčuriu, ki pJaČali zmanišan dodatni ločili svetniki. Podobne od- z novim zakonom o prostor- še niso priklopljeni na kana- komunalni prispevek, nje- loke bodo v prihodnosti pri- skem načrtovanju in podza- lizadjo, namesto 351 evrov gova višina pa bo odvisna od pravili tudi ob gradnjah ka- konskimi predpisi so namreč tudi v občini Šenčur priključnine plačati od se- kvadrature objekta. 2a ob- nalizacije v preostalih nase demsto do skoraj sedem ti- jekt velikosti do 150 kvadrat- Ijih v občini. Začeli graditi kontrolni center i 1. stran preselili iz sedanje lokaciie Županič. Iz projekta je izlo- v Ljubljani, nekaj jo bomo Čen kontrolni stolp, ki ga Celotna vrednost investi- dokupili. Bomo pa morali bodo po novem gradili nečije je 22,5 milijona evrov, po odprtju novega centra na posredno ob letališki ploš-od tega bo družba Imos za letališču zaradi varnosti vsaj čadi. "Novega stolpa verjet-gradnjo prejela 8,2 milijona Se pol leta delati na obeh lo- no ne bo vsaj Se naslednjih evrov. "Nekaj opreme bomo kacijah hkrati," je pojasnil pet let," ocenjuje Županič. ŠKOF}a Loka Ugriz tarantele Kulturno društvo Lonca vabi ob peti obletnici renesančne skupine v nedeljo ob ^9.30 na Loški oder na plesno predstavo Ugriz tarantele. Vstopnice so na voljo pri članih KD Lonca, na Info točki LIG biegoš ali prek kdlonca@gmail.com. I. K. GORENISKIGLAS torek, 20. oktobra 2009 GORENJSKA ' 5 Spoštovanje je temelj zakona Biserna poroka Aleksandra in Danice Ravnikar iz Kranja Sutana P. KovačiČ Kranj • Biserno poroko sta 1. oktobra praznov^a Aleksander Ravnikar in Danica, rojena Kurent Spoznala se že v šolskih letih, oba sta rojena v vasi Kamnje v občini šentrupert na Dolenjskem. Kot pravita, je simpatija dolgo tlela, prava ljubezen pa se je vnela leta 1948. Poročila sta se leta 1949 v Ljubljani. Ohrpti so bile v tisHIi řasih bolj skromne, so jo pa imeli premestili v Kranj, je Čez Čas pnšla za njim. V Kranju živita še danes. V zakonu sta se rodila sinova Aleksander in prvi dan pri njej doma, drugi Danica m Aleksander Ravnikar s pričama dan pa pri njem doma. Po Jože. Imata vnuke Dejana, Damirja, Aljošo in dvojčici DaŠo in Anjo ter pravnuka lana. "Vsa leta sva trdo celaia, svoj čas sva imela tudi vinograd na Dolenjskem, kamor se v toplejših mesecih Še vedno rada vračava," povesta. 7.a njuno hiSo v .Centru« pertu na Dolenjskem je velik vrt, ki ga še vedno sama obdelujeta. Sta člana Združe- šestdesetih letih skupnega Aleksander je po osnovni pa v Beograd, kjer je končal nja borcev NOV in se redno življenja sta se ponovno za- šc^ delal doma na mali hri» oficirsko Šolo. V JLA je ostal udeležujeta partizanskih obljubila na Ljubljanskem bovški kmetiji, se učiJ za kro« do upokojit\'e leta 1955, po proslav, Aleksander je že 46 gradu 3. oktobra, poročil ju jača, postal priučen mlinar činu je major. Danica je po let zastavonoša IX. Brigade je ljubljanski župan Zoran in služil pri bogatem kmetu šolanju delala doma nakme- Kočevska. Dejavna sta v Kra- Janković Priči sta bili, tako in gostilničarju. Jeseni leta tiji, v Času NOB je delovala jevni organizaciji Rdečega kol leta 1949, Daničin brat 1942 je odšel v partizane, kot terenska aktivistka. Kas- križa Zlato polje, za svoj pri- Tinko in Aleksandrov brat najprej v brigado Toneta neje se je izučila za trgovko, spevek v tej humanitarni Andrej. "Medsebojno spo- Tomšiča... Zadnjo zimo voj* že vsa leta pa se je drži sloves organizaciji sta že prejela štovanje ohranja zakon/' ne so ga poslali v šolo za odlične kuharice. Ko so najvišje možno priznanje pravita Ravnikarje va. častnike v Metliko, od tam moža Aleksandra službeno Rdečega križa. Priznanja športnikom - upokojencem Ana Hartman Kranj - V Društvu upokojence/ Kranj so devetnajstič podelili priznar.ja najboljšim v akdji Upokojenec - Športnik Iťld. Upokojenci za sodelovanje v rekreativnih sekdjah po kriterijih društvenega pravilnika dobivajo točke; v letošnji akciji jih je os%ojilo 349 upokojencev, najboljšim pa so pred kratkim na prireditvi v Domu krajanov na Primskovem podelili priznanja. Zlato medaljo je prejel Mar» lan Miheláč, sicer tudi predsednik komisije za šport in rekreacijo v društvu, srebrne medije so dobili Marija Friško vec, Marija Golob Prei-singer, Matíja Retelj, Vida lermanáč. Marian Mravlje, Predsednik društva Franc âmajd (četrti z leve) v družbi dobitnika zlate medalje Marjana Miheićića (tretji z leve) in nekaterih dobitnikov srebrnih medalj. ! fw:cofudkav^íč Magdalena Savemik, Cirila polnil 86 let), podelili pa so jend je nalveč zanim^ja za nim tenisom, balmanjem, Retdj, Milica Maietič, Hele- 48 bronastih medalj. pohodniško in planinsko kegljanjem in šahom. Prire- na Benedik in Silvo Mravlje, Vsem dobitnikom je čestital sekcijo, točke pa so lahko ditev so popestrili s siečelo- ki je bQ mdi najstarejši uA^ tudi predsednik draštva zbirali tudi s kolesarieniem, vom in kulturnim prog^a- l^^enec akcije (letos bo do- Franc šmajd. Med upoko- tenisom, plavanjem, namiz- mom. V vrtcu dva oddelka več kot lani Dan ! ca Zavrl Ž U BIR žnična vrtca. Čriček na Zgornji Beli, ki se je v začetku šolskega leta preselil v popolnoma preurejen dom krajanov centralno kuhinjo, kar je bilo ravnatelj zavoda Osnovna in v katerem je 21 otrok v ....................................... potrebno zaradi povečanega šola Matije Valjavca Pred- kombiniranem oddelku, in Preddvor • V vrtcu Storžek v števila otrok v vrtcu in šoli. V dvor Marjan PeneŠ. Šola ima vrtec Palček' na Jezerskem, Preddvoru je letos 124 otrok, matični šoli je namreč letos sicer še dve podružnici, v Ko- kjer je 19 otrok. Lani je bilo v ki so razporejeni v šest oddel- 322 otrok. "Reorganizirali kri, kamor je vpisanih osem vseh vrtdh 114 otrok, letos jih kov, dva več kot lani. Zaradi smo tudi odmore, posebej učencev, in na Jezerskem, je 144, še dodaja ravnatelj tega so letošnje poletje vrtec odmor za popoldansko kosi- kjer je letos 31 učencev, sku- Marjan Peneš. V tem šol- preuredili tako, da so na novo lo, zaradi česar smo morali paj 371 šolaijev (lani 368) pa skem letu je na matični šoli, pridobili dva prostora. V vrtcu so delorr.a obnovili tudi prilagoditi tudi umike in pre- je razporejenih v zi oddel- obeh podružnicah in vseh vrt7P učencev." je poiasnil kov. Imajo tudi dva podru- enotah vrtca 515 otrok. Redarjev še ni bilo Bošttan Bocatat sko upravo, policiio in mcd- •........................................................................občinskim inšpektoratom. Gorenja vas - Gorenjevaško- vendar, tako Izidor Mrak, je poljansld občinski svettiiki so zgolj načelen: "Pričakoval bi, na zadnji seji sprejeli olix^inski da bo naš inšpektor podal program varnosti, s katerim konkretne in celovite predlo- podrobneje določajo vrsto in ge za izboljšanje varnosti v obseg del redarstva. Podlaga občini, ki bi jih tudi izs-ajali" za izvajanje nalog redarjev je Še bolj oster je bil Bogo Žun: ocena varnostnih razmer v "To sploh ni program, saj ne občini, hkrati pa občinski pro- predvideva niti števila redar- 'am varnosti upošteva bi- jev v občini." Elizabeta Rako- stveno večja pooblastila ob- vec, direktorica občinske ânskih redarjev. Pred dvema uprave, je pojasnila, da sta letoma so v občinah škofja bila ob vzpostavitvi inftpekto- Loka, Gorenja vas-Poljane in Žiri ustano\Tli medobčinski rata zaposlena dva redarja, po načrtih naj bi bili trije: "V inšpektorat v katerem so za- vmesnem času je dal eden od- posleni tudi redarji, vendar poved,skupnopanajbivnaši jih vsaj za zdaj ni veliko videti občini uporabili deset odstot-V Poljansld dolini. "Redarjev kov enega redarja." Viktor Mi- trenutno ni, čeprav bi lahko kek. medobčinski inšpektor opravljali nadzor nad mirujo- je pojasnil, da so zaposlili dva Čim prometom in vandaliz- nova redarja, ki pa morata mom ob šolah. Menim, da bo najprejiia izobraževanje: "Re- potrebnega še nekaj Casa, da ddi naj bi bil v vaši občlid v>>ren, saj so odigra- so s 7 točkami še vedno na li kar dva kroga. Hokejisti Ac- zadnjem raestu, dve todd za roni Jesenic so v petek v slo- deveto uvrščeno Tilio Olim» venskem derbiju gostili eki- pijo, ki je v nedeljo z 1:6 iz- po Tilie Olimpije in po vro- gubila proti ekipi z Gradca, čem zaključku srečanja z re- Nov krog hokejiste v li rultatom 7: 5 drugič v sezoni EBEL Čaka v petek, ko Jeseiu- osvojili obe točki. Čeprav so čani gostujejo na Dunaju. imeli v obrambi še veliko te- Vse bolj napeto pa je tudi v žav, so se tokrat izkazali na- državnem prvenstvu. V Kra- padalci, o6tno pa so našli nju sta se v derbiju vodilnih tudi nekaj pravih okrepitev in ekip pomerili moštvi Trigla- boljSo formo. To so dokazali va in Stavbarja Maribor, kar s tudi na nedeljski tekmi proti ekipi Red Buli Salzbui^, ko âgali gostitelji, 4 : X pa so z ki SO se vodilnim Štajercem so se enakovredno postavili tako približali na točko razli- po robu favoriziranim tek- ke. Novo zmago so iz Gradca mečem in ob koncu rednega prinesli hokejisti MK Bleda, dela iztržili neodločen rezul- ki so slavili s 4:7, pri Partiza- tat 3:3. Gola ni bilo niti v po- nu pa ni uspelo zmagati eki- daljšku, tsko da so na koncu pi Jesenice mladi, Id je izgu- odločali kazenski streli, kjer bila s 6:2. jesenlčanl so proti ekipi Red Buli Salzburga Iztržili točko Nogometni teden v Kranju Triglav Gorenjska že devet tekem v pokalu tn prvenstvu ne pozna poraza, na vrsti pa je nov pomemben izpit za varovance trenerja Staneta Bevca. Jutri jih za preboj med osem najboljših v Pokalu Hen/is v Kranju ob 14. url čaka Primorje. Vodilno moštvo 2. SNL in bivši prvoligaš bo trd nasprotnik, Gorenjci pa so ga v Ajdovščini premagali v prvenstvu. Konec tedna bo v Kranju še derbi z Muro, ki odloča vsaj o drugem mestu. Triglav ga je zasedel po zmagi proti Bell krajini v nedeljo v gosteb. V. S. imeriški nogomet na V Sloveniji je pet ekip ameriškega nogometa in ena je tudi na Gorenjskem. Alp Devilsi ali Alpski vragi so v nedeljo prvič nastopili na tekmi državnega prvenstva. Maja Bebtonceli v k s Visoko • Na nc^ometno igrišče na Visokem pri Kranju so v nedeljo na tekmi državnega prvenstva stop^ igrald v nda> liko drugačnih "kopačkah". Predsta%Tli so se igrald ameriškega n<^ometa, pri katerem je v elopi lahko celo 53 igralcev, med igro pa jih je na igrišču iz ene ekipe največ 11, ki se lahko menjavajo ob vsaki prekinitvi Ameriški nogomet je eden izmed najbolj priljubljenih športov na svetu, za katerega se v sdnjem času navdušuje tudi vedno več Slovencev, Pred pet» v. v \ fg/n ^L'^ ŠS-ÉÍ a A i r i J ^ \ ♦ i « I Tí-v ' L., »i' . -S / I 5 - L k « I f i i' ^ ps • r^ý r^ 1 ř I. sv K h 1»« t» i' imi leti je bila ustanovljena Prva gorenjska ekipa v ameriškem nogometu je bila ustanovljena lani in šteje okrog Zveza za ameriški nogomet 45 igralcev. / p®««: A^k« b-ôv»« Slovenije, lani pa smo prvi klub ameriškega nogometa z pet, od tega štiri nastopajo v dr- borčani zmagali 2 rezultatom Oani Alp Devilsov trenira- imenom Alp Devils dobili tudi žavnem prvenstvu, ki poteka 25:13. "Maš dlj je osvojiti na- jo trikrat tedensko na igrišču na Gorenjskem. Veliko vlogo P^^ ljubljanske in go- slov djžavnih prvakov, kar pa v kranjski vojašnici: ob tor- pri ustanovitvi Iduba je imel rcnjske ddpe še Maribor Ge- vemo, da bo težko. Do konca kih, četrtkih in sobotah. "Na Ljubljančan Andrej LomSek, nerals in Gold Diggers iz Red- jesenska dela nas &kata še zunanjem igrišču t>omo tre- kj je kot vojak Slovenske voj- ^^ ob Savinji Gorenjd so prvo ive prvenst/eni tekmi/' je de- nirali še do sredine novem- ske zapoden v Kranju. Pred- tdcmoodigralivneddiona Vi- jal Lorašek, s skoraj 35 leti naj- bra, potem pa se bomo pre- sednka kliija je Sabina Koste- sokem in v dobri dve in pol ur starejši aktivni igralec amen- selili v telovadnico," še pravi rov, kapetan in ^avni trener trajajočem srečahju 2 Mari- ikegi nogometa pri nas. ekipe pa Matt Fenko. ' 'Zanimanje za ameriški nogomet na Gorenjskem je. Trenutno imamn okn^ 45 igralcev in velika vedna jih je prav lomšek. z Gorenjsk^a. So pa v naših vrstah dobrodošli tudi novi igrald, Se posebej talini, ki so hioi in močni ter seveda hitto dojemljivi. Akdje pri ameriškem nogometu so namreč vnaprej dogovorjene, naučene, in vsak Igralec mora natančno vedeti, kaj je njegova naloga," je povedal Andrej Lomšek, ki se je z ameriškim nogometom srečal leta 2003 in se pridružil ekipi Silver* hawks iz Ljubljane, do nedavnega sploh edini slovensîd eld-pi v tem športu. Sedaj jih je Alpski vragi so v nedeljo zmagali na debiju v državnem prvenstvu./^oto AnvaSuiov«: Savčaní še na Kitajsko Mata Bektonceij cer slavil Grega Bole [Adria Mobil), ki je dobil sprint picd Juietom Kocjajioui (Carmiooro) in Dejanom med kolesarji pod 23 let sta Bajtom (Sava, na sliki), iz-...................................... dobitnika zlatega Scottovega med SavČanov sta dirko v Podsmreka • Tadej Valjavec kolesa. Prejela sta ga po le- deseterid končala še kot 7. (Agar) v kategoriji elite kot tošnji zadnji domači dirki v Furdi in mladinec Jan Po-najboljši Slovenec na lestvici nedeljo v Podsmreki. Na 9. lanc, ki je bil 8. Za kolesarje UCI in Blaž Furdi (Sava) VN HiFi ColorStudia je si- Save pa s tem sezone še ni konec. Šest (Švab, Stare, Kerkez, Bur jek, novinec Zrimšek in Furdi), poleg njih pa še Bole, jih bo v reprezentančnem dresu od 11. do 19. novembra dirkajo na Kitajskem (Tour of H oin an). Znana pa je že članska ekipa Save za prihodnje leto, v kateri bo osem kolesarjev. Poleg šesterice, id gre na Kitajsko, bosta v njej še Uroš Si-lar in Domen Kalan, ki bo prišel 17. mladinskih vrsrt. GORENJSKI GLAS torek, 20. oktobra 2009 REKREACIJA m i roslav. cvjeticanin (gig-glas-si 7 Čez drn in strn MiROSiAV Braco pred kratkim v "nagovoru" mi- CviEnČANiN nistrsfva 23 žoktvo in šport "S ....................................... šolskimi športnimi tekmovanji P<^ovor med dvema u^en- in prireditvami pripomoremo kama devet^ razreda osnov. k skladnemu razvoju odiaáia- nešole: "NatejTOvibomsam* jočega in zorečega mkdega padla in se ubik." âoveka ter ga vzgalamo za Dru^ odgovori prvi: "Sej ta- zdravo in ustvarjalno ži\dje-stari itak prav'jo, da nas ni ško- nje." Vse lepo in prav. vendar da. Da smo škodljivci. " se mi zdi, da prvi razred in áe Pc^ovor med dvema učen- , kak višji ne spada v debato o cema letnik 2003: "A ti spáoh tem, kdo je boljši in kdo pred- veš kva pomen' kros?" D nigi od govori prvemu : "Vem ja, to je tek čez dm in slm! Sam' pojma nimam, kva ben in nepogrešljiv del šolske vsem slabšL Nisem prepričan, da verjamem, da so lake vr^ športna tekmovanja pomem*» Resne tekačice je to dm pa stm M." vzgoje. Pravijo, da so tekmova- Stal sem ob strani pr^ in nja nadgradnja dela pri red-kot športni navdušenec sprem- nem pouku, namenjena učen-Ijal boje na občinskem krosu cem in dijakom, ki ^jo pokaza osnovne in srednje šole, ki zati svoje znanje in sposobnoga je organizirala Športna zve- sti. Naj me vrag. Če mule v pr-za Tilič, in to na Kokrici na vem razredu hoče teči tristo "rolkarski" stezi ob vhodu v metrov samo zato, da bi se Udin boiÝt Poslušal sem dia- trapljal po preih, češ da je bolj- loge med ogrevanjem tistih ši od prijatelja ali kc^ drug^ najmlajših prvčkov do tistih, ki nj^ove mladosti- No, ampak v so že zapustili kJopi obveznega nadaljevanju prebranega je pa osnovnega šolanja. Nekateri bil napisan še ta absurdni sta- med njimi so že pravi tekmo- vàc 'Tekmovanja in prireditve Taktika: srce pustiti na terenu vald.kiimajovsobahžeizobe- so namenjene druženju vseh šene kolajne, kottuditaJd,ki so mladih, ne glede na znanja in se znašli lam zaradi sošoks ali sposobnosti." Hudič naj me z sošolke ali ukaza učitelja tele- vilami špiime, če tisti, ki nima sne vzgoje, ker so bili dobri ali aianja, uživa na Vegovem ma- odliáii na šolskem krosa Uči- tematičnem tekmo\anju, ali ti- telj tdesne v^oje je vprašal tekača Lz devetega razreda: "Kakšna je današnja taktika?" sti, Id ne mara teka, na krosu. Ampak, saj tisti z r.eznanjem sploh ne gredo na tekmovanja! 