Celie - skladišče D-Per III 5/1986 1119860841,6 COBISS ® Leto IX Številka 6 Junij 1986 OBČIN »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik)» Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Drobne, Jože Golič, Marjan Golob, Vera Kalčič, Janko Kos, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Mojca Nahtigal, Darko Naraglav, Breda Verstovšek in Milan Zupanc. Novinarki: Irena Jelen-Baša, Marjana Matijec-Natek Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon: 711-433, 711-451 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada 11.000 izvodov Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD. 13. KONGRES ZKJ V zadnjih mesecih se je pri nas zvrstilo kar 27 kongresov in pokrajinskih konferenc Zveze komunistov, sindikatov, mladine in Zveze borcev. Danes pa se v Beogradu pričenja 13. kongres ZKJ. Tako so več kot leto dni trajajoče priprave na najvišji zbor jugoslovanskih komunistov strnile vsa družbena protislovja in probleme, ki jih ni malo. Znane so ocene na osnovi analiz in resolucij tako na področju družbenoekonomskih vprašanj, samoupravnega socialističnega sistema, idejne in akcijske enotnosti ZK. Kritične razprave, ki smo jih lahko poslušali na vseh dosedanjih kon-gresiH,~šo odprle vrsto problemov, vendar pa še vedno V V nizu kongresov se je končal tudi predzadnji — 12. kongres jugoslovanske mladine v Beogradu. Zadnji, tretji dan kongresa ZSM Jugoslavije smo na plenarni seji sprejeli poročila petih kongresnih komisij: komisije za položaj in vlogo mladih v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, komisije za idejno gibanje v družbi in za družbenopolitično usposabljanje mladih, komisije za razvoj ZSMJ kot fronte socialistično opredeljene mlade generacije in komisije za znanost, tehniko in izobraževanje. V komisijah je razpravljalo okrog tristo delegatov, približno sto pa jih je oddalo pisne razprave. Kongres je pokazal, da ima mladina Jugoslavije precej skupnih točk, vendar pa žal veliko takih, pri katerih smo se morali o končnem stališču odločiti z glasovanjem. To sicer ni tragedija, lahko pa pride do nje tedaj, ker posamezniki vsako drugačno izhodišče od svojega pripišejo določeni republiki, kot so to na tem ni jasnega odgovora, kako bomo vse te probleme učinkoviteje razreševali. Komunisti in delovni ljudje pričakujejo, da bo kongres demokratično in prepričljivo pokazal moč enotnosti, oblikovane v vseh partijskih telesih in organizacijah na ènotni idejni in politični podlagi in zmožnost ZK, da v fronti socialističnih sil začenja in vodi konkretno delovanje ter vsakdanje delo, ki spreminja resničnost in besede preliva v dejanja. Za vse komuniste in vodstva je naloga dneva in prihodnjega obdobja, hitreje in učinkoviteje razvozlavati zapletene probleme, odpirati perspektivo, drzno in kritično govoriti o obstoječem, kongresu pogosto pripisovali Sloveniji. Rad bi predstavil nekaj predlogov in tem, ki smo jih predlagali delegati iz Slovenije. Kot prvo smo navedli argumente proti maratonski poti štafete in manifestacijo na stadionu JLA. To stane na kupe denarja, ki bi ga lahko koristneje uporabili, praznovanje dneva mladosti pa obeležili bolje in ceneje. Zaradi tega predloga so nas nekateri proglasili za nasprotnike Tita. Nadalje smo dali pobudo o civilnem služenju vojaškega roka. Ta naziv ni najbolj posrečen in gre za pričetek javne in strokovne razprave o služeniu vojaškega roka v primerih, ko mladi zaradi verskega prepričanja zavračajo orožje in so potem obsojeni na večletno ječo kot proti-državni