224
O delu Arhivskega društva Slovenije
ARHIVI XX 1997
3, Strokovno področje
3.1.	Ob imenovanju novega ministra za kulturo dr Janeza Dularja je bii posvet, na katerem so sodelovala vsa nacionalna društva m jc hil predstavljen program Arhivskega ¿rušiva Slovenije. Predstavljeno jc bilo delo društva, organi in mednarodno sodelovanje. Največ pozornesti jc bno posvečeno iz.di.ji novega r,akona o arhivskem gradivu in o arhivih, ki jc bil takra1 pripravljen /a drugo branje.
Obravnavali smo mednarodni kodeks etike, arhivarjev, ki je bil sprejet na konferenci v Pekingu. Tekst bo preveden in objavljen v Arhivih.
Medsebojna i/menjav a arhivski!' fondov meti arbivi.
Na pobudo Zgodovinskega arhiva Celje m Pokra jinskcga arhiva Maribor jc izvršni odbor imenoval skupino, ki jc pripra' ila okvirne smeri:e kadar gre /a medsebojno izmenjavo arhivskih fondov i™cd posa-me/nimi arbivi. Sknpina jc picučila posamezne primere in i/dala priporočilo, Ki bi ga n;ij tihe strank ob taki izmenjavi upoštevali.
Spomenici o ureditivi vračanji. arhivov z Repuh liko Italijo.
Po sklepu slovenskih arbivistov /branih na XVII. Posvetovanju v Kopru sta ADS m ARS poslala vladi Republike Slovenije. Državnemu zborj in Ministrstvu 7.ii "iunmje zadeve Republike Slovenije Sjiomcnieo, ki jo je pnpra 'ila gospa Manj al Oblak C-irr , obrav navala pa komisija, ki je bila imenovana na posvetovanju v Kopru.
V pri|ira,'i sta ,/delava metodologije za arhivski geslovnik in obdelava /a bibliografsko kazaio Arhivov ob ?0. Ictn.ci i/.dajanj a glasila leta 1997.
Društvo je na podlagi sklepa, sprejetega nr posve tovanju v Kopru, pripravilo enodnevni prsvet v sodelovanju / Arhivskim centrom /.a strokovni razvoj na icmc Varovanje osebnih podatkov, avtorske pravice in upravni posopek, ki je bil dne 25. marca 1996 v čitalnici Arhiva Republike Slovenije. Predavatelji so bili Jane/ StrojanŠek, ki jc govoril o Izvajanji! zakona o spi ošnem unravnem postopku v zve/.j izdajama aklov v arbivib, dr, Jane/ nkcvcc o Uporabi arhiv skega gradiva in varovanju zasebnosti ter osebnih podatkov in Andrej Zupančič o Upomoi arhivskega gradiva in varstvu avtorskih pravic, 'cvilna udeležba članov jc potrdila aktualnost obravnavane tematike.
3.2.	Po programu je bila a/.urirana društvena evidenca, vsi so dobili članske izka/.niee.
Društvena pravila so bila potrjena in jib bodo kmalu dobili vsi ilan; ko", tiskano brošuro.
3.3.	Delo v komisijah /.a gospodarstvo in pravosodje sc nadaljuje. Zbrano pa je ?.c gradivo /.a zakonodajo pri sodstvu,
"i.4. V delovnem programu zapisana izdelava dvajsctmmutne vidro kasete .še n; bila realizirana.
3.5 Društvena strokovna ekskurzija ni bila izvedena zaradi premajhnega števila udclc/.cnccv Morda nismo pripravili dovolj zanimive poti, ki bi nas vodila na Koroško in ogled novega arhiva v Celovcu, bliije okolice in Osoj, ter ogled arhiva na Gradi ščansk cm v Hiscnstadtu.
4, Sodelovanje v MAS
Društvo je v okviru Mednarodnega arhivskega sveta sodelovalo na mednarodnih kongresih in kon ferr.ncab - DARMSTADT: 67. kongres nemških arbi varjev in mednarodni kolokvij ob 5Ci-lctmci društva nemških arhivarjev (VDA) od 17. do 20 septembra 1996. Društvo smo predstavili z. referatom v skupini referatov "sodelovanje in koordiniranje". Predsednica jc prepevala krajši zgodovinski pregled delovanja in navezovanja mednarodnih siikov in uspehov, ki jih jc Arhivske društvo Slovenije dnseglo na mednarodnem področju r>d njegove ustanovitve naprej.
Na sve'ovnem kongresu v Pekingu je Arhivsko drui.tvo Slovenije zastopal direktor Arhiva Rcoub'ike Slovenije mag Vladimir.umer.
Marija Hcrnju Masten
XVII zborovanje Arhivskega društva Slovenije, Celje 8,-10, oktober 1997
l.eto je naokoli in spet je prišel čas, ko sc arhivisli, arhivarji ir. drugi prijatelji arhivov ter zgodovine zbe remo na vsakoletnem srečanju, si izmenjamo izkušnje in se pogovorimo o problemih, ki larcjo arhivsko stre
ko.