'Srce pustiti na terenul" je Saj res. Potem gredo na "prire- odgovori z mozolji napaden ditve", da se neuradno pokaže- najstnik, ki se je zdel kot no- jo kot otrod z neznanjem, gometaš, na koncu pa sem No, nerodnost sts^ mi ni zvedel, da je odličen smučar- vzela užitka do navijanja za ti- ski tekač. ste, ki so se borili na tekmi. Šol- Startale so borbe tistih naj- ski kros je vsekakor tisto, kar mlajšik Na videz kiactóh tristo mladi potrebujejo, in zakaj bi metrov je bila naenkrat resna ne tekmovali v teku, če že v razdalja, ki je zahtevala rtever- matematiki in še čem. Naj se jeten napor tako hitrih kot tudi vniem na začetek iii 2>kušarii tistih, ki so tek zmešali s kratko dopovedati, da naši najmlajši hojo kot pripomoček Kot oče niso škodljivci in ne potrebuje-podobno mladih otrok sem po- jo tekmovalnosti. Seveda vse mislil, ali ni mogoče prezgo- do takrat, ko stopijo v "svet daj, da bi tald, ki si še zob ne odraslih". Takrat se začne ... umivajo sami in še vedno ima- Zato je mc^oče bolje, da pridejo nekje v kotu sobe rezervne jo na start ogreti, da ne rečem pleničke za vsak slučaj, tekmo- že z izkušnjami in so priprav-vali med sabo? Spomnil sem Ijeni (tudi) za petsto evrov na se na misel, ki sem jo prebral mesec pustiti srce na terena Pripravlienezastart Kros ie lahko tudi užitek. Napovednik rekreativnih dogodkov 14. Ljubljanski maraton Ljubljana, 24. In 25. oktobra 2009 Organizator Mestna občina Ljubljana. Dodatne informacije: V soboto bodo potekali promocijski teki za predšolske otroke ter Šolski teki za osnovnoSoke In sredríješolce. V nedeljo pa bodo potekali tek na \o km, malj maraton in maraton 42.195 km. Vse o maratonu je objavljeno na spletni strani www.ljubljanskimaraton.sl Pohod na Višnji vrh pri Šmarjeških Toplicah Kranjr 24 oktobra 2009 Organizator: Planinsko društvo Iskra Kranj. Dodatne informaoje: Odhod naročenega avtobusa bo ob 7. url izpred hotela Creina. Druge informacije vam lahko posreduje Milan Čelik po telefonu 031/418 146, VAVW. planin skod rustvo-is k ra-kra n j.si. Pohod okrog Žirov žiri, 25. okt^ra 2009, Pohod okr^ Žirov Organizator: Planinsko društvo Žiri Dodatne informacije: Vse dodatne informacije vam lahko posreduje Robert Šubic po telefonu št. 051/306 076. Pianrriski pohod na Svinjak Kranj, 25. oktobra 2009 Organi2ator: Planinsko društvo Iskra. Dodatne informacije: sku* pen odhod z avtobusom bo ob 6.30 izpred Hotela Creina. Vse dodatne informacije vam lahko posreduje Sebastijan Potočnik po telefonu št. 031/408 439, sebastjan.potocniki^gmail.com, www.planinskodrustvo-iskra-kranj.si. w^.C'iimDic.'ii • • rajez»* GIBAJTE SE Z NAMI Miroslav Braco Cvietičanin Z encimi se ne sme hecať Jurij Zmec je rekd, da bi, če bi bodo sporočik jetrom, naj začne-GrkilOa pred našim štejem jo proizvajati C-reaktivne belja-imeli mobitele, maratona ne kovine. Opisana mešanica v izbilo. Čudno, da m$o uporabili su povzroči vihar vnetij, ki imajo vsaj stacionarnega telena resne posiedice. To seti na primer Koksanka sezona seje skoraj na kolesu ne morezg:>diii, ker ko-docela izcedila, zato me zdaj lesajjenje dduje, kane tudi znat> mika tek. Dober tek ni samo za mizo, lahko si ga ustvarim tudi v teki^h copatih, si midim, ven- stvcno dokazano, blagxi^no na SovS^teio. Da. Vse to drži, ampak to dar tehtnica ostaja še vedno na vedo samo tisti "pusiji", ki cinca- strani lenobe. Teči tja v en dan se jo ali bi pa ne bi, kot bi delal tisto mi je vedno zdelo pogubno za stvar, ki se najpogpstqe dáa v ho- dragoceni čas, ki nam je na raz- rizontali na postelji z osebo dru- pc^ago na tem našem sprdiodu do lastnega pogreba. Torej, da ne ff^inegu spola, nedagjx daš... nekam. Med maratonom se vaši bo ^a ven dan, nujno potrebu- podplati dotaknuo tal od petjem motivacijo za start ali vsaj najsttisočkrat do osemindvajset-za iskanje tekaških copat, za ka- tisočkrat. Potem pa pomislim, terevem, da so neígevhiši, ven- kolikokrat ga dam ^a, kamor ga dar se na žvižg ne odzivajo. Pri- najrcye, in kaj najMje deluje (k jatel/i me sfeuàyo motivirati za bolje kot koiesaijenjc) na meje ljubljanski maraton. Ob vsakem telo in duha? Ne, ne mislim na njihovem nagyvoru si pustim čas podplate. Mislil sem na prijate- za razmi^k, in ker vsi vedo, da Ija, ki mi skozi cào življenje kori- taka odločitev ni preprosta, vedno sti kot svetovalec oziroma upo- pad^o v mojo zanko. Potem ko rablja make manjše, a zelo so oni že v vrhunskifirmi, slabih n^j dni pred startom vsako leto učinkovite možgane. Ma, tisti z manjšo, a pametn^Šo §avo, no! rečem, da so me pustili predolgo Ce bi gfi z^javno točno poime- razm^jatL No, letos je eden cdo noval, bi rekel, da ga boli za ma- rekel, da je vedno bil prepričan, raton. In če nadaljujem, sc poja- da tdiko časa prenuSjujem, ker vi restiica, da če H mi uspelo imam dolgo "lajťngp". Predolgi ustvariti tdiko ponovitev, bi me napeljava? Zdaj mi je hudo. ker tisti nežnejši spd • utrujeno seve- se nisem prej oáočil začeti teá, in da - okitU za maratonca! Torg', bi bil danes, ko vi tole berete, v biú maratonec je čisto v redu, tako dc^ri teksni in p^hični pri- vendarJe bdje, da nisem mamto- pravljenosti, da bi preiekd 42 ki- necv tekoAiH copatah, kerpravi- bmetrov in 195 metrov! Vedno si Jo, da je to zdravju Îkoâjivo. To- rečem, da če sem zmožen preteči r^, kome prime, da bi tdcd na 42 kilometrov, potem bomja še ti- Ljubljanskem maratonu, se sti^ Ï95 metrov. Vendar kot spomnim, da sem nAoč prebral, kde, je ravno v tistem metrskem da če vam je ko/' do zdra\ja, po- drobižu §avni štos. Kolikor je več tem trenirajte tako, kot Je treba metrov, toliko mi priman/ki^e pred vsakim maratonom, tekmo volje. Cisto malo bi rekel, avseeno pa si raje odefte kot navijač. preveč. Moj večni nasprotnik ne- Obstaja možnost, da najdem spametrwsti je moja pamet, ki tekaške copate injih začnem pome je opozorila, da taki napori gostgg uporabljati kot tiste, ki me poŠkodujgo srčno membrarw, čakajo pred kavčem, ampak za tako da skoznjo pronicajo end- to nedeljo sem že malce pozen, mi. Z encimi se pa ni hecat'. Verjamem tistim, ki so odkrili kopico pravijo. Ljubljanski maraton je za rt- v^vcv, ki jih ima maraton na kreativce postal statusni simbol, dovdca. Med ty'imi so tudi sprt- Kdor ga ne preteče, je zguba in membe imunskega sistema in de- ni vreden, da jemlje kisik tistim, lovunje lahHc, največji revež pa so ki ga bodo še kako potrebovali. Če mišiu. ?o 42 kilometrih in 195 bodo hoteli priteči v cij Ampak, rY\etrik skeletne mišiu otrdijo, iz resno! Prihodnje leto gremo pa njih pa začnejo v krvni obtok tudi zgube na start in izgovora uhajati - encimi. Da ne pišem, ne bomo imeli, ker vabilo poši- da bodo r\adkdvična žleza in Ijamveč kot enoletopr^. Tisti, ki moz^ni začái proizvajati stres- boste v nedeljo pred startno črto, na hormona kortizol in vasopre- pa pomislite na endme in naj bo sin. poškodovane mišice pa bodo to vaš najuspešnejši tek v doseda- izloČale beljakovine citokine, ki nji tekaški karieri. Srečno! 8 O I I si mon.subici^g'^s.si GORENJSKI GLAS torek, 20. oktobra 2009 Vožnja v napačno smer se pogostejši primeri smer še tako Širok, se seveda vožnje v nasprotno takšnim kršitvam ne bodo smer po avtocestah tet' mogli v celoti izogniti niti v jajo od njihovega upravitzlja prihodnje. Vzroki, da nekatc- Darsa učinkovito ukrepanje, ri vozniki na avtocesto zape- Tega se najbrž zaveda tudi Ijejo v napačne smer, so raz- novA predsednica uprave Ma- lični • od vožnje pod vplivom teja Duhovnik, ki je takoj po alkohola do zmedenosti pred- nastopu mandata sklicala de- vsem. starejših voznikov pa lovni sestanek s pristojnimi tudi tujcev, ki jim naše ceste službami družbe in se med nisc dovolj poznane, ob sla- drugim seznanila tudi s pet bem projektiranju ter ne- let staro Študijo ukrepov za ustrezni prometni signaliza- preprečevanje vožnje v nepra- ciji in slabih varnostnih ukre- vilni smeri na síovgnífeíH av- pih v primerih zoženj vozišč tocestah. Čeprav omenjana pa se njihova zmedenost Še Študija navaja, daje uporaba stopnjuje, s ttm pa tudi mož- fizičnih ovir, kot so jeklene nost napake. V razmislek za- prepreke (ježki), neprimerna konodajaku pa še naslednja in neustrezna, pa zadnji do- zakonska nedoslednost: za god^i dokazujejo, da tudi po- razmeroma mnevamo vož- stavitev posebne prometne sig' njo po odstavnem pasu vas naiizacije in t, i. "rok" z na- bodo policisti oglobili z 260 pisem STOP, napačna smer na izvozih z avtoceste ni zadostna rešitev. evri, za zelo nehamo vožnjo v napačno smer vo avtocesti pa boste plačali 300 evrov giobe, Naj bo nabor ukrepom za resda pa boste prejeli tudi pet preprečitev vožnje v napačfio kazenskih toČk. Kamnik Žejni vlomilci Neznar^d, ki so nekaj noči nazaj vbmrli v kiosk v Kamniku, so odnesli za petsto e^rov alkoholne in brezalkoholne pijáče. mfdvooi Zeblo j(h je v noči na četrtek so neznani storilci* v okolici Medvod vlomili v stanovanjsko hišo v gradnji. S seboj so odnesli toplotno črpalko, vredno okoii osem tisoč evrov. S. S. lovu roparjema Kranjski kriminalisti pri preiskavi ropa bencinskega servisa v Cerkljah upajo tudi na pomoč občanov. Simon Šubic Cerklje na Gorenjskem (04/23 }6 400) ali na anonimno telefonsko številko 080 1200. Posredovali so Kranjski kriminalisti se tudi opis storilcev. Prvi ropar ukvarjajo z novim primerom je bil visok okoli 175 centi- ropa. V četrtek okoli 20. ure metrov, srednje postave, ol> sta namreč neznana moška, lečen v črno jaloio s kapuco oborožena s pištolama in s in temne hlače, obut v bele kapucama na glavah, vstopi- športne čevlje, drugi moški la v prodajalno bencinskega pa je bil močnejše postave, servisa v Cerkljah in usluž- oblečen v rjavo jakno s kapu- benca prisilila, da jima je iz- co in temne Športne hlače z ročii dnevni izkupiček. Od- belo črto ob strani ter obut v nesla sta manjšo vsoto de- bele Športne čevlje. narja, po ropu pa sta se z V Cerkljah so bili lopo\i v bližnjega parkirišča z večjim zadnjih letih že večkrat na osebnim avtomobilom tem- delu. Tamkajšnjo posloval- ne barve odpeljala protí cen- nico Gorènjske banke so na tru naselja, so sporočili z primer oropali že dvakrat. Operativno komunikacijske- 5. novembra 2002 je ropar ga centra v Kranju. s solzivcem onesposobil Oborožena roparja sta iz Petrolovega bencinskega servisa v Kriminalisti in polidšti m- uslužbenca, nato pa odne- Cerkljah odnesla manjšo vsoto denarja. / foto: m»c zorma« teozivno poizvedujejo, kdo sel manjšo prenosno bla- bi lahko bila roparja, za po- gajno s približno 2,5 milijo- evrov. Zanimivo je, da so rop se je zgodil 7. junija le- moč pa prosijo tudi občane, na slovenskih tolarjev. 29. policisti v obeh primerih tos, ko sta mlada domačina ki bi kakorkoli pomagali pri septembra 2007 je sledil še našli domnevna storilca, ki v Gradu pri Cerkljah napa- njuni izsleditvi Pokličejo naj drugi rop, ko sta našemlje- pa sta bila kasneje na sodiš- dla dostavljavca pic in mu na intervencijsko številko na storilca iz banke na po- ču oproščena zaradi po- iz denarnice vzela 150 ev- 113, Polidjsko postajo Kranj doben naân odnesla 7.200 manjkanja dokazov. Zadiiji rov. Šenčur I Zagorelo v kurilnici Včera) nekaj po 2. uri zjutraj je zagorelo v kurilnici stanovanjske hiSe v Šenčurju. Na intervencijo so prihiteli gasilci iz Kranja in Šenčurja, ki so požar uspešno pogasili, tako da ogenj ni povzročil velike gmotne Škode. Ob prihodu so bili gasilci opozorjeni, da je v sosednjem prostoru mlajša oset>a, ki jim jo je uspelo Še pravočasno spraviti na prosto, tako da njeno življenje in zdravje nt bilo ogroženo. Po prvih podatkih naj bi zagorelo na mestu, kjer je po čiščenju peči ostala žerjavica, ogenj pa je hitro zajel še drva. S. N;is j(lni' sS rťť KiektřOfDí^ksAi l î, . Zvezdica l,29€ Tulipan > mali s « 0>i Vcfltina 90 dni 2,901 C n â www.posta.si u 8 í Sve^ 120 dni Solza 30 đoi 1.9» € Kristal VMT Elektronski vloŽ«k I ^ na prodaja sveč na poštah. t.ii- v 'j EKO KaljA 2^9 € i a c i EKO Elipsa Buřfl « Akei/8 traj« okiobm 2009. . dnevu spomina na mrtve prižgite svečo Ln počastite spomin oa svoje najdražje. Na poštah smo za ta dan pripravili široko ponudbo navadnih in elektronskih sveč po ugodûih cenah. Obiščite nas! ZaT>esl|lvo vsepovsod <7 POŠTA SLOVENIJE POŠTA iN n NANCE Noč ni minila brez nesreč SiMON Šubic tudi gorenjski policisti, ki so ..............................................................................v tej noči poostreno nadzira- Kranj • V noči na nedeljo so v li psihofizično stanje vozni- vseh državah Evropske unije kov. Ha preizkus alkoholizi- potekale aktivnosti v okvim ranosti so povabili 117 vozni- projekta Evropska noč brez kov, pri treh pa je alkotest prometnih nesreč, ki jo je v pokazal preveliko vsebnost Sloveniji koordiniral Zavod alkohola v organizmu. Naj- Varna pot. Glavni namen višja izmerjena vrednost pre- preventivnih akdj je biJ opo- izkusa je bila i,20 mg alko- zorid na problematiko alko- hok na liter izdihanega zra- hola v prometu, predvsem ka. Hetim voznikom so izre- med mladimi. Po podatkih kli opozorila za manjše pre- polidje se je sicer v noči na laške, dvanajstim so napisa- nedeljo v Sloveniji pripetilo ii plačilne naloge, zoper dva 35 prometnih nesreč, v petih voznika pa bodo podali obod njih so se udeleženci laž- dolžilne predlc^e na sodiáče. je ranili. Zaradi vožnje pod V noči na nedeljo se je na vplivom alkohola so pridrža- Gorenjskem zgodila ena li 38 voznikov. V mednarod- prometna nesreča z materinem projektu so sodelovali alno Škodo. Lahovče Pred prehodom za pešce zbil kolesarja V petek zjutraj je v Lahovčah 37-letnik iz okolice Kamnika z osebnim vozilom zbil dvajsetletnega kolesarja iz okolice Cerkelj. Okoliščine prometne nesreče policisti še niso povsem razjasnili, zato pozivajo morebitne priče, da pokličejo na telefonsko številko 113 ali na Policijsko postajo Kranj (telefon: 04/233 64 00). Ob 5.45 se je Kamničan osebnim vozilom peljal za kolono petih, šestih vozil po glavni cesti iz smeri Komende proti Kranju. Ko so vozila pred njim prevozila križišče v Lahovčah in tamkajšnji zaznamovan prehod za pešce, )e dvajsetletni kolesar nameraval prečkati cesto, pri tem pa ni pustil prednosti 37-letnemu vozniku, ki je po glavni cesti pripeljal s kolesarjeve leve strani. Voznik na tem de'u ceste ni voz so nam povedali, da Passat variant 2.0 TDI edition stane 25.550 evrov, na spletni strani Volkswagnovega uvoznika pa cena osnovnega dizelskega modela znaša z^.^oi evro. Torej nekoliko nižja cena za model z nekaj več dodatne opreme (aluminijasta platišča, parkirni senzorji, v ečfunkc i j ski volan in boljši radio, ...), na vpraša- Prodajalci avtomobilov so pripravljeni spuščati cene že po nje o možnosti dodatnega bore. Razložili so nam, da telefonu, za konkretni dogovor je treba obiskati avtosalon. popusfâ pa so nam model z znaša cena za petvratnj mode! (i,2 authentique) in kovinsko barvo v primeru najema kredita ali lizinga 8,770 evrov. Opozorili so nas, da bi bil ta avto brez klime • Zà bolje opremljenega clia i,z expression s kovinsko barvo pa bi odšteli opremo edition (vključno z mobile znamke Ria, smo dem let brez pologa ali li- dodatkom za barvo) ponudi- spraševali po njihovem karavanskem Cee'du z osnov- zing s približno 13-odstot-nim pologom. V obeh pri- ti za 24.300 evrov. V Avto Močnik v Britofu no (fresh) opremo. Na splet- merih naj bi na leto prepla- smo vpraiali po ceni Nissa- ni strani ga uvoznik KMAG čall posojilo za okoli 250 do na Qashqai vîsia. Zanj bi (Cee'd 1,4 fresh) ponuja po 12.490 evrov, enako ceno je po telefonu ponudil tudi 300 evrov, V Avtohiši Kranj, kjer prodajajo CitTOënove avtomobi- morali odšteti 18.750 evrov, dodatnih 460 evrov za kovinsko barvo in 69 evrov za 9.700 evrov. Avto bi tako prodajalec. O morebitnem le, smo kupovah C4 Grand deblokado motorja, Ob na-dobili s splošnim popustom popustuse je pripravljen po- Picasso (osnovni model at- šem poizvedovanju po po- 500 evrov, posebnim za ak- govoriti ob obisku v salonu, traciton VTi 120), ki ga na pustu je prodajalka ponudi- cijsko Renaultovo financira- Kiini modeli ietnik 2009 pa nje (kredit ali lizing) l.ooo so tako ali tako v akciji ce- spletni strani poniija]0 za 20.700 evrov. Že na spletu evrov, prodajalec pa je takoj nejši za približno tisoč evrov ponujajo 900 evrov običaj- dodal Še 200 evrov popusta. V kranjskem podjetju Na- {novi modeli letnika 2010 so na voljo Šele nekaj tednov). nega popusta in Se 1.500 ev' rov jubilejnega popusta ali la 500 evrov popusta in povedala še, da la^o pri njih najamemo tudi kredit na osem let brez pologa za 222 evrov na mesec. Dodatnega smeh, kjer prodajajo avto- Ponujajo tudi kredit na se- 18.300 e/rov. Za naicenejši popusta m. AVTOMOBILIZEM Test: Toyota Prius Toyota Prius je bil med prvimi serijskimi hibridnimi avtomobili In v svetovnem merilu ima primat najbolje prodajanega. Na preizkus smo zapel/ali tretjo generacijo, ki ni zazrta k predhodniku, ampak v prihodnost. Stran ii AVTOMOBILIZEM Tatovi vse bolj predrzni Po podatkih policije )e bilo od začetka leta 2000 do konca lanskega v Sloveniji ukradenih 6.762 osebnih avtomobilov in 3.760 drugih motornih vozil. Kljub zmanjšanem številu kraj avtomobilov *>o tëtovi v^e ^pretrejšl. stran 14 NASVETI Zima prihaja na ceste Ko ceste zasuje sneg» pro- met poteka nekajkrat počasneje