element in zaradi tega za vedno izgubljeni in nekoristni. Predvsem ne zaslužijo »metka u čelo«, kot se je zdelo nekomu najbolje. Predlagali smo tudi ukinitev smrtne kazni. Le nekaj držav je še obdržalo smrtno kazen, ki ni v duhu humane družbe. De- poganjati korenine med delavskim razredom in ljudstvom ter se odločno zoperstaviti nacionalističnim, liberalističnim in dogmatičnim silam. Skratka, potrebujemo aktivno borko in nemirno ustvarjalko, današnjega in prihodnjega časa. Zveza komunistov je imela in ima tudi danes dovolj moči, da se z zapletenim družbenim trenutkom spoprime, pridobi zaupanje in podporo naprednih sii, prèdvsem tistih, ki verujejo v samoupravni socialistični sistem. Nenazadnje smo komunisti, delovni ljudje in občani dolžni uresničiti obljube, ki smo jih sami sprejeli, ko smo se odločili za TITOVO POT. jk legati iz Slovenije so poudarili, da je potrebno, kar se da, zaostriti odgovornost, kaznovati naraščanje kaznivih dejanj, kraj in nacionalizma. Za to pa ni potrebna smrtna kazen. Smrt je trenutek in konec. Za »grehe« se je trebe »spokoriti«, so menili mladi. Mladi smo na tem kongresu ostali brez novega vodstva. To pa preprosto za to, ker so se delegati iz SR Hrvatske »pet pred dvanajsto« spomnili, da o primernosti kandidatov za Zvezno konferenco niso razpravljali na republiški konferenci, izpuščen pa je bil tudi predstavnik JLA. Tako bo mladina Jugoslavije svoje vodstvo dobila predvidoma 30. junija. Če bi bili kongresi samo za to, da bi na njih poudarjali svojo privrženost pridobitvam revolucije in ob tem obljubljali še lepšo prihodnost, jih pravzaprav ne bi bilo treba organizirati, toda samo ta raznolikost razprav in neenotnih stališč je dokazala, da smo se predvsem mladi pripravljeni spoprijeti z usodo, ki nas čaka. J. KOS Plakete samoupravljalcev Svet za uveljavljanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov pri Občinskem svetu Zveze sindikatov je predlagal dobitnike plaket samoupravljalcev. Na podelitvi — 27. junija — jih bodo prejeli: Pavlina Glu-šič iz Vrbja, Kristina Kočevar iz TT Prebold, Marjan Štorman iz KIL Liboje, Marija Antonič iz MIK Prebold, Anton Trnovšek iz LIK Savinja, TOZD Pohištvo Šempeter, Franc Gostinčar, Savinjski magazin Žalec, Rudolf Sklamba iz DEM-TOZD Elektro-prenos Podlog, Andrej Brinar, Elektro Šempeter, Stanko Drolc, Ingrad-TOZD Gradbena operativa Žalec in DO- Gradnja Žalec. Anton Zupanc republiški prvak Desetega jubilejnega srečanja kovinarjev Slovenije za memorial Franca Leskovška-Luke v Ravnah na Koroškem so se iz naše občine udeležili Silvo Križnik—Zarja Petrovče, Anton Zupanc — SIP Šempeter in Štefan Painkret — Ferralit. Največji uspeh je dosegel Anton Zupanc — SIP Šempeter, ki je med orodjarji osvojil prvo mesto in tako postal republiški prvak. jk PRIZNANJA CIVILNE ZAŠČITE Občinski štab Civilne zaščite je ob dnevu CZ v prostorih Name pripravil svečanost, na kateri so zaslužnim posameznikom, štabom in drugim podelili priznanja. Srebrni znak Republiškega štaba CZ sta prejela Andrej Ločniškar in Krajevna skupnost Tabor. Ivan Hrustelj in Franc Flajs sta prejela plaketo Občinskega štaba CZ. Priznanja pa so prejeli: KS Trnava, Tovarna nogavic Polzela, Ju-teks Žalec, Aero Šempeter, Vinko Volavšek, Anton Toman, Niko Rak, Jože Kuder in Dragica Pečar. jk Kongres na glasovalni tehtnici ZA PRAZNIK OBČINE ŽALEC — 7. JULIJ in DAN BORCA - 4. julij čestitajo delovnim ljudem in občanom SKUPŠČINA OBČINE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI UREDNIŠTVO SAVINJSKI OBČAN ŽALEC PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE Večer z Ervinom Fritzem (Hotel v Preboldu) Odprtje hale za proizvodnjo etažnih dimnikov in kaminov (Gradnja — Latkova vas) Srečanje rudarjev (letno gledališče Svobode Griže) Ribiško tekmovanje v Preserjih Srečanje borcev na Goljavi Odprtje razstave cvetja, ročnih del in kulinarike(OŠ Prebold) Slavnostna seja skupščine občine Žalec (kino dvorana Prebold) sreda, 2. julij, ob 19. uri četrtek, 3. julij, ob 11. uri V — ob 15. url petek, 4. julij, ob 7. uri — ob 10. uri sobota, 5. julij, ob 9. uri nedelja, 6. julij, ob 10. uri Hmezad abbina M) blö^oimica mLÙ 'hmnod' ŽALEC Vaš nakup od vijaka do traktorja Za praznik občine čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom VAŠ OSKRBOVALEC Hmezad AGRINA »Imate lepo in bogato knjižnico« Sredi junija sta si Kulturni dom v Žalcu ogledala predsednik Re-ubliške konference SZDL Franc etinc in Vekoslav Grmič. S posebnim zanimanjem sta si ogledala Občinsko matično knjižnico ravnateljica Anica Lesjak pa ju je seznanila z delom in organiziranostjo te ustanove. »Občanom žalske občine čestitam k tej pomembni pridobitvi, še posebej, ker ste ta lep objekt zgradili izključno z lastnimi sredstvi. V Sloveniji je kar nekaj nedokončanih kulturnih objektov tudi zaradi nerealnih želja. Pomembno je, da ste objekt usposobili za kulturno delovanje, ki je v vaši občini zelo razvejano. S tem je investicija bila tudi upravičena. Še posebej pa me je presenetila urejenost knjižnice in ker sem videl tudi prostore bivše knjižnice, me veseli, da imate sedaj dobre pogoje za razvoj te dejavnosti. V bodoče vam želim še veliko uspeha,« je dejal Franc Šetinc. .. Jk Braslovče Spominska plošča, listina o pobratenju V KS Braslovče so od 7. do 15. junija pripravili vrsto prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku. Na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij je o uspehih od lanskega do letošnjega praznika govoril predsednik sveta KS Braslovče Slavko Šketa in povedal, da je največja pridobitev km nove asfaltirane ceste od Malih Braslovč do novega naselja, zaključili so tretjo etapo vojtevotja na Dobrovljah, uredili fćrižišče v Malih Braslovčah in avtobusni postajališči. Nato so podelili grb Braslovč, ki so jih prejeli: Jože Oblak, Franci Kumer, ml.; Mira Hribernik, Peter Marinšek in Rado Zakonjšek-Cankar; priznanje KS pa so prejeli: Matjaž in Janez Debelak, Franc Kolšek, Mirko Vodlak in Gasilsko društvo Nazarje. Na slavnostni seji so podpisali tudi listino o pobratenju KS Braslovče s KS Kojsko v Goriških Brdih. Drugi del slovesnosti pa je bil pri domačiji Marovtovih v Podvr-hu. Na rojstni hiši Vlada Marovta-Rusa so odkrili spominsko ploščo. O Vladu Marovtu-Rusu je spregovoril Drago Košmrl, ki je bil soborec Vlada, in povedal, da je bil Vlado že kot dijak izredno aktiven v naprednih dijaških in « študentskih organizacijah. Kot srednješolec je bil član SKOJ, pozneje tudi član partije. Leta 1941 je bil predan aktivist Osvobodilne fronte, kmalu pa je moral v internacijo v Italijo. Po razpadu fašizma se je vrnil in ostal ves čas na Primorskem. Tam je opravljal vrsto političnih funkcij, nazadnje pa je bil sekretar okrožnega komiteja KPS za Brda. 10. junija 1944 ga je v Vrbovljah napadla nemška zaseda, ko se je s tovariši vračal iz doline Soče v Brda. Padel je smrtno zadet od okupatorske krogle. Njegovo truplo je v skupnem grobu na Kojskem, kjer ima tudi lep spomenik. Ploščo je odkril spomeničar Ivan Mogu-Marko iz Letuša. Ob tej svečanosti je bil tudi kulturni program, ki