Letos nas jc pot spet zanesla na .Štajersko, tokrat .so bili naši prijazni gos'i tel i i kolegi iz Zgodovinskega arhiva v Cehu, ki .so sc izjemno potrudili ir. nam ob zborovanja pripravili pester program.
Tako smo se med 8. in 10. oktobrom zbrali v Cel i j, mestu hogate preteklosti, ravno v času, ko so domačim praznovali 100. obietnico Narodnega doma, pomembnega za razvoj .slovenske kulture v mestu ob Savinji.
O čem smo se pogovarjali na letošnjem, že sedemnajstem po vrsti, zborovanja Arhivskega društva?
Izvršn; odbor ADS jc sklenil, da bodo icma to kratnega srečanja skrite dragocenosti v arhivsko ton dih in zbirkah. To so vse tiste dragocenosti ki so sestavni del fondov in zbirk. V to kategorijo spndajo grbi, pečali, ihiminacije, plakati, letaki, fotografije in tudi vse cstalc graoivo ki pri urejanju in popisovanju gradiva v fondu "i posebej izpostavljeno. Pri tem mislim predvsem na razne v o/.ne karte, bone za blago ipd. Seveda tovrstno gradivo ni shranjeno le v arhivih, hranijo ga iutli v dragih ustanovah, ki ikrb: za varstvo kulturne dediščine. Zalo smo za sodelovanje z relerati zaprosili tudi kolege iz. teli mSlitucij.
Ker smo arhivisli leios spomladi končno dobili svoj prvi samostojni zakon o arhivskem gradivu in arhivih, smo se odločili, cfa spregovorimo nekaj besed ci prvih izknšnjah z novim zakonom in pa o pripra n podzakonskih aktov
Prvi dan, v sredo 8. oktobra 1997, smo po pozdravnih besedah predsednice ADS Marije Hernja-Mastcn, Riidolfa K:izelja, ravnatelja ZAC, Jofcia
\RHIV) XX 199?
O delu Arhivskega društva Slovenije
225
Zim.sk?, župana mestne občine Celje, in maj; Vladi milja Zuinra, preustavnika Ministrstva za knltirro. pri slnhnili uvodnim referatom, k1 so obravnavali pečate, predvsem hrambo in varstvo listin ler pečatov v arhivih.
V	drugem delu so nam referenti predstavili fotografijo, specifično vrsto arhivskega gradiva, načine obdelave :in hranjenja tovrstnega gradiva.
Popoldne sina se z dvema avtobusoma odpeljali na strokovno ekskurzijo na Kozjansko. Ogledali ;mo si zdra"iliščc v Rogaški Slatini, prekrasen grad Podsredo in cerkev ter lekarno v Olimljn.
V	četrtek, 9. oktobra 1997, so bili na vrsti referenti s prispevki) ki so obravnavali plakate in letake, od predstavitve zbirk v arhivih do strokovne ohdelave tovrstnega gradiva.
Referat: v popoldanskem Času niso imeli skupnega imenovalca, pa so bili mogoče prav zaradi tega tudi naj bol; zanimivi. Tako nam je bila predstavljena arhivska zapničina Poearjeve hiše. Jesenice na razglednicah pred prvo svetovno vojno, dr. Marjan )*<ier-ster kot pionir slovenskega filma ni nenazadnje tudi predstavitev filma o razstavi Pliijski mostovi.
Kolegi iz Zgodovinskega arhiva Celje so zvečer pripravili slovesnost oh 40-letncni jubdejn ZAC v prostorih Pokrajinskega muzeja v Celju. Prav tako so oh lei priložnosti predstavili izid novega vodnika jio fondih in zhirkah Zgodovinskega arhiva v Celju.
Zadnji dan našega letošnjega zborovanja smo si lahko že zjiilrnj ogledali prostore ZAC in rr.zsiavo "Oj ta vojaški liohen" v Muzeju nave|še zgodovine v Celji
Delovni del pa jc bil posvečen novemu Zakonu o arhivskem gradivu in arhivih, predvsem predstavitvi zakona in pnstopkih sprejemanja podzakonsuih aktov. Zal je bila glavna referentka odsotna, tako smo se pogovarjali predvsem o sprejetju podzakonski!: aktov in o prclilemii varovanja avtorskih pravic.
Največji delež pri izvedbi zborovanja so seveda imeli celjski kolegi, predvsem Metka Bnkošck, prav tako pa tudi ostali člani pripravljalnega odbora. V prihajajočem letu ho posvetovanje ADS orgar ziral Zgodovinski arhiv Ljubljana ki ho v letu 1998 pra znova! Irnli častitljivih 100 let delovanja.