kot sicer. Priprava vozila na zimske razmere je opravilo, ki ga ne smemo zanemariti» saj nikoli ne moremo vedeti» kda) nas bosta presenetila sneg ali poledica. Stran 14 ASISTENCA Pomoč z omejitvami Nekaj zavarovalnicam in AMZS smo opisali primer, ko njihov zavarovanec (Član) zaradi nevoznega vozila po- trebuje pomoč. Kako ravna* ti? Kaj nudijo? Ali nam zava^ rovanje nudi nadomestni avto in morcbitrîô nočitev? Stran 15 Tabela cen in pridobljenih popistov prek telefona Znamkd cena nd spletni strani* popust nova cena RenaultCIlo authentique U 16v KiaCee'd$wl,4LX fresh Nissdna Qashqai visia Volkswagen Passat variant 2.0 TOI Citroen C4 Grand Picasso VTr 120 cef« so brezc^ZAfh priblUci». kot je i>revot deblokada moror|a, v nebterih piimeihje treba pri^ietj tudi dopiačlo zi kovinsko bđrvo popusT v vr«4nont 1.000 evrovu modele leinik i009 V70 1.000 B.770 12.490 0" 12.490 18750 500 1B.250 25.401 1.050 24.300 20.700 2.200 ÏÏ.500 »J Iz bitke v vojno Matjaž Gregorič Slovenski avtomobilski trg le-to5 seje v skladu s pričakovanji in nap^yvedmi letos skrčil za dobro petino. Znižanje prodajnih ftevilk je posledica svetovne in (ali) predvsem domaČe gospodarske krize m s tem povezane fiiančne oslabljenosti prebivalstva. Tisti, ki se^bcljpodrobno ukvar' jajo s prodajno in re^stracij-sko statistiko, pravijo, daje slika Se celo bolj črna, kot jo každo suhoparne številke, in gajanj za znižanje cene ali pa pridobitev brezplačne dodatne opreme. Trenutno stanje na avtomobilskem trguje tako. da so nakupi Štirikolesnih novincev verjetno najbolj ugodni v zadnjih letih, seveda to velja predvsem za tiste, ki prodajalcem tudi po več mesecev stojijo na dvoriščih in jim predstavljajo precejšnjo finančno obremenitev. Toda, kot opozarjajo poznavalci, bo ugodnih nakupov, če izvzamemo božične in novoletne Spremenjene tržne razmere se seveda poznajo tudi pri rabljenih avtomobilih, katerih cene so se znižale za približno desetino, pri dražjih prestižnih avtomobilih tudi do tretjine. da se je p rodaja nov \h avlo- popus te. slej ko p rej kon ec. mobilov znižala celo za jj do Gospodarska kriza je namreč 40 odstotkw. Uvozniki in tr- spremenila tudi proizvodno govr.i namreč pogosto nove avtomobile registrirajo in takoj spet o(^avijo, tako da niti m pritrdijo registrskih tablic, 5 tem umetno napihujejo prodajne številke in iste. Še pred nekaj urami nove avtomobile lahko prodajo kot rabljene z nič prfvo^f.nimi kilometri. Ampak vsaj za kupce je bolj pomembna cenovna plat takšnega početja, Slovenski avtomobilski uvozniki Že dolgo bijejo cenovne bitke, ki so enkrat konec, jih bo težko strategijo, zato so tovarne najprej počistile zaloge m nato spremenile proizvodni ritem tako, daje manj proizvodnje na zalogo in več po naroČilu, Spremenjene tržne razmere se seveda poznajo tudi pri rabljenih automobilih, katerih cene so se znižale za približno desttino, pri dražjih prestižnih avtomobilih tudi do tretjine. Tudi ko bo krize že pred Časom prerasle v vojno. Zato ni presenetljivo, da kupcu ponudijo popuH že. ko zaslišijo njegov glas v telefon- dvigniti nazaj. Sicer pa tako ali tako nimamo stekUne krogle, da bi videli, kaj se ho na slovenskem avtomobilskem ski slušalki, ko pa se pojavi v trgu dogajalo prihodnje leto; avtosalonu,'je njihova glavna če bo gospodarski voz Še na- naloga, da ga ne izpustijo prej drvel navzdol, bo v avto- brez odločitve. To seveda po- mobilski statistiki Še več rde- meni možnost nadaljnjih po- čih številk kot letos. io Svet V gibanju, torek, 20. oktobra 2009 Avtomobilizem Državna posojila za čista vozila NaŠd driâvâ prek razvojno ekološkega sklada že nekaj časa ponuja ugodna posojila za nakup do okolja prijaznih vozil, poleg tega so plačila davka na motorna vozifa oproščeni avtomobil), ki imajo izpušne emisije ogljikovega dioksida nižje od 110 gramov na kilometer. Poleg obeh hibridnih avtomobilov (Toyota Prius in Honda Insight) to mejo dosega $e nekaj drugih manjših avtomobilov z običajnimi bencinskimi oziroma dizelskimi motorji. Drugih dodatnih spodbud za zdaj še ni, 6i bilo pa zagotovo dobrodošlo, če bi drŽava začela resneje razmišljati tudi v tej smeri, saj bi bila ekološka vozila dostopnejša. M. G. res pravi v cas za elektriko ? Adiio, stan : ň ove ga PM^MC 207 Trv^ KA ïlâma PlNI^SAl lU ^^^rnun lÀVLi Kšfrmmn 1 lo «i KW G* h%ààâ 7116 i (V ^ 't IMA AVTO PARTMER d.0.0 Cesta železarjev 27 4270 Jesenice tel.: 04 583 66 60 Alpe r l / ' it'iW J'h. I ^ É É tt - à # m « } r ■A 'V.. . ^ ^A . /T AvSlrno v^nno 49i90 EUR MONOGRAFIJA .v ^ • r • 44r91 CUI^ I. ^ t ^ IV V Avtomobilski proizvajalci predstavljajo vse več novih modelov, ki jih ženejo hibridni pogoni aii električni motorji. MatjaÍ GffgokiČ gode množično voziti z --električnimi avtomobili, bo Nobenega dvoma ni več, da treba najti še nekaf rešitev, se bomo v prihodnosti vozili predvsem povečati doseg z z avtomobili, ki jih bodo na- enim p&lnjenjem baterij in mesto motorjev na fosilna razviti mrežo polnilnih goriva poganjali energijsko mest. Poleg tega so eiektrič- učinkovitejši in do okolja ni in hibridni avtomobili, ki električno vozilo razvil tiidi skem. Obe podjetji se zave- napreden in učinkovit Lnfor- zujeta, da bosta do leta 2016 macijski sistem, ki povezuje obe državi dobavili naj osrednjo elektronsko krmil- manj sto tisoč vozil. no enoto vozila z globalno podatkovno bazo v informa- VOLKSWAGEN Li'- Volks- diskem centru. prijaznejši sistemi. Vprašanje je !e> kdaj se bo začela so večinoma šele v prototip- CITROEN REVOLTE • nih in konceptnih fazah, za Francoska avtomobilska električna doba, ko bo po- zdaj še predragi, da bi bili gonska tehnologija zrela do te mere, da bo lahko v celoti dostopni vsem, ki se odločalo za menjavo avtomobliov. zamenjala motorje z notra- In tako kaže, da je eiektrič- njim izgorevanjem, pred- na prihodnost še vseeno vsem pa, kako hitro se bo precej odmaknjena. novim razmeram prilagajala infrastruktur a. Na minulem avtomobilskem salonu v Frankfurtu znamka s konceptnim avtomobilom, ki po zunanjosti z malce domišljije lahko spominja tudi na legendarnega spačka, razvija idejo za nov mestni avtomobil s hibrid- wagnova študija futuri stično oblikovanega avtomobila je namenjena ponazoritvi najmanjše možne porabe goriva. Pogonu je namenjen o, 8-litrski tur bo dizelski motor, ki razvije 20 kilovatov v ekološkem in nekaj več v dinamičnem režimu. Li doseže najvišjo hitrost skoraj ni bílo avtomobilskega proizvajalca, ki ne bi avtomobil z imenom Leaf. nim pogonom, ki je zasno- 160 kilometrov na uro, do NISSAN LEAF - japonski van tako, da običajnemu 100 kilometrov na uro po- proizvajalec namerava pri-hpdnje leto postaviti na cesto "čistokrvni" električni motorju pomaga elektrika, speši v 14,3 sekunde. Hi-ki bi na določeni razdalji bridna povezava z lo-kilo- lahko zagotavljala energijo vatn i m elektromotorjem de- predstavil vsaj enega hibridnega ali električnega mode- Novinca bo poganjal električni motor z največjo moč- la, opazna pa so bila tudi jo 80 kW (109 KM). S polni-nadaljnja prizadevanja za mi litij-ion^mi baterijami, zmanjšanje porabe goriva ki so spravljene v dnu vozila. Nissan Leaf C^roen Revo!tE Volkswagen Li tudi satno za vožnjo brez goriva. Pri Citroenu so se inovativno lotili tudi notranje zasnove trisedežne kabine 2 vrtljivimi sedeži in futuri-stično zasnovano armatur- luje le med pospeševanjem, poraba naj bi znašala le 1,38 litra plinskega olja na 100 kilometrov. in nižje izpuste Škodljivih ho mogoče prpvo7lri do 160 no plnšřo. emisij. Preden pa se bo mo- kilometrov poti. Nissan ie za A AUDI E-TRON - Tudi športni avtomobili in električni pogon naj bi Šli skupaj. RENAULT FLUENCE ZE • Tako vsaj menijo pri Audiju. Renault in podjetje Better kjer je študija E-Tron utele- Place sta podpisala spora šenje mišič^stega okolju pn- zum o snovanju prvega vozila brez emisij, z zamenlji- vim akumulatorjem, ki bo namenjeno množični prodaji. V skladu z določili sporazuma bo Better Place začel z uvozom in distribucijo za zdaj še konceptnega vozila Fluence 2Ê. limuzine s jaznega športnika, ki ga z energijo oskrbujejo litij-ionske baterije. Z njimi lahko pospeši do 100 kilometrov na uro v zgolj petih sekundah in lahko prevozi do 248 kilometrov poti. Ko se baterije spraznijo, jih je mogoče napolniti iz običajnega petimi sedeži, v prvem po!- električnega omrežja. V raz- letju 2011 v Izraelu, kupci voju je tudi brezžični sistem pa se bodo za nakup tega vo- polnjenja, kakšna bo nadalj- žila dogovorili z Renaultovi- nja usoda avtomobila, pa ni mi koncesionarji na Dan- znano. Renault Fluence Z£ Audi E-Tron Svet v gibanju, torek, 20. oktobra 2000 11 Avtomobilizem Zgodovina se ne ponavlja Test: Toyota Prius i.8 WTi Sol Mat7až GrecopiČ tudi brezkontaktno odklepá- Ko pritisnete na startni brez nepotrebnega pritiska- - nje, kjer klju^avnirA Škrtne giimh, se ohiřajno razen nja na plin, vozniku pa se Časi, ko so prvi hibridni av- zgolj s potegom kljuke spred- osvetlitve ne zgodi nit Ce je lahko zahoče tudi bolj dina- tomobili orali ledino energetsko učinkovitejši in okoljsko prijaznejši prihodnosti, so že postali del pol- njih levih vrat, če je v voz- ni kove m žepu kontaktna ploščica, ki ima sicer tudi gumba za odklepanje in za- v baterijah, ki so varno spravljene pod prtljažnim dnom, dovolj električne mične vožnje, ki seveda pomeni višjo porabo bencina. Tiho vožnjo občasno zmoti- energije, se avtomobil pre- jo le piski,ki naznanjajo pre pretekle zgodovine. Japon- klepanje. Notranjost je odeta makne brez zagona bencin- hod k bencmskemu pogo- Za doplačilo so v streho vgrajene sončne celice za enerajsko ska Toyota je s svojim Pri- v svetle barve, kar povečuje skega motorja, ki se vključi usom vedno vozila v prvi vr- ob^tekprostomosti inzrač- šele po nekaj metrih in po- nu, zoprno nadležno je pi skanje med vzvratno vožnjo, sti, zato ne preseneča, da so nosti, sicer pa je avtomobil v tem skupaj z dvema elektro» ki jo voznik lahko spremlja tudi pri tietji generaciji tega primerjavi s predhodnikom motorjema s pomočjo nad- na komunikacijskem zaslonu in sem in ^a se vozniku zdi, da mu jc kaj ušlo iz nadzora. Ob vsem tem sončne oskrbo klimatske naprave In ogrevanja. daleč najbolje prodajanega* napredoval tudi pri udobju zorne elektronike usklajuje križanca na plan izvlekU nove tehnološke sdute. za potnike spredaj in zadaj. delovanje m medsebojno dc- Pnljažnik je prostorsko do- lovanje. S samodejnim me- Novi Frius torej ni nosilec kaj izdaten, dodatna prosto- njaJnikom ni skoraj nobene- celice na strehi oskrbujejo zgodovinskega spomina, ampak predvsem znanilec prihodnosti, ki v otipljivi prihodnosti čaka vse, aii pa vsaj večino avtomobilskih proiz- vajalcei'. Hibridni novinec je napredoval v vseh pogledih, začen§i s posodobljeno zunanjostjo, ki sicer $e vedno deluje nekoliko "vesoljsko", vendar s pomembnim razlogom, namreč v prid čim ugodnejši aerodinamiki. Po karoserijski zgradbi Prius ostaja petvratna kombilimu-zina s klinastim sprednjim delom^ ovalnim strešnim lokom In visokim zadkom, ki ga v največji meri zaznamuje z zračnim stabilizatorjem zalomljeno steklo. K vsestranski sodobnosti sodi most za tovor se pridobi s podiianjeiij iiasluiijal zad- ga dela, vozniku preostane le, da določi, ali bo i,8-ljtrski njih sedežev in Prius je lah- bencinski motor tudi zaviral. ko tudi povsem običajen družinski avtomobil. Vsaj za tiste, ki Se niso sedeli v nobenem avtomobilu z digitalno armaturno ploščo, je voznikovo delovno mesto nekoliko nenavadno. Poda- in v križiščih prestavi v nev- tralni ozu-oma parkirni položaj. S pritiskom na gumb z oznake EV se Prius lahko poganja tudi samo z akumulirano elektriko, če hitrost ne preseže 50 kilometrov na avtomobil z energijo za delovanje klimatske naprave in Ogrevanja, kar pri Toyoti štejejo še za en pomemben dosežek. Seveda novi Prius ni spreobrnil vseh skeptikov, ki so prepričani, da kljub vsej napredni tehnologiji še ni pravi ekološki avTomobii. A to tki o hitrosti, motornih vri- uro ali če ukaz s stopalko za ne izbriše dejstva, da pri hi- Ijajih, napolnjenosti baterije in delovanju hibridnega sistema so razprostrti na dobro zasenčenem zaslonu pod vetTobranskim steklom, sredinska konzola je kot nekakšen most in volan s stikali za upravljanje radijskega sistema, tempomata in telefona je v obliki nepravilnega kroga. plin ni preveč grob, gumb z bridih še vedno vozi v prvi Za voznika: sodobna digitalizirana armaturna plošča ir oznako eco omogoča vožnjo vrsti. dober pregled na cesto TEHNIČNI PODATKI Mere:..... . d. 4,460» è. i,745i v. 1,505 m, medosje 2,700 m Prostornina prtljažnika:..................446/11201 Teža (prazno v,/ dovoljena):...................1420/1805 kg Vrsta motorja:...........štirivaljni, bencinski In električni Cibna prostornina: ...................................1998 ccm Največja moč pri v/min:.....72 kW/98 KM 27 kW/38 KM Največji navor pri v/min:.............142/207 pri Najvišja hitrost: ..................................... 180 km/h Pospeiek 0-100 km/h: ................................... 10^4 s Poraba goriva po EU norm.:........4,0/ 4,0/ 3,8 l/ioo km Emisija CO2 g/km:.......................... ... 92 (Euro V) Maloprodajna cena:...............................27.800 EUR Uvoznik:..................................Toyota Adrla, Ljubljana vzvratni osr^njl komunikacijski zaslor. Popolnoma prilagodljiv pogon izvaja novi i,&litr$kl bencinski stroj s pomočjo dveh elektromotorjev. Novi Prius le kljub navidezni podobnosti vsestransko nadgradil svojega predhodnika. Tudi novi Prius s petimi zvezdicami Novi Toyota Prius je na najnovejših testiranjih Euro NCAP leta 2009 dosegel najvišjo oceno pet zvezdic za varnost. S 83 odstotki celotnega najboljšega rezultata je Prius tretji To-yotin modelj ki je letos prejel oceno pet zvezdic za varnost -poleg novih Toyota Avensis in iQ. Novi Prius je naslednik odličnih lastnosti glede varnosti, ki jih je podedoval od prejSnje generacije, kije leta 2004 prav tako dosegla najboíj-šo oceno pet zvezdic za varnost potnikov. Ta dosežek poudarja vrhunske sposobnosti To/otinih inženirjev pri razvoju Sasîje vozila, ki zagotavlja odlične dinamične in varnostne lastnosti ter prijaznost do okolja. Novi Pfius }e opremljen z izboljšanimi elementi za zagotavljanje aktivne in pasivne varnosti ter zaščite pešcev- Vsak model Priusa je zdaj na voljo z ogrodjem karoserije, ki absorbira energijo trka, s sedmimi zračnimi blazinami in aktivnimi vzglavniki. Elektronsko nadzorovan zavorni sistem ECB vključuje sistem BA za pomoč pri zaviranju v sili, poleg tega pa sta tu še sistem TRC proti <:drsu pogonskih koles In sistem VSC+ za zagotavljar>jc stabilnosti vozila. Na voljo je tudi novi sistem PCS za varnost pred trkom in prilagodljivi tempomat ACC. M. C. 12 Svet v gibanju, torek, 20. oktobra 2009 Kraje avtomobilov NAJBOLJ ISMNg ZNAMKE OSCBNIH VOZU V lETV 2008 ^ VoUuwft^eii (153) RfOAqU (133) qm Andi (41) A BKIW(24) FiJt (iT) Toyoti (7) it: PeQS«ot (U) Škoda (7) Opel (14) CitroeD (15) otroM.li Oktober pri Citroënu... platišča iz lahke litine in pokrovi koles metlice bris a) C« v zavorni diski» zavorne ploščice in zavorni bobni aiternatorji in zaganjači ter platišča iz pločevine tekočine za pranje stekel KI adi I ne tekočine strelne prečke in nosilci za kolesa ňltri zraka tepihi in korita za prtljažnik Pgpg» nMnA (rameepUh «M ta Hfi«v»)o Zi dedffn* nlvn^di* çei'vtvit» < ntlffri Mtvomnn A 5% / / KUPON : 15% IkS Ob nakupu 4'si>n&kih pnevmatik Michelin 2d osebna motorna vozib, vozita 4x4 osroma mala tovorna vozila v salonu Avtohí^ Krari|, ki je pooblaSřerva za proer KrisalpHPî Sen peril Masler-Gfip Uniroyel MSpiis6 ! 4 « Kumho KWij * Lass« Snw ; En Firestone Winteihawk 2 t ^ PneomantPN 150 Vint« Marangonl ^ A «inter Sm EsMrno S3 F«<^raf Himalaya WSi d * priporû^iiv^ or^p^rcdfvo zelo pr(fMr0o priporof jivo ; onporodfivo pr^pptoć jivo t t ^por^ijivo : pnporoč jivQ priporoči IVO pr^porddfivo : pnp^Cljiv^ * pnporoâ|fvo ' C omejitvami : ni pôpor^|n/o j ^ % ^ % « A çripotojtjivo r>i pnpccoS fivo V>r. AMZS <ŽSMii g1,90é A ★ ★ PE Kranj: 5uceva ulica 23, 4000 Kranj, Telefon: 04 234 48 65 KAKOVOSTNI AVTODELI 14 Svet v gibanju, torek, 20. oktobra 2009 Vzdrževanje Pripravimo se pravočasno Številnim voznikom zimske vozne razmere povzročajo preglavice zaradi neustrezne opreme ali neprevidnosti. Matjaž Gregorič ko raztegne na celo uro ali še celo vei. Čeprav pravilnik o Priprava vozila na ziniske raz- obvezni zimski opremi govo- mere je opravilo, ki ga ne ri pretežno o uporabi in last smemo z^emariti, saj niko- nostih zimskih pnevmatik li ne moremo vedeti, kdaj ki morajo biti eruke na obel nas bosta presenetila sneg ali kolesnih parih in imeti vsa tri milimetre globok profil ni odveč, ie v prtljažnik avto mobila damo ie nekaj korist ne opreme, na primer pri ročno zložljivo lopatko manjšo metlico, odejo in ba teriisko svetilko; s tem si poledica. Ko ceste zasuje sneg, promet poteka nekajkrat počasneje kot sicer, predvsem pa zahteva od voznikov v^ř potrpežljivosti. Zato se je treba na pot odpraviti prej kot običajno, saj se na primer jutranja običajna bomo lahko pomagali, če bo ffé ^SA V4 V* V* J/XZ4> ^^ i/\I pot v službo i2 četrt ure lah- avtomobil zaradi snega ali Zimska oprema ni samo nujno zlo, ampak zagotavlja tudi v* AÉ A bott oprema Z(f potujoče (iehivnic s 77'h'Ii}(' Dihlif iji> Profesionalni strešni prtljažniki Thule in Prime Design Europe za vsa komercialna vozib! O.'ilo Vicn.