so ga pripravili učenci OŠ Braslovče in Letuš ter mešani pevski zbor iz Letuša. V okviru praznika se je zvrstilo več športnih prireditev, pogostili so krajane, stare sedemdeset in več let, pripravili vajo enot civilne zaščite in še kaj. Tone TAVČAR Odkritja spominske plošče so se udeležili številni borci in krajani iz Braslovč in Letuša ter član predsedstva SZDL Slovenije Tone Bole. Na sliki desno pa Ivan Mogu-Marko spomeničar, Id je odkril spominsko ploščo. Solidarnost naredila izpit Stanarine višje za 45 % Republiška akcija Rdečega križa za zbiranje oblačil, obutve, perila, pohištva in ostalega materiala, ki je potekala zadnji četrtek v maju, je tudi v naši občini zelo uspela, saj so v njej občani darovali preko 3900 kilogramov raznih stvari. Poleg solidarnosti in humanosti darovalcev so za uspeh akcije zaslužni tudi številni aktivisti Rdečega križa, teh je v akciji sodelovalo kar 123, pa tudi 225 podmladkarjev RK in mladincev. Za uspešno izvedbo akcije pa so poskrbele z organiziranimi prevozi še delovne organizacije Ferralit, Savinjski magazin, Slovin Žalec, Hmezad — DO Transport, SIP Šempeter, TT Prebold, Sekretariat za ljudsko obrambo Žalec ter prostovoljni gasilski društvi Gotovlje in Petrovče, ki so darovane stvari prepeljale v centralno skladišče v Novem Celju, kjer so jih v teh dneh že primerno uskladiščili. Vsem občanom, ki so številčno in količinsko darovali odvečne stvari, kot tudi vsem, ki so bili na kakršenkoli način vključeni v akcijo, se Občinski odbor Rdečega križa zahvaljuje tudi v imenu pomoči potrebnih za pomoč in prispevek za tako uspešno izvedeno akcijo. V. Ck Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije je pripravila predlog, naj bi se stanarine s 1. julijem povečale v poprečju za 69 odstotkov. Dvig stanarin naj bi bil diferenciran po občinah od 38 do 128 odstotkov. Takšno povišanje stanarin narekujejo predvsem sedanje cene in pa predvsem potrebe po vzdrževanju družbenih stanovanj. Ob upoštevanju družbenoekonomskih razmer sta Izvršni svet SRS in Republiški svet Zveze sindikatov predlagala, naj bi se stanarine povečale za 45 odstotkov, takšen predlog pa so podprli tudi občinski sindikalni svet, izvršni svet in organi samoupravne stanovanjske skupnosti. Skladno z gibanjem cen-se bodo povečale stanarine tudi v drugem polletju. jk Jože Cerovšek inovator leta Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v okviru 17. mednarodnega sejma strojev, opreme in orodja za predelavo lesa LESMA ’86 podelili tudi priznanja avtorjem najuspešnejših izumov, inovacij in tehničnih izboljšav. Izbiranje najboljših sodi v okvir akcije za pospeševanje inventivne dejavnosti na področju lesarstva, ki jo usmerja sindikat lesne industrije in gozdarstva. Priznanja in plakete INOVA- TOR LETA je na svečanosti v okviru sejma podelil predsednik Zveze sindikatov Slovenije Miha Ravnik. Plaketo je prejel tudi Jože Cerovšek iz LIK Savinja— TOZD Pohištvo Šempeter, in sicer za nova pohištvena programa 3K in ROKY. Avtor je na osnovi ostankov iveric skupno z arhitektom Ladom Koširjem iz Razvojnega inštituta Slovenijales zasnoval nov pohištveni program 3K, ki po ma- terialih in kvaliteti izdelave sodi v dohodkovno donosni cenovni razred. Izdeluje se v dveh variantah in z majhnim številom elementov nudi široko paleto uporabnosti in kombinacij. Lani pa je razvil tudi nov pohištveni program ROKY, pri katerem je s skrbno izbranimi surovinami in posebno tehnološko obdelavo uspel pripraviti 50 % cenejši program na enoto. Na posnetku najmanjša možna