Vsi referati .so liili objavljeni v zhornikn referatov z XVII. zborovanja ADS,
Na konen n.ij omenim, da so XVII. zborovanje ADS omogočili predvsem Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna obema Celje in štev i In ■ drugi sponzorji, katerim se oh tem zahvaljujemo
Na XVII. zborovanju Arhivskega društva Slovenije sta hila sprejeta naslednja sklepa
- Predlog Zakona o varstvu kulturne dediščine vključuje tudi arhivsko gradivc. Pripravljalce aakona je potrebno pismeno ohvestili o tem, da imajo arhivi oci letošnje pomladi svoj zakon, ki v cclo.. ureja de lovanjc arhivska siuike.
Predlog teme za posvetovanje ADS v prihodnjem
letu:
Izobraževanje na novih nosilcih hformccij.
lir mika Ru\hih\vič
Strokovno posvetovanje Hivaškega arhi-vističnega društva, Dubrovnik, 2, do 5 oktobra 1996
Tema posvetovanja v Mcdmrodncm središču hrvaških vseučilišč v Cubrovniku je hila "hobra-žciiiii/i' ur ¡umskih delavcev ". Tod pokroviteljstvom Ministrstva kulture Repuhlikc Hrvatske in Županije (hihrovniško-neretvanske sta ga organizirala Hrvaško arhivi m i eno društvo in Zgodovinski arhiv v Dubrovnika. Ze!o odmevna in hvaležna tema je privabila veliko hrvaških arhivskih delavcev pa tudi mednarodna udclcžha jc hila izjemno dobra (Malkc Kova-eevič i J Bosne in Hercegovine, Hervc Basticn in Bnsie iz Franc ijcl dr. Marco Harassi iz Italije, Trudy Huskaiiip-Pctcrson z Madžarske, dr. Ni Is Briibacb iz Nemčijo, dr Tlico Thorna.s.sen v. Nizozemske. Zbig-nicw Kustnla in dr. Vladi.sia1' Slcpmak s Potiske, Rusrijak s Slovaške in dr. Jože Žoniar iz Slovenije).
Posvetovanje so s pozdravnimi govori pričeli gosli te) j in ravnaiclj Zgodovinskega aihiva v Dubrovniku mag. Ivan Mrslač, župan duhrovniško-ncrclvanskc župani jc dr. Jure Balič in predsednik HrvaŠkega arhivističnega dmšiva mag, Miljcnko Pandžič.
Dr. Josip Kolanovič iz Hrvaškega državnega arbi va v Zagrebu ,c v prvem referatu z naslovom /i/i-n-titetu nrlniiftav meil pr?ttk!vstju ;u Mnlvbrunii zahte-miiira povedal, da se vprašanje idcntiicte arhivistov prvenstveno postavlja z ozirom na nove tehnologije -elektronske medije ir nove oblike informacije. Obstajata dve gledanji na identiteto arhivistov: anglosaksonsko, ki izpostavlja informatiko in nove elektronske moJijc ne samo kot izziv arhivski službi, ampak dejansko kol potrebo po izobraževanju arhivistov in ustvarjanje njihove vloge v drLŽbi. Nasproti temu evropski arhivjstj gledajo na svojo identiteto predvsem tako, oa sc zaščiti spamid naroda in oluani arhivsko gradivo kol del kulturne dediščine. Identiteta arhivistov li Eila nikoh ustvarjena niti družhcno priznana, vloga arh vstov ni pravilno ovrednotena, v proccsu izobraževanja ima ta profil periferen značaj, Sodoben arhivisl mor imeti solidno znanje zgodovine in inšli lueij. Doseči mora temeljno poznavanje informacij skih in pomožnih zgodovinskih znanosti kol inslru mcnlarija za obdelavo arhivskega gradiva.
Marjan Rasiič iz Zgodovinskega arhiva v Zagrebu jc v referat m z naslovom Oblike izubražemuja arhi-m/i>i* i' //nii.fti - „'¿'Di/uimdi prikaz poročal, da sc spoznanje o potrebi po i/ob-ažcvanju arhivistov na Hrvaškem kaže že pred 2. svetovno vojno. Iniciator jc lil I lakratn. ravnatelj Zeinaljskog arhiva dr Josip Nagy. Prvi večji seminar za izobraževanje arhivskih delavcev jc bil leta 19^0. Na tem področju jc veliko naredil lakraln ravnatelj Arhiva Hrvaške Bernard S t nI I i, ki je tudi avtor dulgoiočnega plana razvoja arhivske dejavnosti na Hrvaškem od 1971 i975. Program jc nil osvojen leta 1980 Hrvatic pričakujejo, da bodo ijjhovi arhivi končno imeli svoj redni in postdiplomski študij.
Obsežen referat Joža Ivanoviča iz. Hrvaškega državnega arhiva v Zagrebu je bil piedslavljen sam"'i pisni oblik,, V njem avior obravnava Kvncepte i» v.te