*»' • p icl tJ-î SOO POiit^P i :ond AJ? W J'50 888 Oil ez\ 222 info C bott.si www.bott.si nastop lic stiti nekaj več varnostne razdalje, kar naj velja tudi siccr. Zavorne poti se namreč na zasneženi in poledeneli cesti občutno podaljšajo in če avtomobil začne drseti, ga skušamo ustaviti z več kratkimi in ne pregrobimi pritiski na stopal-ko zavore. Spust po klancu za- čnemo v niž]i prestavi in prepustimo zaviranje motorju. Pri novejših avtomobilih, opremljenih s protiblokimim zavornim sistemom, se med njegovim delovanjem sliši nekakšno grčanje, vsekakor pa je med zaviranjem treba volan» ski obroč krepkeje poprijeti, da med drsenjem avtomobila tako imenovane snežne deske obtičal. Če se odpravljamo v višje ležeče predele, nam bodo prišle prav tudi snežne verige, saj se prav lahko zgodi, da tudi kakovostne zimske gume v obilid snega ne bodo mogle zadovoljivo opraviti svojega dela. Ne pozabimo tudi na strgalo za led. saj se med sneženjem na vetro- branskih steUih in na metii- cah brisalcev nabere led, prav tako poskrbimo za primemo koncentracijo sredstva za pranje stekel. Med vožnjo v zimskih razmerah mora bití stopnja previdnosti pri voznikih še višja kot sicer, saj je tež- ne bi zaneslo. Če se nam kljub ko predvideti, kako se lx) avto- previdnosti zgodi, da avtomo-mobil obnašal na primer ob bil obtiči v snegu, ga ne sku-naglem zaviranju. Zato se je šajmo izvleči s krepkim priti-treba že takoj odreči preveč skom na plin; bolje je, če ga zagi^amo tako, da poskusimo najprej naprej, nato z sunkovitim reakdjam. Speljevanje na zasneženem vozišču naj bo majij silovito, da se po- vzvratno prestavo nazaj; pogonska kolesa ne bodo predol- gonski kolesi si bosta tako na- go vrtela v prazno, kakor hitro je mogoče, prestavimo v višjo redili nekaj prostora in morda premagali snežno oviro. Pre-prestavo, da bo motor imel vidnost je potrebna tudi pri več navora in manj moâ. Vož- menjavi voznega pasu, še njo v vzpone začnemo z nekaj sti, če je med kolesnicami na- zaleta, saj bo z višjo hitrostjo vožen sneg; s previsoko hi- manj potrebe po prestavljanju trostjo in preveč sunkovitimi navzdol in manj možnosti, da bodo pc^onska kolesa začela zdrsavati. Zato si je treba pu- cesti. gibi z volanom je veliko možnosti, da bo vo^o končalo ob Očitna razlika v vožnji Svetuje: Iztok Boitez, Vulkanizerstvo Boitez Za zimske pnevmatike se uporabljajo materiali, od katerih se pričakuje boljši opri-jem pri nižjih temperaturah. Teoretično naj bi btía kritična temperatura plus sedem stopinj Celzija in pri nižiih temperaturah je oprijem med cesto in zimsko pnevmatiko boljši na suhi, mokri ali zasneženi cesti. Zimske pnevmatike imajo dežen zlamela- mi in vsak roh lamela pripo- more k boljšemu oprijemu na spolzkem cestišču in Waa- ti pomeni slabšo stabilnost Iztok Boit€z pri vnřnjí skozi wvoje predvsem pri višjih hitrostih. hladnih prostorih. Oprijem Celoletne pnevmatike pome- pnevmatik se opazno ne nijo kompromis med letnimi spremeni do četrtega leta stain zimsldmi pnevmatikami, rosti, proizvajala pa v svojih vendar se pri nas niso uvelja- navodilih navajajo še bistve-vile. Razlog je delno tudi v no daljše obdobje. Pnevmati- tem, da je ponudba tovrstnih pnevmatik dokaj siaomna. Razlika med pravilno in neustrezno izbranimi pnevma« tikami, glede na pogoje uporabe. je v oprijemu med vozilom in cestiščem in v stabil- ke za razliko od mnogih drugih artiklov nimajo roka uporabnosti. Pnevmatiko je brez večjih težav mogoče uničiti zelo hitro, načeloma pa jc ob zmerni vožnji življenjska doba pri- nosti oziroma legi vozila med bližno 40 tisoč kilometrov vožnjo. Ustrezna se zdi pri- (manj za športne pnevmatike merjava z obutvijo • načelo- in več na primer za terenske ma lahko s sandali gazimo po ali tovome pnevmatike). Pro- celem snegu ali s škomji za izvajald nikoli ne govorijo o sneg hodimo pri veliki vroči- pričakovanem številu Idlome- ni, vendar najbolj udobno in liov z določeno pneviTiatiJco. zdravo to početje ni. Precej je S stališča pogostih menjav v obeh primerih odvisno od pnevmatik na platišča ni raz- časa in intenzivnosti početja, loga za dva kompleta koles, S počasno vožnjo in ob malo sa] se ob pravilni menjavi prevoženih kilometrih napač- pnevmatika ne poškoduje na izbila pnevmatik ni tako oziroma ne spreminja svojih kritična kot ob agresivnejši lastnosti. Dva razloga sta bis- vožnji 2 močnejšim avtomo- tvena za odločitev za nakup bilom in pri pogosti uporabi Če pride do kritične situadie, dodatnih platišč in vedno gre za pnevmatike večjih dimen- na primer nepričakovane ovi- zij. Načeloma imajo poleti re tik pred vozilom, Id z ne- boljši oprijem in predvsem prilagojeno hitrostjo pelje boljšo stabilnost pri vožnji širše pnevmatike nižjih presekov (je pa vozilo zato toliko trše za vožnjo), pozimi pa naj bi bila širina za isto vozâo ne- skozi naselje, je kakovostna in pravilno izbrana pnevmatika lahko odločilna. Pnevmatike skozi življenjsko dobo izgubljajo kakovost, vendar manj, kot je to pogosto predstavljeno. Slabo na pnevmatike vpDvajo pred- čajno dobimo enakovredno vsem visoke temperature in pnevmatiko in platišče iz lah- ozon, mnogo manj pa pravil- ke litine dimenzije nižjega no skladiščenje v temnih in preseka. koliko ožja. Drugi razlog je finančni: za ceno 17", 18" ali 19" zimske pnevmatike obi- Zima 2009/10 Poskrbimo za i/arnost u zimski sezoni. NAJUGODNEJŠA PONUDBA Hala ftoha ponvdba zo|«ma nailed nje znamke: Spûitovone voznice m vozniki Volkswogna tt pogoji vožni«" slobsajo 10 odi krojsvço svetlego d«lo dn^vOi vec podovirv, r>U|ih tempctefjt in liilja na ce&liicui Kompleti koles - pnevmatike s platišči n-f STc» de Komplers pltfii^i AZW Algtka iQ Golf i. 6 - y pnevmotikgmi Sempcrlf Speed Drip: 549 Eur* 1 12.99 t 12,99 € Dqpolnilno oprema za zimo Straini nosilei xo imuii in fn^in* detU to 4 pare %m>jl\ os. 2 doibi: 104,40 < 20 6 pcfov or* 4 $r>0|ne 4 Vamele, hitrefe, zabovneje no^oecja ■oeo od %ta709t \it f^Pfft vciiš ftcsn X hćM tn MMobf pnhfuBJ • po2JAimjÍ(6 pri Vibm ^ïM HM4 M cMMM A KM4 M nJAO Vbrlwalni palnti zo MrvUíran}« vtarejiSh vozil Zi vqgj'i modgUtt^ iclâ 1033 (n ssArwf^ Za vozili od m^dvltte« ^ikVOAá^SDÍĚ Svet v gibanju, torek, 20. oktobra 2009 15 Zavarovanje I Ne zanašajte se na pomoč Nesr^a ali nevozni avtomobil v tujini nam lahko povzroči veliko sivih las. Zavarovalnice in AMZ5 ponujajo pomoč na cesti. Kaj nam zares ponujajo: > Boštjan Bogataj Kranj » Nekaterim zavarovalnicam in AMZS smo opisali primer, ko njihov vključen. Do pomoči so Axa, in sicer za minimalno datke), Zavarovalnica Mari- jo. lahko se odločijo tudi za doplačilo pri obveznem av- bor pa v vrednosti do 170 namestitev v hotelu (do 60 zavarovanec (član) zaradi nevoznega vozila potrebuje pomoč. Kako ravnati? Kaj nudijo? Ali nam zavarovanje nudi nadomestni avto, morebitno nočitev, hrano in pijačo» prevoz domov po- osnovno avto asistenco ter tomobilskem zavarovanju, oziroma 400 evrov (odvisno pri polnem kasku je že 'od zavarovanja). Ce vozila ne bi mogli popraviti v enem dnevu, bi AMZS organizirala prevoz pokvarjenega vozila v domovino, storitev pa bi bila brezplačna do vrednosti 1.300 evrov, članu bi plačali rudi nočitev do 200 evrov ter stroške za upravičeni voznik in potniki, ki potujejo v zavarovanem vozilu. Pri Adriaticu Slovenid zavarovancem ponujajo dve možnosti sklenitve avto asistenc«, in sicer tnikov in avtomobila, povrnitev stroškov maxi asistenco. Asistenca se vrnitev sopotnikov v domo-lahko sklene ob zavarovanju vino (do 250 evrovj. oziroma 150 evrov na noč. odvisno od zavarovanja). Axa krije tudi stroške vrnitve vozila domov, vendar le, Če ni lokalno popravljivo. V Adriatic Slovenid ob sklenitvi maxi asistence ponujajo tudi zdravstveno zavarovanje v tujini za primere prometne nesreče, s katerim krijejo nujne stroške zdravljenja in stroške prevo- Ponudniki pomoči na cesti avtomobilske odgovornosti, V Zavarovalnici Triglav so za poškodovanega zavaro- nje. Asistencno zavarovanje se izvaja v sodelovanju z družbo CORIS. Zavarovanci oziroma člani AMZS bi v prej omenjenem primeru poklicali zavarovalnico oziroma avtoklub v Ita- so ponavadi zavarovalnice, kasko zavarovanju vozila ali najdaljšo tradicijo v Sloveni- kot samostojno zavarova- ji in sinonim za tovrstne storitve pa je AMZS, kjer so nam povedali, da imajo prek lokalnih avto-moto društev 133 tisoč članov. "Približno 20 tisoč Članom (plus) pa zagotavljamo pomoč tudi v tujini," pojasnjujejo. Zavarovalnica Triglav svojim zavarovancem ponuja Avtomobilsko asistenco, cena te pa je odvisna od izbranega sklopa zavarovanja (osnovno kritje asistence, asistenca plus in asistenca Comfort) in popustov zaradi drugih na leto jhkrati pa imajo Čla- zavarovanj. ni zagotovljeno tudi laedit- Za Zavarovalnico Maribor pojasnili, da bi tudi za osebe, ki so v času okvare v vozilu, organizirali eno od oblik prevoza (vozilo izvajalca vleke, rent a car, taxi, javni prevoz) do ser%'isa, hotela oziroma kraja po dogovoru z zavarovancem. Ce vozila ne bi popravili v istem dne- liji, v vseh primerih bi sku- vu in ene od oblik prevoza šali napako odpraviti na me- ne bi bilo možno organizi-stu okvare ali pa vozilo pri- rati, bi zavarovalnica organi-peljali do najbližje servisne delavnice v tuiiai. Pri vanca v višini 24 tisoč evrov. In čakanje na pomoč? Pri AMZS zagotavljajo, da bi moral čakati od 45 minut do ene ure, razen v primeru izredne oddaljenosti okvarjenega vozila od tehnične baze za cestno pomoč. Iz Zavarovalnice Triglav, Zavarovalnice Maribor na tujim. AMZS je storitev brezplačna do vrednosti 100 evrov in žira la nočitev (do največ treh dni) z zajtrkom ter prevoz od in do servisne delavnice. Zavarovalnica Maribor pomoč na cesti vodi partner jo je mogoče izrabiti večkrat oziroma Axa bi v opisanem primeru zavarovancu ponudila rer^t a car ali javni prevoz, s katerim bi priSei domov ali na ciljno destinad- no pismo v vrednosti i.ooo evrov za nepredvidene iz- Vrste pomoči, njihova cena in vrednost najpogostejše pomoči podjetje Ime pomoči cena (v evrih na leto) vrednost vleke (v evrIh) AMZS Zavaros^lnîca Triglav Zavarovalnica Maribor Adriatic SI ove niča AMZS pomoč na cesti asistenca AXA avto asistenca od 37,14 do 58 od 100 do 1.300 od »5,22 do 4949 NP od 10 do 20 NP od 170 do 400 NP Vir; podatki zavarovalnic in AMZS, NP • ni podatka vprašanje niso odgovorili, v Adriatic Slovenici pa zagotavljajo prihod v najkrajšem možnem času. Spodnji primer je resničen, Vozilo je bilo po tednu dni v parkirni hiši zaradi počenih vzmeti nevozno. Po klicu na pomoč je zavarovanec vleko na servis čakal Štiri ure. Fia-tov servis ni bil zmožen popraviti Citroëna, zato so vozniku ponudili (drûgo) vleko v Slovenijo, za zavarovalnico oziroma njihovo "pomoč na cesti' pa je bila storitev opravljena. S slovensko vlečno službo je prišel domov 14 ur po prvem klicu. Zavarovalnica oziroma asi-stenčna služba (e strošek vleke po pritožbi povrnila po skoraj enem letu. IZJEMNA PONUDBA Volvo S40/V50 DRIVe: • Cena "basic" • oprema "Kinetjc" + Premium paket • Brezplačno zavarovanje za prvo leto! • Brez stroškov odobritve financiranja! « Garancija odkupa vozila v primeru izgube službe! • Popust za servisne storitve! • Še več M.! AVTO AKTIV VOLVO CENTER LJUBLJANA www.avio-akliv.si VOLVO Volvo. \Qr Me Originalni nadomestni deli Fiat ZOBATI JERMEN I METL CE Z NAPENJALOi ZEOD 36,03 € T ZE 00 21,00 € ZADNJE ZAVORNE PLOŠČICE AKUMULATORJI GARNITURA MAGNET MARELL : FILTROV r J ZE ÛD 34,80 € ZE OD 40,00 € ZE 00 .26,95 € Garancija originalnih nadomestni delov Flar vgr^e^iih 0(1 poočiiaščanem se^visnenu fia: velía 24 mesecev. Akciia veiiďodOl 10 dD3t.i0 2009 Priprava vozil na zimo: ponudba zimskih pnevmatik, jeklenih platišč,... « AVTO MOČNIK Jezerska cesta 135,4000 Kranj telefcn: (04) 281 77 20 MANJ JE V6Ô. MAK J JE BOLJE. MANJ J6 6EKIALN0. prodajalci .fiatsi m Avto Aktiv, novi Volvo center v Ljubljani Avto Aktiv je s 17. oktobrom odprl svoja vrata z novo blagovno znamko Volvo. V novem Volvo Centru v Ljubljani so strankam na voljo najnovejši modeli Volvo. Poleg prodaje vozil Volvo podjetje Avto Aktiv nudi tudi servisne storitve ter prodajo Hfestyie' izdelkov in originalne Volvo dodatne opreme. Z novo šolo varne vožnje, imenovano Volvo Akademija Varnosti, želijo udeležencem dokazati, da je Volvo zelo varen avto in hkrati tudi okolju prijazen. S pravil* no uporabo je tako vožnja lahko izredno ekonomična. Do konca leta je strankam na voljo Premium paket za Volvo S40 in V50, s kdterim lahko prihranijo tudi več kot 5.000 evrov. Paket .vključuje bogat izbor opreme, brezplačno osnovno in kasko zavarovanje za prvo leto, popust na osnovno In kasko zavarovanje v prihodnje, garantiran odkup vozila v primeru izgube službe ali stečaja podjetja, popusta na servisne storitve, Volvo Akademijo Varnosti in še več. Vabimo vas, da nas obiičete na Ljubljanski 24 v Trzinu» kjer si boste našo ponudbe lahko sami ogledali. www. a vtoa kti v.s i i6 Svet v gibanju, torek, 20. oktobra 2009 repo rtaža Zapeljite brez skrbi v zimsko sezono 2009/10! Ugodm. ponudba pnevmatil^" kompfetov kelM t Jekteniml gR ALU ptatlKl, /Mnifava pnevmatik z moiwMtJo hnnjenja, fT .#lrok8 ponudhm nadanwtnlh d«lov in originalne dodatne opreme! Sodobna kleparska in llčarska delavnica za vozila vseh znamki 12.99 € m /e Vil pooWaManl MrvU VW In Žkoda: INTEGRAL AVTO d.d.d. Jesenice - skupina Alpetovr Potovdin» agervcija C«5tB m^fiala T>tB 67« 4270 icsenl« T«.: 04 / se 39 369, 33 390 Tanek J vseeno zmogljiv Test: Carmin Niivi 1250 Matjaž Gregorič Če se po slovenskih cestah, ki so nam bolj al man) zjia-ne, še vozimo brez pomoči satelitske navigacije, si potovanja v tujino brez navigacijskega pomočnika skoraj ne zn^mo več zamisliti. Pri Gar-minu. ki na slovenskem trgu ohranja daleč največji tržni delež med cestnimi navigacijskimi napravami, so preč nedavnim presta'Âli novo se« rije nuvi 1250. Že prvi pogled razkrije, da je ta navigator izredno tanek, medtem ko je namestitev na vetrobransko TEHNIČNI PODATKI Teža: ...................................ii3>4g Velikost 9,4 X X 1,5 cm Baterija: ........................íítij«lonska do 4 h Zaslon: ................3i5*palčni (diagonala 8,9 cm) Interni pomnilnik: .........................i»5GB ki omogoča nastavitev poti glede na porabo goriva, naprava pa omogoča tudi standardne načine navigacije glede na čas ali razdaJjo. Poleg tega si uporabnik lahko namesti Še opozorilne točke, ki vključujejo radarje, Pomnilniška kartica: ................micro SD 2 GB cone Sol in druge dodatne Kartog'afija: ......................33 držav Evrope Maloprodajna ccna: ......................159 CUR Uvoznik: .........................Geoset, Šenčur dodatno programsko opre- lahko z enim samim doti- destinacije: Kartografsko podlago ureja vodilr» svetovno podjetje na področju digitalne kartografije Navteq. Čeprav nuvi 1250 ni oborožen z brezžično komunika- mo in kartografijo CítyXplo- kom zaslona pride do poda- cijsko povezavo, radijskim rer, ki omogoća navigacijo po tkov o zemljepisni širini in oddajnikom in MP3 predva-poteh za peSce in kolesarskih dolžini trenutne lokacije, o jainikom, ie kljub vsemu «třklo s pomočjo vabium- stezah ter ob uporabi javnega najbližjem naslovni ter o po- med najbolj uporabnimi in skega nosilca enaka kot pri vseh drugih iz te serije. Sicer pa je njegova uporaba mogoča tudi zunaj avtomobila; v ta hcijski m reševalnih posta- zanesljivimi tovrstnimi na- jah, bencinskih črpalkah in pravami; vprašanje dodat- drugih interesnih točkah. nih funkcij je namreč nena- znana že iz drugih Garmi« Med posebnostmi je treba zadnje tudi vpralanje občut- prevoza. Grafika in delovanje upo» rabniškega menuja sta po- namen je 1250 opremljen z novih modelov; uporabnik omeniti funkcijo ecoRoute, no višje cene. * Dostavnik s transevraziiskim rekordom junaški Volkswagen Caddy Ma» s štirikolesnim pogonom Matjaž Gregorič Volkswagen Caddy Maxi ^MOTION je pred kratkim se podala v Rusijo, ki je predstavljala najobsežnejši del potovanja. Gottenauer in Renz sta ii. oktobra 2009 prevozil 13.408 kilometrov ob pol dveh ponoči po sred-čez Evrazijo» od portugalske- njeevropskem Času in ob pol ga mesta Cabo da Roca do mesta Magadan v ruski daljni Sibiriji, pri tem pa je eW-brez postanka vozila pa osem dni, 13 ur in 30 minul. Člana ekipe MalUiias Gotle- nauer in Andreas Renz sta 2. oktobra 2009 opoldne po srednjeevropskem času za» čela svoje potovanje na najbolj zahodni točki evropske celine, na Portugalskem- V prvih dveh dneh sta prevozila Portugalsko, Španijo, Francijo» Nemčijo, Poljsko, dveh popoldne po lokalnem času prispela na dlj v mestu Magadan. Na prvem delu poti je vožnja potekala po avtocestah in makadamskih ce stali, ^to je bila napredovanje hitro in udobno. Bolj proti vzhodu pa je cesta postajala vse slabša, zato je bilo zadnjih pet tisoč kilometrov za Caddy Maxi 4 MOTION in oba voznika še posebej zahtevnih. Cestne razmere v osrednjem in vzhodnem makadamske ceste, polne sta Gottenauer in Renz med lukenj, ostro kamenje in blatne' globoke kolesnice, ki so jih naredili tovornjaki» niso ustavili avtomobila s neprestanim potovanjem tudi spa:a, je kljub veliki obremenitvi motorja, menjalnika in karoserije brez delu Rusije so bile zanju po- štirikolesnim pogonom. Go- težav prečkalo tudi izrazito Latvijo in Litvo, nato pa sta polna neznanka. A siabe spodarsko vozilo, v katerem zahtevne rečne struge. 