kombinacija sobe ROKY, namenjena majhnim stanovanjskim površinam, z razstave inovacij v Ljubljani. (Foto: L. Korber) r v. Gasilci iz Makedonije v Žalcu J Na večdnevnem obisku v Sloveniji je bila delegacija gasilske zveze Makedonije, v njej so bili predsednik GZ Makedonije Mihajlo Komilovski, načelnik Stojan Andrevski in tajnik Branko Stojanovič. Gostje so med bivanjem v Sloveniji obiskali tudi Občinsko gasilsko zvezo Žalec ter si ogledali orodišče občinskega gasilskega centra, muzej, nato pa so obiskali še Tekstilno tovarno Prebold, ki izdeluje delovne in paradne gasilske uniforme. Na sliki: Gostje v pogovoru s predstavniki Občinske gasilske zveze in Skupnosti varstva pred požari občine Žalec. T. TAVČAR USTANOVLJENA OBČINSKA ZVEZA TURISTIČNIH IN HORTIKULTURNIH DRUŠTEV V občini deluje pet turističnih in tri hortikulturna društva. Dejavnost teh društev je postala zelo razvejana, vedno bolj pa se kaže potreba po tesnejšem sodelovanju, usklajevanju programov in tudi po medsebojni pomoči, zato so na pobudo Občinske konference SZDL in iniciativnega odbora ustanovili Občinsko zvezo turističnih in hortikulturnih društev. Kot je na ustanovni skupščini dejal prof. Zoran Vudler, je to prvi primer takšnega povezovanja društev, ki skrbijo za lepšo ureje nost posameznih krajev ter za bogatejšo turistično ponudbo. Hkrati je opozoril na nujnost večjega povezovanja ž gostinskimi organizacijami in še zlasti z osnovnimi šolami. Prvi uspehi so že vidni, saj so na osnovni šoli Vera Šlander ustanovili turistično društvo in že izdali turistični vodič po kraju Polzela. Pomembne uspehe dosega tudi osnovna šola Vlado Bagat Braslovče, ki je že tretjič zapovrstjo osvojila prehodni pokal za najboj urejeno okolico šole. »Prav bi bilo, da bi takšnih zglednih primerov bilo še več v prid lepše in zanimivejše Savinjske doline. Gostinskim organizacijam je potrebno pomagati, da bodo njihove prenočitvene in gostinske kapacitete bolje izkoriščene, saj sedanja polovična izkoriščenost vsekakor ni zadovolji- va,« je še dodal Zoran Vudler. Predsednik iniciativnega odbora Vlado Rančigaj je govoril o delu in težavah turističnih društev, ki se ubadajo predvsem s finančnimi težavami. Članarina in dohodek od prireditev nikakor ne zadoščata za ohranjanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov, za boljšo turistično ponudbo in propagando ter dejavnost društev. Predsednik hortikulturnega društva Polzela Cveto Pavline pa je opozoril, da se sredstva za urejanje zelenic in parkov nenamensko rabijo za razne komunalne potrebe. Vse to kaže na nujnost povezovanja društev v zvezo, od nje pa pričakujejo predvsem pomoč. Ustanovna skupščina je izvolila vodstvo zveze, in sicer za predsednika Vlada Rančigaja, za podpredsednika Emila Rojca in tajnika Srečka Meha. jk Prispevek za posodobitev bolnišnice Do 30. maja 1986 so na račun za posodobitev celjske bolnišnice nakazali enodnevni zaslužek: — Občinski komite ZK Žalec 24.485,— — Občinski svet ZSS Žalec 37.653,— — Občinska konferenca SZDL Žalec 60.646,— — Občinska konferenca ZSMS Žalec 14.165- — DEM—TOZD Elektroprenos Podlog 172.565,- — AERO—TOZD Kemija Šempeter 1.964.567,— — Inštitut za hmeljarstvo Žalec 259.276,- - OO ZZB NOV Žalec 4.503,- REKAPITULACIJA PO OBČINAH: CELJE 11.664.304,- ŽALEC 2.537.860,- VELENJE 1.722.819,— LAŠKO 1.055.243,— ŠMARJE 238.965,- SLOVENSKE KONJICE 101.130,- ŠENTJUR 57.763,- SKUPAJ: 17.378.084.- din L « ■/'.V'*'*-1 v: L L J L /J I I 1 j 1 { 1 (V1) "I . I 1 <-•> 11 h 1 Ll *7 \ / ? 