3,mi i O s 53,90gâ enstgi^ Akumulator Energizer AH 45 D+ Y, jSËtfO Ostala zimska oprema V C KJ 1 ★ ★ ^ PE Kranj: Šuceva ulica 23. 4000 Kranj, Telefon: 04 234 48 65 KAKOVOSTNt AVTODELI GORENISKI GLAS torek, 20. oktobra 2009 EKONOMIJ M / FIN i Stefan .za rgi (^e-siassi 17 Rešili so novi Usmerite/ Iskre Mehanizmov v razvojnega dobavitelja se je več kot potrdila. Iz hude krize pred letom so se izvlekli in sedaj poslujejo celo bofje kot lani. Direktor je postal večinski lastnik. sttfaíj žargi Upnica • O tem, da je Imela družba Iskra Mehanizmi, d 0. 0., Upnica precej razvojnih težav in iskanja primerne proizvodnje na hitro se razvijajočem področju elektrotehnike, smo na straneh našega časopisa večkrat poročali. Tokrat nas je v pogovoru 2 direktorjem dr. Marjanom Pc^6iikom zanimalo, kako so se spopadli z gospodarsko krizo in hudo recesijo v panogi, ki je bila v njej med najbolj prizadetimi. zmanjševanja osnovne obrestne mere najprej zmanjšale, vendar pa so predvidevanja, da bodo obresti zelo rasle, kar bi bil lahko širši pro* biem. Da bi ublažili ta gibanja, se oziramo in dogovarjamo tudi s tujimi bankami." Družbe, ki so dobavitelji av- Dr. Marjan Pogačnik tomobilski industnji ter in« Pred leti ste vladali v povečanje proizvodnje plastičnih polizdelkov in skladišča v Kamniku. So se vlaganja obrestovala? "Da. Pri tem naj omenim, da je prišlo na zahtevo naših partnerjev do spremembe pri logistiki. Na primer Philips ne prevzema več v svoje centralno skladišče, pač pa dustriji gospodinjskih apa- predvsem zato, da bi z novi- merjavi s lanskim prvim pol- smo morali organizirati di- niov v tujini, so v tej gospo* mi projekti dm hitreje nado- letjem, torej z obdobjem, ko stribudjo po Evropi." darski krizi med najbolj pri- mestili tako velik izpad. Bila je bila še konjunktura, za do- zadetimi. Kako je kriza vpli» vala na Iskro Mehanizme? je to hoja pc robu. le v novih bro desetino boljše. Dobro V preteklih letih sle imeli projektih smo videli rešitev." tretjino prihodkov ustvarimo kar nekaj težav, izčrpavanja z novimi projekti, ki so bili družbe, zaradi ravnanj in v oktobru lani, so se tudi 2a kakšne projekte gre? Ste torej naša rešitev. Več kot prepirov med lastniki. Je s ''Prav pred letom dni, torej nam naročila praktično razsula. V treh lednih so se nam zmanjšala za Štirideset od- se pri njih uveljavili kot razvojni dobavitelji oâtno je, da je to prava pot in tem kaj bolje? zâ prihodnje leto že priprav- "Položaj se je spremenil. 'Gre tako za klasične pro- ljamo serijo novih projektov, ker so se prepiri med lastniki s»tkôv. Ker smo proizvodna dajno razvojne projekte kot družba, ki devetdeset odstot- tudi za strateške projekte, ki ki dajejo upanje, da bomo v letu 2010 imeli rast ceb veČ- kov proizvodnje izvaža, do- pomenijo zs nas velik korak, jo od 20 odstotkov." nosi niso ravno veliki, zato Zlasti to veija za t. i. senzor nadaljevali do te mere, da sta dva od njih spoznaJa, da je cena, ki jo zaradi njihovih medsebojnih nesoglasij plasmo posudi resno uvoženi. Adaptive Cruise Control - to Bosie tudi znova zaposlovali? čuje naše podjetje, prevelika Šok je bil resnično velik in že je avtomobilski modul nove "Letos smo za premagova- in sta prodala svoje deSeže. v novembru nam ni preosta- generacije, prvič vgrajen v nje konic že zaposlovai: po- Zato sem se pred dvema le- lo drugega, kot da začnemo nov model Mercedesa E kla- godbeno, sicer pa se struktu- toma za nakup 59-odstotne- zmanjševati število zaposle- se. ki meri razdaljo dc avto- ra proizvodnje tudi 2 avtoma- ga lastništva po temeljitem nih. Odpovedali smo vse po- mobila, ki vozi pred njim, in tizadjo in racionalizacijami premisleku odločil sam. Od- godbe za določen čas in zače- prilagaja hitrost. Običajno za li odpuščati tudi redno zapo- avtomobilske dobavileljc ve* spreminja v smeri manjšega deleža živega dela. Zato ločitev ni bila lahka, saj sem v ta namen moral zastaviti slene. Tako je odšlo okoli tri- Ija, da izdelujejo dele po vna- kakšnega zaposlovanja ne celotno moie premoženje, a deset pogodbenih delavcev in od 15 do dvajset redno za- přej dani dokumentaciji. Mislim, da smo ena redkih načrtujemo. Poleg tega smo sem presodil, da je to edina imeli že lani pred krizo pri- možnost zaščititi razvoj pod- poslenih, slednji z odpravni- slovenskih družb, ki je sode-nami. Takrat seveda še ni lovala z Mercedesom že v pravljeno reorganizacijo družt)e v smeri centralizad- jetja pred danes t. i. taikuni, ki v podjetje niso vložili nič bilo vladnih ukrepov z držav- fazi razvoja. Zanimivo je je, poenostavitve upravljanja in so ves svoj čas uporabili za no podporo za skrajšam dc- tudi, da pri izdelavi modula in združevanja resursov i>o- izčrpavanje in bogatenje na lavnik in za čakanje na delo, sodelujejo tudi dobavitelji iz sameznih programov, položaj pa je bil tako za- dmgih držav in da je zaradi račun podjetja. Sicer sem takšno možnost predstavil ostren, da je tudi za preosta- potrebne robustnosti upo- Iz doslej povedanega sledi, tudi sodelavcem, vendar se le zaposlene zmanjkovalo rabljena povsem nova, t. i. da protikriznih ukrepov via* zanjo ruso odločili, kar poděla. Prvič v ^odovini pod- MlD-tehnologija - tiskanje de niste koristili, kaj pa raz« polnoma razumem. Tako ietja so bili v celoti Izkorišče- vezij na navadno plastiko. vojne podpore? Veliko se pridobljen kontrolni delež ni dopusti, nadure in kliub Poleg tega smo tedaj uvc- danes omenja tudi zadrža- naic omogoča, da prepreči- temu so šli nekateri v minus, dli v proizvodnjo dva soraz- nost bank, kreditni krč, rast mo ravnanja, zlasti mahina Tako stanje je seveda moč- memo velika nova razvojna no vplivalo na poslovni rezul- projekta s področja malih go-tat Leto smo zaidjučili z iz- spodinjskih aparatov za Phi- obrestnih mer. Kako rešuje-te financiranje? ci je z zemljišči v Kamniku, ki so družbo obremenjevala "Razmere na področju fi- v preteklosti, delno pa davek gubo, približno milijon ev- Hps in začeli proizvodnjo nančne podpore bank gospo- takšnega ravnanja plačuje- rov, ki jo sicer bomo pokrili modula za javno razsvetlja- darstvu so še vedno bistveno mo Še sedaj, po drugi strani h preteklega dobička in re- vo, kar pa ni bil razvojni pro slabše kot pred enim letom, pa aktivno zagotavljamo raz- zervaa r» Ste tedaj sploh videli per* spektivo? jekt, pač pa smo prevzeli pro- se pa stabilizirajo in postop>- voj podjetja/ izvodnjo našega dolgoletne- no normalizirajo. Za zdaj je ga partnerja iz Nemčije." naše sodelovanje z bankami korektno in usmerjeno v rast Kako potem gledate na razvoj podjetja? "Menim, da imamo dobre "Vakuiim, v katerem smo Začetek proizvodnje običaj- ter razvoj. Ukrepi vlade na se znaSli, je resnično zbujal no zahteva dodatne napore, področju ohranjevanja delo- osnove tako za kvalitativno skrb, upanje so nam dajali le pa tudi fmančna vlaganja, vnihmest sobilizanasabso- kot za kvantitativno rast. Ali že pripravljeni novi projekti. Kako ste rešili to plat, saj lutno prepozni, pri podpori poenostavljeno: delamo ko- čeprav ni bilo nobene garan- vemo, da se je kriza začela razvoju pa gre prav tako vse rake v smeri višje dodane cije, da bodo sprejeti. Tudi naši partnerji v Nemčiji so začeli ustavljati proizvodnjo. zelo počasi. Kandidirali smo vrednosti in tudi rast prodaje za razvojna sredstva pri ban- bo, kot kaže, kar občutna. "Ta piat je bila posebej na- ki SID, za vlaganja pri pro- Ustvarila se je dobra ekipa prav z zmanjšano podporo bank gospodarstvu? deiaii so le po štiri dni na te- poma, vendar če so projekti jektu za avtomobilsko indu- sodelavcev, za katere res lah- den in zmanjševali plače, realni, perspektivni, se zanje strijo, vendar odlo6tev Še ni ko rečem, da so odlični. Će Vendar pa smo ocenili, da dobi tudi denar. 2 zadovolj- in vsa vlaganja moramo fi- ne bo druge recesije, verja- moramo ohraniti kritični stvom sedaj ugotavljamo, da nancirati sami. Kar zadeva mem v uspešen razvo) pod- nivo motivacije in zagona, je letošnje poslovanje v pri- obresti, so se te zaradi jetja v prihodnjih letih. " Kritični do zavarovanja Skupnost socialnih zavodov Slovenija poziva agencijo za zavarovalni nadzor, da se opredeli do zavarovanja Prva Oskrba. Cvrro Zaplotnik tev možna, če je uporabnik ..............................................................................pripravljen sprejeti oskrbo in Ljubljana • Prva osebna zava- nego v bolj oddaljenem rovalnica je oktobra kot no» domu. Ob hitrosti povečeva- vost na trgu ponudila zavaro- nja kapadtet v zadnjih letih vanje Prva Oskrba, to je zava- in že podeljenih koncesijah rovanje za primer nujnega za naslednja leta pa z goto- sprejema v zasebni dom za vostjo pričakujemo, da bo starejše. Zavarovanec lahko dostop do institucionalnega uveljavlja nujni sprejem varstva še hitrejši," so vskup- dom v treh letih po sklenitvi nosti socialnih zavodov zapi- zavarovanja, zavarovalnica sali v sporočilo za javnost in pa mu mora potlej omogoči- še dodali, da zavarovanfe ti nujni sprejem v dom za Prva Oskrba zagotavlja na- starejše najkasneje v tridese- mestitev v t. i. samoplačni- tih dneh. ških posteljah, ki je bistveno Tovrstno zavarovanje je v dražja kot v javni mreži, saj Sloveniji dvignilo precej pra- mora uporabnik kriti še stro- hu, najprej se je odzvalo mi- ške zdravstvene nege ali se nistrstvo za delo, družino in za ta namen dodatno zavaro- socialne zadeve, prejšnji te- vati. Domovi, ki jih v zavaro- den še upravni odbor Skup- vanje vključuje Prva osebna nosti socialnih zavodov Slo- zavarovalnica, samoplačni- venije. "Že danes se v večini ških postelj nimajo, še opo- slovenskdh regij lahko v ob- zarjajo v skupnosti sodal^ stoječem sistemu javne mre- zavodov in pozivajo agencijo že odzovemo na nujne potre- za zavarovalni nadzor, da se be prej kot v tridesetih dneh, opredeli do tovrstnega zava- vsekakor pa je hitra namesti- rovanja. KRATKE NO\nCE kraní V mesecu varčevanja različne ugodnosti Nova KBM je v oktobru, mesecu varčevanja, pripravila akcijo Oktober je dober, v okviru katere je ponudila varčevalcem nekatere ugodnosti pri vezavi depozitov ter pri rentnem In stanovanjskem varčevanju. Za vezavo najmanj tisoč evrov bodo do konca oktobra veîjale višje obrestne mere, pri sklenitvi rentnega varčevanja bodo varčevalci prejeli 25 evrov, ob sklenitvi stanovanjskega varčevanja pa do trideset evrov. Podjetja in podjetniki, ki se bodo Novi K6M pridružili do konca oktobra, bodo prejeli Paket dobrodošlice za pravne osebe, za že obstoječe komitente pa so pripravili Paket zvestobe. Oktobra bodo tudi brezplačna svetovanja in predavanja za poslovneže, do konca meseca pa bodo na spletni strani Oktober je dober in v bančnih poslovalnicah zbirali domiselne nasvete za varčevanje. Za vsak prejeti predlog bo banka darovala en evro Zvezi prijateljev mladine Slovenije, 53 predlogov bo nagradila, prva nagrada je pa je petsto evrov. C. Z. K9AHj Obvestila o stanju terjatev in obveznosti Davčna uprava je prejšnji teden poslala davčnim zavezancem obvestila o knjigovodskem stanju davčnih terjatev in obveznosti na dan 31. avgust 2009. Dobrih $8 odstotkov zavezancev je na ta dan Imelo stanje nič» kar pomeni, da niso imeli niti terjatev niti obveznosti do davčne uprave, nekaj več kot »7 odstotkov zavezancev je Imelo obveznost do "davkarije", ta pa je Imela obveznost do slabe četrtine zavezancev. Obvestila so zgolj informativne narave In so name- n ena predvsem usklajevanju ter urejanju stanja terjatev in obveznosti. Davčni zavezanci naj se v primeru neskladja med svojimi podatki in knjigovodsko evidenco davčne uprave osebno ali po telefonu oglasijo na pristojnem davčnem uradu, ob tem pa jih je treba opozoriti, da je knjigovodsko stanje lahko zdaj že drugačno, kot je bilo 31. avgusta. C. Z. LjUBLjANA Rakovec dobil dovoljenje za vodenje Tngidva Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav je že na seji 24. avgusta za predsednika uprave imenoval Matjaža Rakovca^ tedanjega direktorja območne enote Ljubljana, ki je po pridobitvi odločbe agencije za zavarovalni nadzor v petek tudi uradno prevzel vodenje zavarovalnice. Dosedanji predsednik uprave Vladimir Mišo Čeplak je kot delavski direktor postal čian uprave, članu uprave Tomažu Rotarju pa je mandat prenehal. C. Z. 4 4 i8 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik GORENJSKI GLAS torek, 20. oktobra 2009 Zaplet pri dodelitvi pomoči Cveto Zaplotnik kljivo izvajaaje uredbe, saj ..............................................................................so obrazec za finančno po- Kranj • Vlada je z uredbo na- moč prejeli le kmetje, ki so menila dva milijona evrov za obvezno pokojninsko in in- blažitev poslabšanja eko- validsko zavarovani iz kme- iioiiiskega položaja v prireji tijske dejavnosti, ne pa tudi mleki, pri tem pa je določila, tisti, ki so v sistem obvezne- da so do podpore upravičene ga zavarovanja vstopili prošle kmetije, na katerih je go- tovoljno. V zbornici so pre- spodar oz. vsaj en Član obvez- pričani, da tudi ti izpolnjuje- no pokojninsko in invalidsko jo pogoje za pridobitev pod- zavarovan iz kmetijske dejav- pore, zato so že pozvali vse nosti. Agencija za kmetijske svoje Čknc, ki so prostovolj- trge in razvoj podeželja je do no vstopili v obvezno zavaro- četrtka poslala 2423 mleč- vanje» da sami izpolnijo ob- nim kmetijam delno izpoi- razec in ga do petka pošljejo njene obrazce za uveljavitev na agencijo. Zbornica je po-podpore, ki naj bi znašala z\'a3a kmetijsko ministrstvo, največ 42 evrov na kravo, da znova prouči izvajanje Kmetje morajo obrazec vrni- uredbe; na ministrstvu pa ti na agendjo do petka. odgovarjajo, da so vse krite- Kmetijsko gozdarska rije za dodelitev pomoči zbornica je opozorila kmetij- uskladili z zbornico in s sin- sko ministrstvo na pomanj- dikatom kmetov. Kranj Čas za pripravo gnojilnih načrtov Po jesenskem spravilu pridelkov je na kmetijah najprimernejši čas za kemično analizo tal in za pripravo petletnih načrtov gnojenja. Gnojilni načrt, narejen na osnovi kemične analize tal, je obvezen na vseh kmetijah, ki izvajajo ukrepe Kmetijsko okoljskega programa (KOP) in v kmetijski pridelavi uporabljajo mineralna gnojila; po pravilniku pa je obvezen tudi za kmetije, ki niso vključene v KOP, a uporabljajo mineralna gnojila. V kmetijski svetovalni službi so kmetijam pripravljeni narediti gnojilni načrt na podlagi kemične analize la/> ki jo izdelajo v Kmetijskem inštitutu Slovenije. Analiza, ki vključuje ugotavljanje kislosti tal ter določitev fosforja in kalija v tleh, znaša 19,21 evra za vzorec. C. Z. leta Na petkovi prireditvi ob svetovnem dnevu kmetic so za kmetico leta izbrali Olgo Tičar z Zgornjega jezerskega. Cveto Zaplotnik Kranj • Zveza kmetic Slovenije je ob svetovnem dnevu kmetic pripravila v petek prireditev v Zagorju, kjer so med trinajstimi kandidatkami iz vse Slovenije za kmetico leta izbrali Olgo Tičar, ki ju je zd tu predlagalo Dioálvo kmečkih žena Kranj. Oiga izhaja z gorsko višinske, ekološke kmetije, na kateri se ukvaij ajo z živinorejo in gozdarstvom. Redijo govedi, konje in kokoši. Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij je prejela že devet priznanj, rada peče pecivo, poje in vodi tiiriste po domačem etnografskem muzeju. Je mati štirih otrok in skrbi za lx)lne-ga očeta. Poleg Olge sc jc za laskavi Olga Tičar, letošnja kmetica leta deželskih žena Svit iz Tižiča) je po tragični izgubi mo^ in hčerke sama ostaia na višin* i ski kmetiji, kjer redi krave dojilje in ovce in v okviru dopolnilne dejavnosti peče kruh, pecivo ter suši sadje. Pri večjih delih ji pomaga sin. Ivanka Smrkolj (Društvo podeželskih žena Lukovica) je mati petih otrok, po moževi smrti je kmetijo prevzel sin, pri nekaterih delih je še vedno nepogrešljiva. Trideset let je bila predsednica društva, piše recepte, veliko ji pomenijo tudi rože. Ana Burja (Društvo podeželskih žena Moravče} izhaja z nižinske mlečne kmetije, na kateri gospodari sin s svojo družino. Je mati petih otrok in tudi rejnica, že dvajset let je v upravnem odboru druS* naziv potegovalo še sedem ložnosti, skeče, poslovilne otroci s posebnimi potreba- tva. Ivanka Zalaznik (DruŠ- kmetic s širšega gorenjskega govore, zelo aktivna je tudi v rai. Maksima Eridavec (Druš- tvo podeželsldh žena Tuhinj- območja, vsako so na prire- turističnem društvu. SUva tvo podeželskih žena Dom- ske doline) izhaja z višinsko ditvi predstavili z nekaj bese- Potočnik (Društvo žensk z žale) kmetuje na nižinski gorske kmetije, na kateri je dami. Antonija Oblak (Dru- dežele občine Radovljica) iz- kmetiji, kjer redijo krave zaradi velike strmine potreb- štvo podeželskih žena Ble- haja iz ekološke kmetije na molznice in pridelujejo 35 nega še veiiko ročnega dela. gol) je v življenju skusila Brezjah, kjer pridelujejo ze- vrst zelenjave, Id jo prodajajo Ko je prišla na kmetijo, je tudi marsikaj slabega, gren- lenjavo, žita in zelišča, redijo na tržnici Jemati treh otrok, skrbela tudi za tasta in može- kega, ukvarjala se je tudi s kiave dojilje, teleta in praši' negovala je oidi taščo, ki je va dva mladoletna brala. Je prodajo gob in borovnic, če. Kmetijo pogosto obiščejo bila poldrugo leto negibljiva, mati Štirih sinov in tudi usta- Piše pesmi za različne pri- otroci iz vrtcev in šol pa tudi Katarina Tome (Društvo po- novna članica društva. UnCredit - Vai partner in ponosni sponzor U£FA Champions League. N« zgreéite priloAnostH s&roro : cotro&n^Kn Kre()iiorTi ? ugodno ocřesiřw mero. V» je » hnaia LrEJ^ Oemn-o« Coagjc v maju 20i0 še oođatno znriana. svoto linanćno forrno 2 náremom kredita luï oo 20 000 EUR n rrK3înosijo odplačila cw 10 ^ Ste ficftviiorii 28 •giT'' PnfltuřiTe se rcQomeinemy ^TTwntnu na www.unieredHbjnk.» {MM Mntfora ti «men rvRi la^Ovs rvvi^d sumps'« dđ r «nuiinafs n m» uvmm r m ocot^j uf •« aocmtb UniCredit Bank r ^ptflmu UtřA »i vvi^cne vQOffWM Pmdali sedem ovnov Na dražbi plemenskih ovnos/ jezersko solčavske pasme so prodali sedern ovnov, a vse po izklicni ceni. cvefo Zaplotni k Spodnje Jezersko - Društvo rejcev ovc jezersko solčavske pasme )e v soboto pripravilo na alternativni testni postaji na Kovkovi ekološki kmetiji osmo dražbo ovnov jezersko solčavske pasme, ki so bili vzrejeni po posebnem nadzorovanem progra- v zahtevnih razmerah, na strmih jezerskih pašnikih in brez krmljenja z'moč* no krmo. Republiška komi- siia za odbiro plemeniakov je izmed 27 ovnov na testni postaji za prodajo na dražbi izbrala 22 in jih razdelila v Štiri kakovostne razrede, ki so bili tudi osnova za doioči- Oven številka tri Iz reje Marka Bertonclja s Svetega Lenarta tev izklicne ceoe. Za najbolj- nad Lu$o • nihče ni dvignil tablice za licitiranje in Franc še lA ovne je bila izklicna Solar (na sliki) ga je odpeljal nazaj v hlev, cena dvesto evrov, za iB j8o euov, za zA 140 evrov in za posameznih ovnov odločali besedah predsednika Primo- zB 120 evrov. Rejci so kupili skiinno spHem na podlagi ugotovitev repu- ža Muiija letos poleg dražbe ovnov bliške komis i je OZ- podatkov pripravilo §e ekskurzijo v Ita- (med njimi tudi oba najbolj» o njihovem prirastu, dovzet- lijo, delavnice o pomoči psov ša iz reje Marka Bertonclja s nosti za bolezen praskavec, pri paši ovc ter delavnid pol- Svetega Lenarta nad Lušo), indeksa plemenske vredno- stenja volnena Jezerskem in a ker se je za ovna vsakič po- sti in omiSčenosti. kakovosti v Tržiču, Gostje iz Italije so v tegoval le po en kupec, só volne ... bili vsi pročani po izklicni soboto pomoč psov pri paši ruštvo, ki šteje 55 članov ovc predstavili tudi udeležen- cem. Rejci so se za nakup z več kot tisoč ovcami, je po c«n dražbe. GOREN)SKI GLAS torek, 20. oktobra 2009 NASVETI înfo(5)ff-glas.st 19 belo dlí rdeče Naj si bo belo ali rdeče, v obeh primerih krepi imunski sistem, poživlja spolno poželenje, razpoloženje in delovanje možganov, deluje pomlajevalno ... Ne, tokrat nimamo v mislih vina, čeravno bi tudi njemu mirne duše pripisali omenjene učinke. Govorimo o dragoceni in krepki zelenjadnici v beli 02. zeleni in rdeči preobleki, ki nam jev naši državi v izobilju dana vedno in povsod PaviaKuner imunskem sistemu, ki ga s ..............................................................................lem krepimo, ali o Ûlosti in Stari Rimljani in Grki so prodtiktivnosti, ki ju pridobi-zelje (Brassica oleracea) po- mo. če uživamo zelje, gosto uživali in 2 njim zdravili številne tegobe. Rimski ^islo za evforićnost pisatelj Kato te leta 70 ugo- tavlja, da dokler je bila pre- Kislo zelje je tradicionalno hfâna starih Rimljanov pre- živilo, ki je bilo svoj Čas, prosta in je vsebovala zelje z predvsem na podeželju, domačih vrtov in močnik, so osnovna prehrana v hladnih bili čvrsto, močno in zdravo zimskih dneh. Uživali so ga ljudstvo, ko so obogateli in zlasti revni ljudje, ki so si na se predaii razsipništvu in ta način okrepili življenjsko udobnemu življenju, pa je tudi njihovo zdravje začelo moř in se obvarovali pred številnimi boleznimi. Uživa- pešati. To staiodavno ugoto- nje kislega zelja je pametna «, . .... . ..... ... vitev bi bao pametno upcáte- odloâtev, saj si na ta način ^^^^^ ' vati tudi dandanes. "Zdrav- učinkovito očistimo kri. nik revežev", kot so zelju naše telo pa se znebi strupe- svoj Čas rekli, naj se čim več- nlh snovi. Poleg tega prepre- krat pojavi na naših mizah, čimo tudi prezgodnje stara- saj bo poskrbel, da bomo nje in zmanjšamo tveganje čim manjkrat rabQi pravega za številne bolezni, saj se zdiavnika. Belo za čilost in produktivnost obrambna moč proti bolezenskim snovem zelo poveča. Kislo zelje vsebuje velike količine vitamina Celzija, zato je učinkovito pri od- BpIo 07. gUvnato zelje je pravljanju vseh boiezensHh bogato z vlakninami in vodo. pojavov, ki izvirajo iz po- zato nas hitro nasiti, a kljub manjkanja t^a vitamina, temu nam da le malo kalorij, Pri motnjah črevesne flore kar je zlasti navduSujoče za se izkaže za rešitelja. Podpi- Ijudi, ki bi se radi znebili od- ral naj bi celo zdravljenje večnih kilogramov. Zelje je raka, zlasti črevesnega. V dietna jed. ki naj jo uživajo pomoč nam je seveda še pri zlasti kronično zaprti in ljud- prehladih in gripoznih ol Že stari Rimljani so zelje uporabljali kot zdravilo zoper to In je, ki jih mud protin. Sveže lenjih, vnetju dlesni in tegobo, belo zelje ima blagodejen ustne sluznice, povišanem vpLv ivd delovanje žJeze Sût- krvnem tlaku, aterosklerozi, RdeČe za plodnost nice, na možgane in živčev- povečani količini holesterola je. Z uživanjem tiaj bi si iz- v krvi in osteoporozi. Kislo mo nastajanje sperme in preprečujemo neplodnost Uži-Rdeče zelje s svojimi kore- vanje rdečega zelja uânkovi-boljšali možganske sposo- zelje se lahko pohvali z veli- ninami iz tal načrpa več sele- to obnavlja črevesno sluznico bnosti in krepili koncentraci- ko količino vitamina B12, ki na kot katerokoli druga zele- in floro. Tedenska kura z rde-jo ter odpravili nemir in žívč- je nujno potreben za dobro njava. S selenovo pomočjo čim zeljem bo našim celicam nemotnje.Natanačinsipri- razpoloženje in odpornost krepimo imunski sistem, dala energijo in nas poživila, skrbimo ludi boljši spanec pioLi slresu. 2 jijim bomo znižujemo krMii tlak, raz- zmanjSala maščobo na tre- in okrepimo odpornost proti osvežili duha in prišli v sta- strupljamo telo, izboljšuje- buhu, izboljšala delovanje stresu. Da ne govorimo o njeevforije. mo razpoloženje, pospešuje- šátnice in nas pomladila. KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: špinačna kremna juha s kruhovimi ocvrtki, telečji (ali svinjski) zrezki po dunajsko, pire krompir, endivi- ja s fižolom v sdati, sladek bučni narastek; Večerja: zeliščna skuta, ržen kruh, orehi in grozdje. Ponedeljek - Kosilo: golaž iz govejega srca, polenta, radič 2 lečo; Večerja: močnik z majaronom, kuhan kostanj, beia kava. Torek« Kosilo: polnjena paprika v paradižnikovi omaki, pire krompir, rnolovilec v solati; Večerja: rižev narastek z jaboîki, sadni sok. Sreda - Kosilo: kremna juha iz buče, puranji zrezki v smetanovi omaki, njoki z gorgonzolo, endivija z rukolo v solati; Večera: zelenjavna ponev z jajci, kruK Četrtek • Kosilo: zelenjavna enolončnica z jetrnimi cmočki. popečene palačinke s skutnim nadevom, kompot; Večerja: mešana solata s piščančjim mesom, kruh. Petek • Kosilo: česnová juha, postrvi po bohinjsko, v kosih krompir, radič z vročim fižolom in zaseko; Večerja: peresni« ki v paradižnikovi omaki s parmezanom In oljčnim oljem, bela kava. Sobota • Kosilo: goveja juha z vllvancf, sesekljani maslen. zrezki, solata z belim in rdečim zeljem ter vročim krompir- jem, sadna solata (pomaranče, grozdje, kivi); Večerja: skuta s kumino, črn kruh z maslom, pečene paprike v marinadi. Sladek bučni narastek Sestavine: i kg rumene buče, 20 dag kokosa, 10 dag sladkorja v prahu, 2 dt mleka, cimet. I Bučo olupimo in skuhamo do mehkega, r^ajboije v mleku ali v malo oslajeni vodi. Na cedilu jo dobro odcedimo in ohladimo, nato jo zmečkamo v pire. Medtem prevremo mleko, sladkor, kokos in cimet, prmešamo bučni pire, maso naložimo v z maslom ali margarino namaščen pekač in pečemo v pečici eno uro. Postrv po bohinjsko Sestavir^a: 2 kg postrvi. 7 dl olja. 5 dag ostre moke. 2 jajci, 7 dag bohinjskega sira, 5 dag drobtin, peteršUj, sol. Postrv očistimo in posolimo. V stepena jajca umešamo sesekljan peteršilj, v drugi posodi pripravimo drobtine z naribanim sirom. Nato postrv povaljamo v moki, jajčni mešanici in nazadnje v drobtinah 5 sirom. Ocvrto postrv postrežemo s kuhanim krompirjem ali z raznimi omakam?. Sam imam poleg najraje kuhan vitlof s krompirjem v kosih, zabe-Ijen z zaseko, poleg pa remuladno omako. Gornji recept smo vzeli îz najnovejše kuharske knjige "Postrv iz reke na mizo" znanega slovenskega kuharja Andreja Frica. Napomooooč. Umiram. 118 V RAKOVIH KLEŠČAH, 2. DEL Marjeta Smolnikar Zdrav človek ima tisoč raz- Vas morda zanima, kako Neke tople septembrske ncči Nične rečem, način umrtía reševalce, potem pa Še Tino ličnih želja, bolan eno sa?no: je v iem času z menoj? Vze- (katere točno, ne vem, ampak bi biř idealen, ampak to je dru- in Bojana. ozdraveti. Kdo je to misel prvi la si bom nekaj časa oziro- to niii ni pomembno) spim v ga raven. Si predstavljate, da izrekel, ne vem. vsekakor dri i. ma prostora in med t uje nežnem A nd rejevem objem Ko sem se premaknila z mrt-vas sredi sladkih sanj. nič hu- ve toČice nazaj v življenje, je Zadnjič sem končala z mís- zdravstvene "dogo d ivšči ne " in sanjam. O čem. je p rav tako dega si uteč zbudi ljubljena ose» bila scena sledeča. Kot izsuše-I ijo, da je življenje neop islji vo v ri n ila de I ček nada Ije vanke nepomembno. V hipu se zb u- ba, s fca tero si posteljo in mizo na cunja, ki jo je gospod inja lepo. zato ga ljubimo z vsem sr- o sebi. dim, začnem obračati giapo in in vse, kar spada v tozadevni pozabila na radiatorju, med- mm in z vso duŠv. PozubiU*. Torej, kuko sem in kako se telo ter z rokami tipati v ptvs- osebni kontekst, delita malo tem ko jc po telefonu žvrgolcla pa sem pripisati: ljubimo svoje počutim? Še vedno se počutim tor. Z grozo ugotovim, da se manj kot Štirideset let in vam s prijateljico, sem ležala na tieh živlienje prav takšno in v ni- zdrava kot dr?n in tako tudi soba s posteljo vred okrog mene vsa zmedena sporoči, da umi- v kopalnici. Oh meni je klečale čemer drugačno, kot je. To je živim, kar se prvegfi vprašanja vrti, kot če bi imela liter vilja- ra. Groza, Ampak, natanko Tina in me držala za roko. pravzaprav srčika vse te neiz- tiče, pa sem tako tako. Odvisno movke v riti (oprostite prispo- tako je bilo tiste tople septembr- Nad rnano sta "visela" p repla- meme življenjske ljubezni, pač, s katerimi očmi Redamo dobi) in da globine prostora ske noči. šen zet m Še boij preplašen Ljubiti življenje, postlano z ro- oziroma, kam gledamo, kratko malo ne zaznam. Da, Medtem ko sem bila sama mož. Za njima sta vratove ste- žicami, kamor fcoii naša ncca Zdravniki spcciallsti, ki podajo skratka, lebdim sredi praznine. menda najmanj deset minut govaU» reševalca m nadzorova- že Stopi, ni namreč nohtna na moje zdravje parcialno in Sredi niča. Brezglavo, da ne in s peno na ustih pogrei- la razplet dogodka. Ta je b\ umetnost; nobtna posebnost; preko tehnoloških dosežkov v rečem brezsrčne, mi nekako njena v globoki nič, je Ar.* nobsna žrtev. In žrtev je piede- mojo gmotno notranjost, so uspe zgrabiti Andr^cvo roko drej u • kljub neopisljivemu vsaj z moje stram neprijeten tudi zato, ker sem se medtem. stai srečnega in polnega življe- previdni, da ne rečem zaskrb- in zajavkati: "Andr^. Poma- strahu in presenzčenju - mo- feo sem lebdela v n:ču, podělala nja. Tako pač je. To je aksiom Ijeni. Dogodilo u mi je namreč gaj. Umiram." Potem sem zeg delal z nadsvetlobno hi- v hlače oziroma v pižamo. življenja. tok. zgubila zavest. trosijo. Najprej je poklical (Se nadaljuje.) 1 A NASVET, OGLASI GORENJSKI GLAS torek» 20. oktobra 2009 Prisluhnite nam -polepšali vam bomo dan. '■""'91,0 MHz ISTIČNI iuuiiu.potepuh.com ! Globine ki M> t\.is mdilc ^ y Vsakokrat, ko se občutljiv odrasli človek v oči majhnega otroka, začuti, da se tiho premaknejo globine, v katerih spi spomin. * ♦ iigo lahho kupite na Corenjskem glasu v ponedeljek, torek in četrtek od S. do 17. ure, v sredo od do iS. ure. v petek od S. do 14. ure, ali jo riaročite po tel.: 04/201 42 41 ail na: náročníne^e-glas.si. Gorenjski Glas WWW.CORENJSKICU\S.S RAČUNALNtK IN JAZ (159) Stari časniki na računalniku robert cuřnn takšna, kot je. Arhivi zgxhvi- naloge dtalizadje Časnikov so mini m ne propadajo, $e polnijo, pri naših prednikov shranimo v ncizo^bni, drugače hotno iz- tem pa so v sedanjem stanju tako obstojni obliki, da sc nepremo^jiva ovira za veliko lahk4> z nje seznanili tudi ljudi, ki nimajo mcinosti ali potomci. bodo gubili del sebe, si^je zgodoi^ine. naši Priložnosti, kijih prinaša ra?vnj, je. pctrehno izkoristi. zmožnosti, da bi van\t vstopili Časnik je medij, kije stalno Neizkoriščene priložnosti le še ter do njih dostcpali. Ohratya- mestu doeajanja, je ^ poglabljiyo problematiko ohra nje naše zgodovine in kulturne sani vir, ki ga ljudje lahko njanja naše kulturne didišči dediščine pomeni ohranjanje ruiše identitete in prspozrwv- prešle- ne. Prenos naše dediščine za^ preberdo. Podroà nosti. Namreč široko gfedanoje nikarstvaje kanal dediščina ves zgodovinski spo- rega dostopajo do namcem in omogočanje njihove dose^jivosti vsem, tudi preko meja Slovenije, torej nt^im min, kije povezan s Človekovo formacij v^. V časniku je zabe- zdomcem i« izseljencem, je kulturo. Ožje pa je v tem ofcvi- ležen čas, v njem so dcgodfci, ključnega pomena, če naj bo ru tisto, kar je vredno varovati, zgodovinske prela Za ohranitev arhivov zgodo- tvorijo zgpdc Slovenija tudi čez leta prepoznavna država. Priložnosti sc vim je nujno potrebno vsebine časa, Na podrol^u časnikar- kažejo v smeri promociji, raz arhivov prenesti na elektronski stva se dnevno formira laganja zgodovinskih dejstev, medij. To zagotavlja njihovo število vsebin. Na letni ravni tako na političnem kot tudi Čis- preživele skozi čas, zagotavlja lahko govorimo, da se za celo- ' to strokovnem področju, pove- njegovo medsebojno povezlji producira Čani prepoznavnosti države in vost, zaglavlja pa zlasti ohra- kot 2,5 milijona strani novic, ohranjanju kulturne deaiŠČine. njanje kulturne dediščine in narodnostne identitete, Pri tem se preko d i^talnih vsebin omo- Poi^d v zirodovino pokaže veČina stcktja Priložnosti, kijih prinaša in-Jbrmacijska družba, je potrebno le izkoristiti in uporabiti Arhivi zgodovine in arhivi Časa se polnijo. V prvi vrsti goča dostopnost do teh vsebin tem času se v kleteh arhivov nam v prid. Klasičen pristop vsem, ne gMe na njihovo možnost in zmožnost. Če arhivov predstavljajo vsi ti dokumenti ne bomo prenesli na nove me-in izdelki prostorski problem, dije in zagotovili njihove pre' onov strani zgodo deset tako prerašča v multimedijo. J 5Í0- Tudi Gorenjski gias ima že S2-letno zgodovino, V tem Ta zgodovina lahko postane iasuje nastalo že več koî sto riki pa je še najmanjši. Veliko nosljivosti tudi za naprej, ho d^ zgodovine, če se prohlemati' soč strani časopisa, kije zveči- veýi in bolj pereč problem Je zgodovina res samo k del zgo- ke ne lotimo v čim prej mož- ne ohranjen k v papirni obliki, ohranjcknje vseh teh arhivov dovine. Diptalizadja gradiv nan Času. Časniki bledijo, listi Digitalizacije se lotevamo tudi našim zanamcem. Zo^časa nam na podrodu ohranjanja papirja sc trgajo in drobijo, miin ni daUČ Čas, ko boste lah- predstavlja nepremostljivo ovi- kulturne dediščine ponuja pov- zgodovina pred nami dobesed- ko na interr.itu prebirali Član- ro. Če naj se zgodovirui ohrani sem nove možnosti in Hkrati no iz^nja v prah. Posuypki di* ke iz naše in vaše mladosti. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELO^'NA MESTA NA GORENJSKEM (m/t) OCUMtC etfZ POKU» oo is.1{.09; jo^ov hftam, d.0.0. zalog MOVC MESTO «3 1S.1I.09, JOŽKOV HRAM, dO », ZALOG NOVC MESTO dO 121109; ZUJA, d 0.0, M£M 6, MAVŮČE OaonoiOlAA SDaRUBA POMOČNIK NATAKARJA: dO 26.10.09; BOHINJ PABKM0m.CtC<.,mGLAV5KAC 17.80KIN. JSKA BISTRICA CisniKA: 00 24.10.05: suzama popovska s.p, ZG. goftje 87. ZG. GORJE VEC, Uo 211009, DRAGAN ILIfV, S p.. STRAŽAflJfVA UL 13, LJUBLJANA ^slenikflrvec, 00 oz0v2oio, oflawi (uev. S.P, STRAZARJÇVA UL 13, UU0UANA POMOČMK V KUHtHJI IM STRfŽBJ: do 24.10 09. KOBLA 2T6. doo.. frctiinitiia 9isr*fca. Z. f4A AAVNE 7. BOHrhUSKA EISTRICA MO^ER NA TERENU; m 08.1109: SCS 1NŽ.ING. 0.0.0. LfUeUANA, TRZAáKA C. 2. UIPBUANA VOZNIK V UEONARCONEM PROMETU; do Q1.1109. TRENKWAIDER. d.OO.. L£SKO& JSKÛ JEZERC iZDUEiuiC nisun 00 12.11.09; top TEH. d.oo., REBER Pfil ŠKOF JIO 10, ŠKORJICA VARimift oo 15.11.09. ber security. iluu.. lflauška C. 5, JUBUANA ir P wmmtm do 2).t009, KflATA. do.o.. VÇLESOVO 53 nzjA nojeiá amuBA (DO 3 lO) PfiEVZÉMALřC. « 21.10.09; SPAfl L£SC€ IFTALISKA Ut. RADOV JCA wmJAlfC omsc KMIBACUE dO 2t.10.09; AVTO ŠCLA MAKSI. doo. TTÍG PREŠERNOVE BAIOAĐE d. KRAfi) 00 3i}.10.09. INT VRATA, Juo., T00RA2 II. GCREHIA VAS fLutunt» ' cto24.10O9;AOfl(^^RAONJA.do.o., MOSTE i7, : ŽIROVNICA j dO 10.11.09; REA METAL, d.o.o., RAJŠPOVA JL ; 18. PTUJ : lOCSTlIKCUSM KUUČWrtAR i dO29.10.09;SANDIPA2EKSP.,GLAVNI^G19 C. MARIBOR rnsmittam « 24.1009. SUZ. do o., C BORISA KIDRIČA 44. tUtHB dO 21.1009; EUROVAR. díí, IVPŠCVA UL 3. MARIBOR do 29.1009; SANOl PAŽEK S P, GLAVNI TT)G 19 C. hlARIBOR dO 01.1109. MIRABELA. doo, ZAGREBŠKA C. 20, MARIBOR do 10.1109. REA METAL RAJŠPOVA JL 18,22 50 PTUJ do 29,1009: Miilio Mahoni s.p . GRAOENŠAK 5 K VOLlâNA ELfKTfUMdTAUTU dO 21.1009: EUfiOVAfi. d.9 o.. TTRSřVA UL 3. MARIBOR SUDjfLESUi do 21.10 09: KOBLEN, o.o.a, SLAMKIKARSKA C. 4.00m2al£ FMZER 00 12.11.09; TINA DREŠAR S.P. DONOVA C 2. MEDVOQE 00 07012010; AIEX KUOUZOVIČ S.P. MUAV^č VA UL 15, ŠKOFLJICA do2dl009, LASSAfiA. cr.d, CANKAfVJEVAC 9, UUBU^NA ZOW do 29.1009; SANOl PA^K S.P. GLAVNI TRG 19 C. «4ARIB0R dO 30.10.09; LOŠKA KOMUNALA. dO., VA C. 43 A, ŠK LOKA nommwmMm do 23.10.09; TRANSPCitT KOKAU, GOUCl^IXOVA UL S. MOZIRJE dao., do 30.1009: EUflO^K. d e o, BiC 11.6213 '^ LIKI GABER nUIDAMEC do 24.1009: ALPINA. HA.. LOŠKA C. 15,ŽIRI Ju 23.10.09, DELNICA. Uj o, TRŽAŠKA C 2 ULJfiUANA dO 24.10.0^ BUTA. d OJ). GLAVNI TRG 7, KRAHJ dO 31.10.09 LIÛN STYLÊ. O.o.j. Kairnilt. STELE- TOVA C. d. »CAMNIK do 29.10.09. PEKARNA POSTOJNA, d.O.O.. KOLODVOflWA CSC. POSTOJNA do 26.10.09; BOHINJ PARK HOTEL d.O.O., TRtGUVSKA C. 17. BOHINJSKA BISTRICA 00 2010.09; BEST WESTERN PREMIER HOTEL LOVEC, UUBUANSKA C. 6, SLED do 15.tl.0S; JOŠKOV HRAM. d.o.o, ZAIOG 1, NOVO MESTO do 25.10,09; JOSKOV HRAM. d.o.o.. ZALOG 1, NOVO MESTO 00 1S.t1.09 MANPOWER, D.O.O.. GREGORÙCE- VAUL19. UOVA GORICA 00 08.11.09. MARJAN OVNIK $.R. S^UŽNIKOVA POT 8. ŠENCUR Oo 28.10.09; ŽIČNICE VOGEL BOHINJ, dO., UKANC 6. eOHirilSKO JE2£R0 GEL BOHIU, d 1, UKANC 6,60HIUSK0 JEZERO l£3aniu tehrk do 311009; OVSENiK INŽENIRING, doo. erskac. 108 c kranj TIMUROPTR do 03.11.09; CENTER OPTIKE MARIBORSKA C. 88. CEL« . O.oo FWMCEmnnMK do 01.11.09. MIKONA, d.0 O. PREDILNIŠKA C. 14 mmttmima do 24,10.09: (XIFFOU. O.O.O.. ZMNEC 112. ŠK. LOKA BMPKItTEMIIK do 25.10.00, EE8 SISTEMI, d.o.0.. LESKOŠKOVA C. 12, UUBUÍNA fiosnisnnMiH cto 26.10.09; BOHINJ PARK HOTEL, O.O.O.. TRIGLAVSKA C 17, BOHINJSKA 8ISTH1CA 10 05.11.09. SEPTUM, do.o., ŠMAF.TINSKA C. 53. UU5UANA O0W,11.09.Z0TR2IÉ, BLEJSKA a 10, ITÍŽtČ do i3.11.09; SPLOŠNA BOLJ^IŠNlCA IZOIA, POLJE 36, IZOLA dO 20.10 09; SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE, C. MARŠALA TITA 112, JESENICE 8KIHUI rBoum lu sfusu iznauBA OPERATIVNI VODJA PROJEKTOV; &} 21.10,09; • 5T0JAN CUDEP S.P, UL PAObH SORCEV 11, i do 01.11.09: TRENKWALDER, doo,. LfSKOŠKO- rOLMIN OPERATIVNI VnillA MONTA^F. rtn ?1100P STOJAN CUDER SP., UL PADUH EORCEV 11, TOLMIN va c. 91 ljubljana ^ ZASTOPNIK t; dO 0911.09; MERKUR, di Lful^ i i DUNAJA C. 56, LIU6UANA ' »STOPNIK II; dc 04.0l.20t0; MERKUR, d.d. ' i LiuUland, DUNAJd^A C. 58. LJUBLMKA ' VODJA GOSTINSKEGA LCKALA; dO 21.10.09: PO i UKARP. Ojj.O- VOPOVLJE 5 A, CERKLJE : PRODAJALEC MEDICINSKE OPREME: dO ! 15.1109: SEPTUM, doo., ŠMARTIhCKA G. 53, ^ : LAJBLMA ! MONTAŽA V PROIZVODNJI AVTO O O MOV; dO ' 23.10.09; SIPRAS. d.OA, KOLOVEC 9. RADOM- • LIE : OSEBNI BANČNIK; do 2U009; SKB BANKA. ; D.O.. AJDOVŠČINA 4, UUBLIANA : NAMESTNIK POSLOVODJE; dO 21.1009; SPAR LESCE, LETALIŠKA UL, RAOOVUlCA ' ûsntojDfm • ' do 31.10.09; manpower. d.c.o.. koroška c. ' 14, kranj : ifzfiojnai ttcdloiikm otbok (nâ ; ravnatelj vvi; dO 21,10.09; vzgojno ; varstveni zavod tržič. c ste marie aux mines 28, ražic fli nuASnxiniD STROK. VODJA AVTOŠOLI; do 21.1309; AVTO ŠOU MAKSI, d.o.o.. TRG PREŠERNOVE mWJt 9. KRANJ STROK, VWJA PROGRAMOV IN TERAPEVT; do 28,10.09; "UP'^ DRUŠTVO ZA POMOČ ZASVOJENCEM IN NJIH3VIM SVOJCEM SLOVENIJE. MIKLOŠIČEVA C. 16. UUBLJANA im. DIPL Hž. sntownii do 21,10 09; ISKRA MEHANIZMI, d.O. UPNICA S, KROPA dO 30.10.09. LOKALNA ENERGETSKA AGENC3JA GORENJSKE, SLOVENSKI TRÔ 1. KRANJ EKOtOVKI TVm < DIPL UL IMCUTOMS BIOKDOR (VSI do 20,10.09; TAXGROUP BLOS 1, O.oo.. do21.10.09,SPLO&NABOLNlŠNlGA'ZOU,POL-UTOSTROJSW C. 52. UUBLJANA ' JE 35, IZOLA xonmum do 22,10.09: SFLEKS, do.o., PODČETRTEK . 5,3254 i clo 25.10.09: ZD SJD, ZORAVST\SII DOM SO- : HINJ.MLADlNSKAC.vaLED ! dO 25.10.09, ZD JESENICE. C. MARŠALA TITA caunvai temu rs, Jesenice d01 è.l 1.09: OřTANA. o.ođ. OTTÍKA. GORENJS- do 25.10J)9; ZD RADOVUlCA. KOPAJSKA C. 7, KA C 33 C. RADOVUlCA RADOVUlCA DVl RZIOTERtfEVT (fSI dO 15.11.09; CUDV MATEVŽA L/WGUSA. RADOVUlCA, C. NA JEZERCA 17. RADOVLJICA • i nt. KHCiE SPECiAur mm Oo 25.f0.09; ZD eLEO, ZDRAVSTVENI DOM BO-HIKJ, MLADINSKA C. 1. BLEO do ÎD.10.09; 2D KRAM. GOSPOSVETSKA UL 10. KRAMJ OH HOICMS SROUET FWW đo 05.11.09. ZD RADOVUlCA. KOPAUŠKA RADOVUlCA c. 7 nSaUI^OLSU STMKMIU BUUZU GE}iCnALNl ĐiniKTCn, do 27,10.09; DJ.GINCS&> MEN'S CLUB, d.O.O., CVETUČNA UL 24, 30 CELJE OMNESmmU BtWUZBA DIREKTOR; Oo 2t.l009; JGZ PROTOWLfiilNE STORITVE Republike Sloverijt WlEDDSUE 39. KRAni L060PED: do 17.11.09; ZD ŠK. LOKA. STARA C. 10. ŠK. LOKA ZDRAVNIK SPECIAUST RADIOLOG: do 08.1109; SEPTUM. O.O.O.. ŠPilARTlNSKA C. 53. UUB-UANA POSLOVNI SEKRETAR; dO 21.10.09; VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVENO NEGO JESENICE, SP. PlAVŽ 3. JESENICE iftuuMAuc ljuara L£ nucoeuENO UCUW1UQ POKUCaiO KUUFHMUOIM] ma^r dO 01.1t.09; INTER STUDIO, O.oo.. Lubljara, ŠIMRTINSKAC. I52,LJUBUANA Pedikei. Manlke/inarkerka OoOî.11.09; INTER STUD D, d.o.o.. ŠMARTINSKA C. 152, UUBUANA fnn Mom MA t^tf^ m tttía irm» zmdomti. 2ini tma^OÊii pnsM Éa «iMw ani pn^rtmitl oftjsT Iguttra mtk kj j» jinMjiio MMi^ IMa Ml te2MM Mm tátífiK ywías omp h IBVMM dnp » bm. Vil timdBillB Si^ íMliU » Motf: ' 99 »vmè tal» ůéM m k mên a m » mu • a iHiiti stPiik iiv»^ RS a zvutcmt»: Bt9//ffTCJtL|RJ: •piteoMMct Snfca martiii, Bi ti ioreHM vnli iri M|hí lauU 4 I ¥ GORENjSKI GLAS torek, 20. oktobra 2000 PISMA f KAŽIPOT 21 Obvezno članstvo v Obrtno podjetniški zbornici nov oz. 1,5 odstotka vseh Čla- utemehuje obvezno Članstvo, evrov. V okviru te âanarine navaja, da bodo potem mali obrtnczbomíčni sistem pošilja podjetniki nezaščiteni in ne- mesečno mijo Obrtnik, pod- nov. Koga naj sc vpraša, menda odločila OZS. Povsem jasno ji, da je bila bog^eni. Kot da so mali podjet- jetnica je vključena v dílo gp- odločitev politična in ne voija niki gripa idiotov, ki brez va- stinske sekcije, ima zagotovljC' âanstva. rušiva OZS n4 bi mo^i obsta- n^ zastopanje, nudcno davČ- Sedanji gospodarski minister jati. Enostaven odgovo r na no. pravno pomoč, popuste pri dr. Lahovnik, ki se ježe veliko- mamje OZS je: Preizkusite se vseh vrstah izobraževanj ... krat doslej izkazal kot sposo- na trgu in še dokažite, tako kot imenovana podjetnica pa za padavina nastanka Zdru- ben. pokončen in pravičen poli- se mory o vsakodnevno doka- to, da ima v lokalu (115 kva- ienja samostojnih obrtnikov tik, je nas podjetnike in obrtni- zovati vsi vaši obvezni Člani. dratnih metrov bruto površi- Slovenije je več di manj zna- ke s stal^čem, daxbo potrudil Če ste res tako uspešni in po- ne) lahko radio in LCD televi- na. Sloje za pro<:tnv(^no rdru' za p rostovoljno članstvo, naV' ževanje in organizi ra nje tiste- dal z upanjem, daje lahko tudi go dda malega gospodarstva, politika poštena. Ob upošteva- lo in tudi OZS ne razsula. trebnl kot se. prrdstavljate, potem se vam članstvo ne bo osu- 2or, plačuje trem avtorskim agencijam prispevke in sicer: za SAZAS 52,52 evra na me- ki je bil predvsem iz političnih nju, da po Zakonu o kolektiv- Sicer pa stanje, kakršno sec, za JPF jg,oi evra in za ruzlogov odrinjen na rob. nih pu^bah, po katerem lah- imamo na tem podroí^u, lahko ZAMP 14,46 evra pa na tri Upoštevaje današnjo izraze- ko sklepajo kolektivne pogodbe imenujemo kot družbo podjet- mesece. Seveda tu ni všteta slovje bi rekli, da jt do za zdru- samo organizacije s prostovolj- niške sistemske neenakosti. RTV naročnina in naročnina ževanje samostojnih podjetni- nim âanstvom, OZS iz^Ujo Podjetniki upravičeno pričaku- na kabelsko TV. Prispevek kov, ki so hkrati tudi delodajal- vlogo zastopnika sinjih âanov. jemo, da bo politika to ano- vsem trtm avtorskim agenci- ci. Sei/eda pa je bila številnost V okviru OZS deluje kot pros- molijo odpravila. dotedanjega prostovoljnega tovoljr.o združenje Združenje Članstva odvisna od rezultatov, delodajalcev in podjetnikov ki jih pričakuje ilanstvo. Ob Slovenije, ki bo zastopalo obrt- asistenci političnih botrov je nike in male podjetnike pn bilo uvedeno obvezno âanstvo sklepanju kolektivnih pogùdh in s tem zagotovljena udobna in jih OZS občuť, kot konku- eksistencaza "kamarilo", ki že renčnc združbo, češ da ima vsa leta od ustanovitve hori- omenjeno združenje v svojem zontdno rotim na dobro plr.• programu stvari, ki se podvaja- Jože Novak, Gorenja vas čanih JUnkcijah, jo s programom OZS. Upravi- Odgovor na Sazasov komentar jam v mesecu septembru je za ta lokal torej znašal skupaj S^,evra. V vsakem prin\en* pa je v omenjenem lokalu prispevek SAZAS-u veÇî za 22,51 evra od Članarine zbornici. Bralci naj si sami ustvarijo mnenje o tem, kdo je drag in kdo poceni. Obvezni Člani smo ob uki- čeno se lahko vprdamo, koga niřvi obveznega âanstva v potem sploh še zastopa OZS. GZS upravičeno pričakovali, Delodajalcev ne zastopa, sindi' da smo s tem rešeni obveznega kat zaposlenih v obrti in ma' V odgovoru (2j. septembra 2009; SAZAS-a na članek "Razmislek o obveznem Član' Daniela Žagar. sekreUrka OOZ Kranj âanstva. Vendar smo se grdo lem podjetništvu tudi ni. Kaj stvu v obrtni zbornici", SA- zmotili, saj smo bili takoj vkljU' pa potem je? Odgovor bi lahko ZAS navaja, da gre pri naved-čeni v obvezno članstvo v OZS. bil$amo,dajeosebekpkijesam bah sekretarke OOZ Kranj V posmeh skoraj vsem obrtni- sebi namen. Daniek Žagar za insinuacijo kom in malim podjetnikom je takratni gospodarski minister Vizjak preko TV ekranov mo- Seveda seje na stališče mi- in da se višina avtorskegfi ho- nhtra takoj odzvala nomenklatura OZS. Prav vzorčne ne- norarja ne more pavšalno navajati. V pojasnilo bralcem in z do' ralno poni^vo sporočil, da je smisle je na trosi i predsedn ii: iz Í5třri razlogov, kot je đanstvo OZS, koje d^al: 'fîuiit: OZS voljenjem lastnice lokala, o ka- V GZS prostovoljno. Članstvo v bi bilo noro. Kdo bo zastopal terem je bilo govora, pa ni bil OZS obvezno, ker da seje več.- male podjetnike, če bo OZS takrat poimensko izpostavljen, na âanov OZS v mnenjski razsuta? "S temi mislimi je vas želim seznaniti le z dejstvi: raziskavi odločile 2a obvezno pravzaprav prizmi, kako pod' Lokal - Kavama julija, čigar članstvo. Seveda minister ri jetn&:aje zbornica. Odgovor je lastnica je Mirjana GrašiČ- sporočil, na kakšr^ vzorcu je na dlani, daje zbornica pred- šircelj zaposluje tri delavce in bila raziskava narejena in kak- vsem interes in korist tistih, ki plačuje Članarino obrtno pod- šenjebil rezultat. Po neprever- porabijo 17 milijonov evrov na jetnišh zbornici (centralni v jenih podatkih je bila raziska- leto, zbranih z obveznim član- Ljubljani in matičr.i ^ območni va nardena na vzorcu 800 Člc- stvom. Ko nomenklatura OZS v Kraniu skupaj) na mesec 50 89.8 91.1 96.3 RADIO SORA Gorenjski primtelj Kadio Son d.o.o.. Kapucinski Crg ákí>^a Uka, tel: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60. e-maJ: info^adio^ora .si MojeDelo.com Izberi prihodnost MOJE DELO, splerni marketing, d.0.0., Podjtiška 92. 100C Ljubljana, Slovenija. T:01 51 35 700 VÉČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 NA: www .moiede Io.com, info^mojedelû.oDm k •5001 Z«v8rov6ln> £a»tOi3nik/ finan&ni svetovalec / podfožni vMjja svetovalcev m/i (vei ka ndidatov) (celotna Slovenja} Kandidat bo obisho«) strank«. Ki izrasjo Intefes za predstavi zavarovan) Zavarovalnice Manbor. Pri «se^ zairterBsinnlh strankah bo nato predstavi najpnmemeÎââ m 2bni conudbe izbranh zavarovanj Oomočre dela je po celi Slovenija, zato le zaželeno, da so Kandidati 12 različnih Koncev države. Deb )e Drimemo tudi 2d zaddnto. ki nimajo Kkuéâfij iz podro^ zavarovalsTva Vmís, Ç. o. o.. Karanlansia 35. 2000 UanDor, pfl|ave zbiramo do 12.11 2009. naviMw.Tiofedelo.com. Karoma pnloznoftt za sveže diplomante za zahtevnejše funkcije m/ž (Kranj) Pridružite se globalni of^anizaciji in spoznajte sodobne poskMie rešitve skozi vrTHjn- sKI iZ^TieseCni evr^psKi izoOra^minl pro^rdrn, >Q pulukd vpudreljifi Qcxxjyuiuid pu vse) Evropi. V enerr letu bosie siKznali razJična procese posJovanja. pndobili pomembne praktične ilcuáríe in soóelď^i v pn^jektii. Sava Tirea. d. o o., âko^io-$Ka6, 4000 Kran], ^ve Aramodo U. ti. 20C^. Vač na www.mofedelo.com. Pminvodia m/i (Jesenice) deiCKT>e nak}ge: vodenja, orjaniziranje in koordťiirarije delav prodajalni, sodelovanje (yi reéeva.i;u kadrovske ceoOienyatàke. spremljanje gibanja blaga v prod»* jaJni, prodâia in orgcJtizadja prodaje, izdaja \«e dokumentaci, pctrebrte za posio-vorje prodajalne, teievanie rekiamacil. opravljanje nac&ora nad poštovanjem z golo- vino v skla:lu s preflplsj in internimi navodili Ortiico, d. o. o.. Van>^kcwa ulica 72, 1000 Ljut^na, prijav« zbiramo do 14. 11.2009, VeC na www.moiedelo.com Osedni weilneas aveiovalac m/ž (Šenčur) V >909 valvno hcocfarne In stalne sodelavce^ ki jih zanima podrcč^ zdf3i« prtfwe ir^ zdraveQa načha Aifenia in so: oazitivn), urejeni ir pr^azni, konw ktfivrg in rvfi z ^fjdn^, spoaebni omskcQO doti in imojo vodoh«r>o epoeobnoeá, &amc«Ic^ h odtočni, pripra^jeni nadodSno kzotiraževar^ in sv^je znanje v v^ogi mentorja prE^^aáati na ncve sodelavce, tandem M^ Beletiar s.p., Psitzanska uKca 22, d206šen(Ur, pnjave zb«amo do u 11 2009 VečnawMwmi^edeto.cDm. od prometa in prevezenih kilometrov. MožrKst ^«Jenitve dolgoročrte pogodbe takoj. Pekama Postojna, d. o. o., Kolodvorska Sc, $230 Postojna, pn^ zbiramo do 13 11. 2009. Već aa mojâdefo. eom Vi&ji strokovr^l sodelavec za nabavo m/i (Upnica pri Kropi) Pn oeiu se zahteva pozi^vanje kovinskih msterisiov, ccznavanje kor^irukct) orodij in tehnologij štancanja. Zaželene izkušnje na področju projektnega vodenja in nabavnega managementa ^Aše rtak>ge bodo: Iskanje novih dc^aviteljev, materialov In nabavnih tr^, : VI. ali VII. stosnjo strojne smen in znanjem vsaj enega tujega jeiika. Iskra Mehanizmi, d. d,, Upnica 6, 4245 Kropa, prijavi zbiramo do 12.11. 