1 i X. ii hliilM/nnli In I11 fai L iičLLlr o LdL[lLLUuU^- Llu Lyta Lili L(JL VllL L U 1L lì.ILV. ULILI III Lil Uk . Lil Lui Programe za povečanje kmetijske proizvodnje v Hribovitih predelih občine so v Kmetijski zadrugi Savinjska dolina začeli izvajati že pred leti. Nadvse pomembna pridobitev za kmetovanje pa so poleg drugih še pašne skupnosti, ki so jih ustanovili pred dvema letomh v Miklavžu nad Taborom in na Creti. Lani pa so tudi kmetje na Dobrovljah že pasli govedo v pašnih skupnostih. Tako se je tudi v tem predelu povečala izkoriščenost travnih površin za prirejo mleka in mesa. Poleg tega, da je Dobrovcem prihranjena skrb, kako pasti, je paša navsezadnje tudi najcenejši in zdrav način vzreje. Kmetje na Dobrovljah so lani krepko zavihali rokave, da so pašnike ogradili. Na ta način so prispevali svoj delež, zadruga oziroma zadružna enota Braslovče pa jim je priskrbela napeljalne in nosilne kole, izolatorje in pašne aparate. Uredili so pet pašnih skupnosti z imeni Dobrovlje, Urban, Predovnik, Planinšek, in Podgorje. Na dvesto petdesetih hektarjih tako urejenih površin se pase govedo sedemindvajsetih kmetov. Z intenzivnim gnojenjem se je travna ruša že precej izboljšala, tako da lahko kmetje z enake površine dobijo več krme. Prva košnja je pri nekaterih že v drugi polovici maja in Dobrovskim kme- tom ni težko pokositi tri košnje, ki jih seveda v glavnem silirajo. To pred ureditvijo pašnih skupnosti in zdaj tudi z intenzivnim gnojenjem ni bilo mogoče. Čeprav se prireja mleka in mesa v tem predelu povečuje že nekaj let, so tudi rezultati organiziranja pašnih skupnosti že vidni. Lani so na Dobrovljah namolzli že nad 220 tisoč litrov mleka in je bazen v zbiralnici mleka postal premajhen za dnevno količino zbranega mleka. Še letos ga bodo zamenjali z dvatisočlitrskim in ta naj bi, kot pravijo, zadostoval za naslednjih petnajst let. Z leti v kmetijski zadrugi pričakujejo še ugodnejše ekonomske rezultate, saj naj bi se količina oddanega mleka skoraj podvojila, prav tako pa bodo zredili več mladega pitanega goveda. Za takšne rezultate se naj bi povečalo tudi število govedi. Toda kmetje na Dobrovljah bodo najprej storili vse, da se bo količina mleka ob sedanjem številu povečala, kar bodo dosegli s pašo in z intenzivnejšim gnojenjem. O tem, kakšni so učinki paše v pašnih skupnostih, so povedali: Franc Ramšak: »Odkar smo uredili kmetijo, zgradili smo nov hlev in silose, vso krmo siliramo. Tako smo letos kosili že v drugi polovici maja. 'Od desetih krav letno namolzem sedemnajst tisoč litrov mleka. Zelo sem zadovo- Franc Vratnik Jože Rovšnik Franc Ramšak Ijen, da lahko pasemo v pašnih skupnostih, saj nimam nikoli skrbi, kdo bo skrbel za živino, poleg tega pa tudi divjad, ki je prej delala veliko škodo, ne pride več blizu. Zato lahko sejemo še druge kulture, ki jih prej ni bilo mogoče. Omeniti moram še to, da smo imeli prej, ko še ni bilo pašnih skupnosti in tudi nismo tako gnojili, manj govedi. Najpomembnejše pa je, da od ene krave namolzem več mleka kot prej.« Franc Vratnik: V hlevu imamo osemnajst glav govedi in po ureditvi pašnih skupnosti števila še nisem povečal. S pašo pa smo namolzli več mleka in lani sem bil tretji po količini oddanega mleka na zadružni enoti v Braslovčah. Z zadrugo sem dokaj zadovoljen, moti pa me, da mleka nikoli ne dobimo plačanega po tolšči, ki jo je mleko imelo. Skoraj vsi kmetje na Dobrovljah oddajamo mleko s 4,20 odstotka tolšče, potem pa dobimo plačano le za okoli 3,2 odstotka. Po drugi strani pa se je mleko v trgovini podražilo za več kot trideset odstotkov, medtem ko proizvajalci dobimo le devet odstotkov več. Tako smo dvakrat oškodovani in vprašanje je, kako dolgo se bo proizvodnja mleka še izplačala.