2009. Več na mojedekj.com. Tehnolog procesa m/ž (Upnica pri Kropi) Clavne delovne naloge eo: vodenje proizvodnjo: nûdzor kokovoeb. prodi.H pa. prijave zbiramo do 12.11- 2009. Več nawvAv.moj6deto.com. Sodelavec v službi računovodstvo (določen čas) m/ž (Škoija Loka) Vase dob bo obsegalo izstavijante ín knjiženje računov, avansnih računov. d> bropisov popravljanje anaJitičnega pregteda stan} po gradbenih projektih, sprerrh lianje stopnje dokončanosii gradbenih projektov, pripravljanje, preverjanje in uskLajevanje izpisov odprtih postavk. $0P Tehnik, d d.. Stara cesta 2, 4220 âkoQa Luka, ptijsve zl^ňiamo do 6. 11. 20C9. Več na mojedeio.com. Kuhar m/ž {Kranj) Opis: samostoina pnprava obrokov v skladu s ^občinskimi nomatM in a la Distributer m/ž (Gorenjska (Kranj, Tržič in okoi^a)) V 9nosti. Nudimo zaposJite^ za nedoločen čas v mladem, motiviranem kolektivu z možnostjo Ij^obraževanja m dodatnega usposabjanja. SiboG. d. o. 0., Kidričeva cosla 99, 4220 Sko^LiSkc, prijave zlDt-ramodoô. 11. 2009. Več na www.moiadeio.com. KRANj Radarja si ne bodo izposodili Kranjska občinska uprava in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Kranj sta v zadnjem času dobila precej pobud Šol In vrtcev za uTiiritev prometa na nekaterih točkah, kjer kljub postavitvi prometne signalizacije vozniki to redno kršijo. Tako naj bi, poleg preventivnih akcij, skupaj z Medobčinskih Inšpektoratom pet dni izvajali poostren nadzor z radarjem na izbranih kritičnih točkah. Ker najem stacionarnega radarja za pet dni stane okoli pet tisoč evrov» naj bi zato prerazporedili denar v občinskem proračunu. Mestni svetniki pa na zadnji seji tega r>iso podprli, saj je večina menila, da je cena za aajem radarja previsoka in da bi bilo bolje razmisliti kar o nakupu takšnega radarja, ki sicer stane okoli sedemdeset tisoč evrov. V. S. Sončnica za pomoč otrokom Otroška paraliza je ena najbolj strašljivih otroških bolezni. Leta 1979 je Rotary International pričel akcijo cepljenja otrok po svetu, leta 1988 sta se jim pridružila še WHO in UNICEF. K akciji Sončnica je letos pristopil tudi Rotary klúb Kranj, S promocijsko stojnico so Člani kluba mini^lo soboto na Maistrovem trgu v Kranju želeli opozoriti mimoidoče na to nevarno bolezen. Delili so informativni material o akciji ter prodajali pakete sončničnih semen po pet evrov • ta znesek zadostuie za cepljenje desetih otrok. Obiskovalci starega mestnega jetra so se lahko posladkali z okusnimi krofi, sodelovalo pa je tudi Folklorno društvo Kranj, V. S. HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 20t 42 00 Hlio{\\û» pO Ififfonu D4/201-4fêlQu 4ll «PbnQ m Slmvf^i itV\ 4 v Kidnj J u. po pirili doporiHtHjka in flintu do 11£û uni Chu ogiMv in ponudb v ruďdi i^tnítk^inodA^ JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANGOVO 91,4240 RADOViJICA,TIL: 04/5315 249 izleti: MADŽARSKE TOPUCE: 2. - 19. • 22. n,. 28.11 -1. la-^TllSTijo. 10.; KOPALNI IZLET- BERNARDIN: 2. n.; BERNMřDIN: 11.18.11. ; RIM 19. n. -22. i^TOPOlSČK^: 26.10; maimnovanje: 14.gut0mcr.b02»cni pikxftam; 23. iz. • 26.12. Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriks glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Radio Žabnica za rdeče noske Žabnica • Društvo upokojencev Žabnica organizira v Četrtek ob 18. uri v zadružnem domu Žabnica zabavni večer pod naslovom Radio Žabnica za rdeče noske. Zaključek uličnega gledališča z lajno Stražišče * Zaključek celoletne brezplačne Šole s podelitvijo spričeval uličnega gledališča z lajno bo v petek ob 18. uri v Šmartinskem domu v StražišČu. Veselo pod Avsenikovo marelo Begunje • Tradicionalne prireditve z glasbo in plesom pod Avsenikovo marelo se bodo nadaljevale jutri ob 19. urL Igral bo ansambel Igor in Zlati zvoki. Za otroke v knjižnicah {esenke* Jutri bo ustvarjalna delavnica Mehka abeceda ob 16. uri, računalniška delavnica pa ob 18. uri; v četrtek bo ura pravljic ob 17. uri, v petek bo Brihtina pravljična, dežela ob 10. uri, v petek bodo angleške urice za osnovnošolce ob i6. url. Slovenski ) avom i k • Da nes bo računalniška delavnica ob 16. urL Železniki • Ura pravljic s pravljico Zajec dela za lisico bo jutri ob 17. uri. Poljane • Delavnica za spretne prste Izdelajmo lonček se bo začela danes ob 17. uri. Žili • jutri bo ob 17, uri ura pravljic in videortsanka. Ško^a Loka • Pravljica O izgubljeni ban/ici se bo začela v četrtek ob 17.30. Radovljica • Prireditev Repa velikanka se bo začeU jutri ob 18. uri, v četrtek pa bo v knjižnici potekala ustvarjalna delavnica Muzej na obisku • Dinodan. Bohinjska Bistrica - Ustvarjalna delavnica Le kakšno je drevo jeseni se bo začela jutri ob 17. uri. Delavnica za odrasle Žirovnica • V knjižnici se bo jutri ob 1$. uri začela delavnica za odrasle. I f 4 22 KAŽIPOT, MALI OGLASI GORENJSKI GLAS torek, 20. oktobra 2000 Sredin večer iko^a Loka • jutri se bo ob 19. uri v KašČi na Spodnjem trgu začel Sredin večer • pogovor Mliene Miklavčič z gostom. Pojemo z Metko Štok Kranj - Prireditev Pojemo z Metko Štok bo znova na sporedu jutri ob 20. uri v gostišču Arvaj pri kokrškem mostu. Tridimenzionalna projekcija Sko^a Loka - V jufjevi dvorani v Stari Loki bo v petek ob 19. url prvič predstavljena dia projekcija v treh dimenzijah na velikem platnu in sicer Škofjeloškega pasijona» iz Stare Loke, s planinskih potepanj, iz Benetk, jam in Se kaj. $ Večer kratkega dokumentarnega filma Bled - Večer kratkega dokumentarnega filma s Štirimi kratkimi dokumentarriimi filmi bo jutri ob 19. uri v Ir^fo središču Triglavska roža. Bralno srečanje za starejše Kran) • V pravljični sobi pionirskega oddelka Osrednje knjižnice Kranj bo danes ob 18. uri Bralno srečanje za starej* še. Gostja bo pisateljica in pesnica Berta Golob. Žalne komemoracije ob dnevu mrtvih Radovljica - Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica obvešča, da bodo žalne komemoracije ob dnevu mrtvih: Begunje: 1. novembra ob )0. url na grobišču talcev v Dragi in ob 11. uri na grobišču Grajski vrt v Begunjah; Lesce: 30. oktobra ob 15.30 na Žagi pri spomeniku; Radovljica: 30. oktobra ob 1Ô. uri pri spomeniku v Grajskem parku; Srednja Dobrava: 23. oktobra, ob i6. url na pokopališču; Bled: 1. no» vembra, ob 11. url na pokopališču; Bohinjska Bela: 1. novembra, ob 9.30 pri spomeniku: Bohinjska Bistrica: 31. okto« bfa ob 16. uri pred centralnim spomenikov; Gorje: novembra ob 9. url na pokopališču; Kropa: 1. novembra, ob 15. uri pri spomeniku; Ljubno: 23. oktobra, ob 11. uri pri spomeniku; Ribno: 1. novembra, ob 9.15 pri spomeniku na pokopališču; Zasip: 7. novembra, ob 9. urf na pokopališču. IZLETI Pohod okrog Žlrov im • Planinsko društvo Žiri v sodelovanju z žirovskimi taborniki v nedeljo, 25. oktobra, organizira že 28. spominski rekreativni pohod okrog Žlrov. Začetek pohoda bo ob 3. url pred zadružnim domom v ŽIreh. Ljubitelji kolesarjenja se pohoda lahko udeležijo tudi s kolesi. Za kolesarje bo start ob 10.30. V neznano Kranj > Planinci kranjskih upokojencev vabijo 29. oktobra na Izlet v neznano. Prijavite se lahko v društveni pisarni do 26, oktobra. OBVESTILA Brezplačno počitniško plavanje Radovljica • V času jesenskih počitnic Plavalni klub Žito Gorenjka Radovljica vabi osnovnošolce na brezplačno plavanje v Pokriti olimpijski bazen v Radovljico, In sicer od ponedeljka, 26., do petka, 30. oktobra, od 10. do 12. ure. Brezplačni delavnici Razvojna agencija Zgornje Gorenjske organizira dve brezplačni delavnici: Varujemo in ohranjamo okolje ter Kako motivirati in voditi. Prijave sprejemajo do zapolnitve mest: Več na www.gorenjskiglas.si/ ( K ažipot LOTO Rezultati S3, kroga • 18. oktobra 2009 ^ 13.17.23.28,3^ 35 iS Lotkor 104306 Loto PLUS: 3,10,17, 19, 26, 29 In 2 Garantirani sklad 84. kro^ za Sedmico: 200.000 CUR Predvideni sklad 84. kroga za Lotka: 585.000 EUR Predvideni sklad 84. kroga za PLUS: 82.000 EUR 04/581 •34-19 (kontaktna oseba Eldina Čosatović) ali po elektronski pošti dina@ragor.si. PREDAVANJA Čebelarstvo in sadjarstvo Sko(]a Loka - Čebelarsko društvo Škofja Loka organizira danes ob 17. uri v Domu Čebelarjev Škofja Loka v Brodeh 37 predavanje Čebelarstvo in sadjarstvo. Pogovor o psihiatričnih boleznih Kranj • Humana, združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje, vabi v danes ob 16. uri v prostore na Otdhamskl 14 na pogovor o psihiatričnih boleznih in odgovore na konkretna vprašanja. Vodil bo dr. Bon Jurij, dr. med. specialist psi-h i atrije. Kemikalije v vsakdanjem življenju Kranj - V avli študijskega oddelka Osrednje knjižnice Kranj bo predavanje Kemikalije v vsakdanjem življenju predavateljice Tatjana Kruder jutri c^ 19.30. Jordanija in Sirija Radovljica « V Knjižnici A. T. Linharta bo predavanje danes ob 19.30 Na popotovanje po Jordaniji In SîlrijI vas ho popeU jala Daša Robič. Medicina v primežu ťarmadje Bled - Predavanje z gornjim naslovom biologa Andreja Komata se bo v blejski knjižnici začelo v četrtek ob 18. uri. KONCERTI Koncert zbora iz Makedonije Kranj - MePZ Musica viva Kranj - Primskovo organizira koncert mešanega pevskega zbora KUO Stiv Naumov iz Makedonije, ki bo v soboto ob 20. uri v Domu krajanov Primskovo. RAZSTAVE Dobrodelna prodajna razstava ŠkoQd Loka • V petek bodo ob 18. url v predavalnici Zdravstvenega doma Škofja Loka odprli prodajno razstavo del slikarja In kiparja Petra jovanoviča. Zbran denar bo namenjen za nabavo digitalnega rentgenskega aparata v Zdravstvenem domu Škofja Loka. Siike Ine Malus Naklo • V avli poslovne stavbe Merkur bodo v Četrtek ob 17. uri odprli razstavo slik slikarke Ine Malus. Malí oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 12 13 e-ma il : ma I iog la si@g -g la s.s I oddam SOBE v S^ficuqu za dve csebi» imajo astne kODa nlce» Internet ir TV pnklju-.9 Male oglds« «prejemamo; za objavo v petek - v sredo do 17.30 in za objavo v torek do petka do U.30I Delovni (!ás ponedeljek« torek, četrtek neprekinjeno od 6.4o 17. urer sreda od 8. do 18., v petek od 8. do 14. ure, sotwte, nedelje in orazniki zaprlo. v ŠENČURJU oddajam sobe za dve osebi z lastnimi kopâlnicd^i. interna tom In TV. 1ř 051/704-087 900s12s K(KERN NEPREMIČNINE Maistcov 4000 Td. 04/202 202 25 $$ CSU OSV320 700, îm»à: infeáln-k«rn.sl NEPREMIČNINE STANOVANJA prodam K RANJ • okolica; 51.67 m2< mansarOa večstan. objekta, lasten vhod, oOn, I, 08, solaslnlšh^ na parceli. 79.000 tur. HE d. O. O., NazDiieva uf. 3. Kranj, v U51 /237-031 S080< delaii^cem aJi študentom, s s> uporaoo Ko&ainice, kumnje. ier»$«, vrta. Kranj, Planina, 9 031/655-700. STANOVANJE v okolici a, 9 ŠÚ06QL7 HISE prodam KRANJ • okolica; 1 S, 45.42 m2 v naO. vać$Uiovanj$k9 hlèe obn I. 09, mirna okolica. ći>dovit razgied, 69.000 eur, SVET RE d, o. o.. Nazorjeva ui. 3, KranI, 9 051/237^31 900iS2^ HAFNERJEVO NASEUE - prodamo 0OIOV1CO atanovanjskega cvojčka, 9 ftnoeii2 OVOSOSNO stanovanje, opremljeno, v Radovljici, Gradnlkova, cena 65.000 eur. ft 041/703-674 Moez?« Šl^fJA LOKA - r>o<3lubrík 3 S, 76.85 m2.đelrwobn t. 08,10/12, razgled na okoliško naravo, 2K urejeno 112.000 aur SVET Rsd o. o., Nazonevaul. 13. KrB/ij, tr051/237-C31 KRANJ ; niââ 168.68 m2 iátirimi iS Stan,, obn. I 09. garažni pnstor. možen nakup Dc^sameznih enot. 239.000 eur. SVFT RE d 0.0 , Na2cr)ôva ui. 3, «061/237-031 PREDDVOR • začenjamo z gradnjo stanovanjskega dvojčka na čixlovřtl k>-kaclji. »051/388^22 V PODRED prodam vogradnjo, 9 061 /380^22 noua ITD NEPREMIČNINE»d.0.0. MAISTROV TRC 7. 4U$6O MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULiSTIČNI pregledi za očafa in kontaktne leče. velika izbira sončnih očal. popusti za upokojence n študente. Ootika Aleksandra. Qfandsa Kranj, 9 04/23-50-123 »oi?M ŽIVALI IN RASTLINE prodam LIGUSTER • kaima. lepe sadike za žtvo mejo, ugodno prodam, 9 04/5^ 16*314, 040/295-312 MMISI VTRQOVINI KortfanvSlniževemvam nudimo sadike mačeh po cani 0.38 eUR/kos. VIÍLdno vabljeni!. 9 04/2»- 68-710 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJU prodam CEPILEC na d»eder. puhaJnk sa seno n 9.CbraZQk-i( p^jg, 9040/460 400 aoooo» SEKULAR za žaganje drv s kontom in 46^78. 031/812- mizo. 210 S EKU UVR za 04/20-46-675. s kortrom, i* -210 Booeai2 TRAKTOR T V. 826. I. «1, doDro ohranjen in UlsubisM Pajero, I. 98. 031 /387-401 M06»4 TRAKTOA ir/T39 s kdvo in k\iáť*. O 041/650-662 »OM<2I V2REJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA, 9tsrega 1 ielo< CP 04/5(K36- t3e DVE TELIČKI simentaiki. stan 1C dni< » 04/57-24-160 KAAVO pu leltftJ Utejo Kruvu uli ieih CO Staro aii 13. me^ec^, tf 04/S3-I5-507 80»»; MLADO Kcibdo. O 0&/3&4a-749 wxw OVNA ii za zaKal. brefe ovce m jag- szakol, O0^/&3-1&-779 scoesss TÏUCO, brejo in po izbiri, sicr^tak kč. (asne. o 040/605-321 sa»»> TELICO, siaro 7 mesecev, tř 04/57-21-235. rveć«r Podjetje FAMILY FROST, d. o. o., je letos postálo de uspešne mednarodne skupine EIsmann group. Iščemo visoko motivirane, podjetniško usmerjene samostojne - ZASTOPNIKE/AGEIÍTE ím/zl ^ in stodtve prodaje bèga zunaj prodajah Oblika sodelovanja - preko s. p. Ponujamo možnost zelo dobrega zaslužka. Za več informacij pokličite PB PODREČA t^. 051 /671-153 Vinko Trâan večnahrtpt/ZoJderji POHIŠTVO POMERI 3 S © Si S i vrata - ograje otroške sobe dnevne sobe kopalnice spalr^ice kuhinje 3 ft rr oo flore 3 A O 2 TELIČKO sirnertalko. staro 14 dri, 9 04/67-21-319 ASFALTIRANJE In tlakovanje. iZKoo lerena. prevzem Korrtpiei grec^ benih del novo gradiijo in adaptacie, zdeta/a fasad, izdelava škaro» AES d.o.o., Sadnikafieva jI. 4, Kamnik, 9 IŠČEMO ii^ r pomožnega delavca v croGiodry, GM MéoèGrafzar s p., filtar- levQ d, 2. «041/559^ œm» ZAPOSLITVE Im/ž) NUDIM DE LO dobi Oekie al I lani v strežbi n o^ oopek, Klub Kovać. Glavna c i. Na* K)0, «031/33^3 STORITVE ASTERIKS SENČIU Rozman Peler, s p., Senično 7. Križe, íel.: 59-55- 170. 041/733-709; ialasyje, rolcii, rçh lete, i«meine zave$d, pNse zavese. k>-mamil*!. rnarltjze, Mvw.asteriks.nel NUDIM GOSTILNA v Krarpj zaposle kjwsko DO- motnico • Kifiartco $ prakso. Gosoira Pn VMofju, ŠtibGlJ 3peiâs.p.. Partizanse. urejanje in llakovanje dvonfić, z naâim ai) va&m materials, SGP Byfyfli SKALA, d. n. o., Stfužsvo 3 a, Kranj, «041/222-741 IŠČEM ZAPOSLITEV? Pridružite se řw/T Tereflskodefo. Inf. od 15. dO t6 ure, vsak dan razen vikende na tđ O 07C/521-553, Jenconim, d o o , Retnje 54. Kj^e n /^PTACUE Kopalne, vctfsvodne stcof- ve, zdarsKa deta, pdaganje keramicr^h p*oé6c. ircmaža ko^ibeke ocœrr«, Pi> I Mai^, s. p.. Hota4a34, Poliarie lad LcfcO, »041/541-266 ! TRANSPORTEN TtKCEK dJlO. Vam ponujam PREVOZE ZA 8 OS£B po Sloveniji In v tujino. VÛZÎU dajem tvtfl V NAJEM. Za \ise informacije se obrnite na îine. plevnik@gmail.com 041 710 927 SPOROČILO O SMRTI Z žalostjo sporočamo» da je umrl upokojeni delavec Izidor Polančec Ohrandi ga bomo v lepem spominu. Zaposleni Bolnišnice Golnik - Kliničnega oddelka za plfučne bolezni in aJerzijo ZAHVALA V S6. letu starosti nas je za večno zapustila nala dragâ mama, sUra mama. sestrična, ta§Ća in svalûnja Rozalija Kropivnik roj. Erzar, p. d. {anezova marna iz Grada Iskrena zahvala vsem, ki ste ji pomagali v Času njene bolezni V tre> nutkih slovesa je bila blagodejna in tolažilna bližina vseh, ki ste z nami sočustvovali, darovali za sv. maše, cvetje, sveče in druge namene, zanjo molili in pokojno pospremili k večnemu počtku, Hvaležni vsi njeni Crad, Dvorje, S. oktobra 7.oqq 6EL1EHJE in gl^enie s^, ant)gtM^n pt» nwr, rvn h fs^Md. dehr^alisoi omeů in oç/ésà, Ravec Ko, & p.. Pcdyeze 179.Nâd0.«03l/392«0ô DELAM vsa gradbena deta, novogradnje, adaptacije, tssade notranje omete, bctonckc čkorpc, z vosim ali nosim ma- teriakxT, Babtč MKoi, S. p., 8e9un|Skd 0. 9. L««». V 041 /622-946 soofio» DELAMO vsa zidarska noMe orrK- jdjiílí, J o. o., ŽaUii)u«i 47, Žabfiica, H 041 /285-173. 041 /87M36 TESNJENJE OKEN ÍH VRAT. uvožena tesnila, do 30 prihrartka pri vanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanh san hnjp. 10 let garancije. 5£ & MA, d. o. o., EKaieneva 6, Kamnrk. O 01/83-15-057, 041/6&4-229 ZASEBNI STIKI OOROMUO raznovrstnih žensh, različnih starosti iéče zveste partnerie, v FLORUANI, d. o. o., C. na Brdo 41, Kranj Izva^ vsa gradCena dela od te-meljev do strehe, adaptacija, ometi, ometi tâsaa, kamnite Skarpe. tlakova^ nie dvoriáé, « 041/557-871 IZOBRAŽEVANJE NUDIM PODJETJE KOROTAN d.o.o., Slruže-vo 20, Kranj, organizira dne. ^6.11.2009 obnovitveni lečaj za vse končne jporaDrike FFS/FITO fa/m. stredsteV. Prijave na tel. ét.. tt 04/23^8-710 00Q&314 ZENFTNA po$red(>9ln>ca Zaupanje dnevno 09r<.»ri 11 iti, ra^ovr&loiti ijuOi, različnih starostr od vsepovsod, i «Midi RAZNO PRODAM CISTERNO. kCMisko za kjlrv) o|e. 20C0 l,Genal00e