« Jože Rovšnik: »Kmetje na Dobrovljah smo pasli že pred ustanovitvijo pašnih skupnosti, ki so za nas precejšnja pridobitev. Na kmetijah ni toliko delovne sile, da bi lahko pasel vsak zase. S postavitvijo ograj s tem nimamo več skrbi. Pašniki so pregrajeni in govedo ima dnevno točno določeno, koliko in kje se bo paslo. Tako se površine najbolje izkoristijo in govedo trave ne pomendra. S pašnimi skupnostmi smo začeli tudi izdatneje gnojiti, tako da bomo pridelali več krme in s tem več mleka in mesa. Pri nas imamo trinajst molznic, ki jih pasemo celotno obdobje. Dnevno oddamo šestdeset litrov mleka. Po vsej verjetnosti ga bomo v pri-hodnih letih oddali še več. Zgradi- li smo nov hlev, kjer bo še prostora za dvajset govedi. Konrad Toman, upravnik TZO Braslovče: V začetku sedemdesetih let smo na Dobrovljah oskupili le sedemdeset litrov mleka dnevno,, proizvodnja se je v teh letih tako povečala, da toliko današnje dni odda skoraj že en kmet. Do intenzivne prireje mleka je pa na tem območju prišlo pravzaprav po naključju. Po prvotnih načrtih bi morali Dobrovci gojiti plemenske telice, ki pa so potem dorasle, ker kupcev ni bi- lo. Tako se je začela proizvodnja mleka večati. Nedvomno se bo to še nadaljevalo z ustanovitvijo pašnih skupnosti. V prihodnjih letih si bomo morali v zadrugi prizadevati, da bodo imeli kmetje enovito pasmo krav v hlevih. To bi na tem območju lahko dosegli z domačo selekcijo, kajti ni rečeno, da se bo molznica, ki se je dobro obnesla v dolini, tako obnesla tudi v hribih. -mn. lastnim znanjem Novi stroji z Aerova temeljna organizacija Kemija Šempeter je ob koncu lanskega leta zabeležila 170 milijonov din izgube. Vzrokov za nastalo izgubo je bilo več, neizkoriščene proizvodne kapacitete in pa zaloge materialov pa so ji botrovale v največji meri. Zato so morali najeti drage kredite za obratna sredstva, v zadnjem trimesečju lanskega leta je to pomenilo kar trideset odstotkov celotnega prihodka. Posamezni gospodarski kazalci v letošnjem letu pa že kažejo boljšo sliko, pa tudi izgube niso zabeležili. Vršilec dolžnosti direktorja temeljne organizacije Aero Kemija Šempeter Tone Guzej nam je o letošnjih gospodarskih gibanjih in načrtih za sanacijo razmer povedal: »Pogoji gospodarjenja so vedno težji. Cene surovin nezadržno rastejo in so večje kot končni izdelki. V zadnjem času se nam pojavlja nelojalna konkurenca v sosednjih republikah, še zlasti na nerazvitih območjih, kjer s sred- stvi za nerazvite krijejo proizvodne stroške in tako nudijo trgu cenejše izdelke, ki pa so po kvaliteti dosti slabši. Predvideno smo imeli kompenzacijsko delo za Madžarsko, ki pa so nam jo iz nerazumljivih razlogov zavrnili zvezni organi. To delo bo tako dobil nek drug tuji partner, mi pa se Tone Guzej ubadamo, kako bi zapolnili proizvodne kapacitete v poletnih mesecih. Ker je iransko tržišče precej nezanesljivo, iščemo nova .tržišča. Sicer pa načrtujemo milijon dolarjev izvoza, na zmanjšanje izvoza pa vpliva tudi nestimulativna izvozna politika in tečaj dinarja. Z novim strojem za rezanje selotejpa, ki je vreden sto milijonov din, bomo povečali produktivnost in fizični obseg proizvodnje. Izdelovati pa bomo začeli tudi zaščitni trak za avtomobilsko industrijo. Stekla je tudi proizvodnja strojev za papirno in grafično industrijo. Naročil imamo toliko, da bomo morali uvesti drugo izmeno, zaposlili pa bomo tudi nekaj novih delavcev. Z lastnim znanjem smo razvili sitotiskarski stroj, za katerega smo dobili mednarodno priznanje. Sicer pa v tem trenutku skrbimo za hitrejše obračanje obratnih sredstev, za zmanjšanje zalog in seveda s tem tudi obresti za najete kredite.« jk PONUDBO V NAMI PRILAGAJAJ GOSTOM Poklicu gostinskega delavca se je Stane Novak zapisal že v šolskih klopeh, z nekaj izkušnjami pa je pred desetletjem prišel v žalsko Namo. V restavraciji te blagovnice je začel spoznavati obe plati medalje dela gostinca, ki je kot pravi zanimivo in lepo predvsem, zaradi ljudi, s katerimi ima v tem poklicu največ opravka. Še zlasti je privlačna strežba. »Težko je biti dober natakar, zato eon je potrebno veliko garaškega dela,« pravi Štane Novak, ki sedaj četrto leto vodi strežbo v restavraciji žalske Name. »Za pogovor z gosti mi prevečkrat zmanjka časa, precej je dela s kalkulacijami, Bavo materiala, izdelavo norm vov, kontrolo porabe materiala in še bi lahko našteval,« je pripovedoval Stane Novak. Pohvale in graje bi nedvomno še prispevale k uspešnejšemu poslovanju restavracije. Toda treba je skrbeti, da teče vse po začrtanem dnevnem redu. Okoli sedemsto go stov pride vsak dan v restavraci jo, kjer jim jè na voljo »neprazni ena ponudba«, kot pravi Njihova ponudba je namenjena predvsem tistim, ki med delovnim dnem želijo na hitro použiti toplo malico ali kosilo. »Človek, ki gre iz službe, verjetno ne bo razmišljal, kakšno predjed si bo privoščil za kosilo. Zato je naša ponudba temu prilagojena. Lahko rečem, da imamo največ gostov v času malice, prav tako pa zelo radi prihajajo na kosila, za katera imamo vedno dva menuja. Zvečer pa zapiramo restavracijo dokaj zgodaj, tako da večerje pri nas od|—'*■* :---: povedoval Stane Stane Novak ma pa ali kosilo postaneta enolična, če se prevečkrat ponovita. Zato si prizadevajo, da bi ponudbo čim večkrat popestrili. Že nekajkrat so prišle v restavraciji Name na jedilnik manj običajne jedi in tako naj bi se počasi le izboljšala kultura prehrane. Nanjo pa vplivata tako gost kot gostinci. Popestritev ponudbe so gostje, kot pravi Stane Novak, dokaj dobro sprejeli, zato bodo v prihodnje pripravili še več podobnih akcij. »Še zlasti pohvalna je bila akci-. ja vseh Nama restavracij, v kateri je vsaka pripravila jedilnik, ki ga v svojem okolju največ uporabljajo. Te jedi so potem pripravili tam, kjer so jih manj ali pa jih sploh niso pripravljali,« je povedal Stane Novak. Tudi za žalsko noč bodo v Nami pripravili posebno ponudbo, gostom bodo na voljo slovenske narodne jedi. Potem pa bo prišel zopet na vrsto enoličnejši jedilnik do nove sezone. Kajti takrat, so turistična mesta polna, je običajno v tej restavraciji manj gostov. Največ prometa imajo v žalski Nami v zimskih in spomladanskih mesecih, že pred tem pa bodo gostom ponudili še marsikatero novost. -mn. V Grižah mali pevski tabor Deset zborov z več kot tristo pevci je nastopilo na šestem malem pevskem taboru v letnem gledališču v Grižah pod naslovom POJO NAJ LJUDJE. Organizator te pevske manifestacije je vsako leto DPD Svoboda Griže. Vreme jim tudi letos ni bilo najbolj naklonjeno. Vse dopoldne je močno deževalo, popoldne pa se je toliko zvedrilo, da je koncert bil, vendar je bilo zato manj gledalcev. Nastopili so mešani zbori Gomil-skega, Kovinotehne Celje, Metalke Ljubljana Iskre Kranj; moški zbori iz Vinske gore, Solidarnosti Kamnik, Bratov Ipavec iz Šentjurja ter ženski Solidarnost iz Kamnika, Bratov Ipavcev iz Šentjurja in DPD Svobode iz Griž. Združenim pevskim zborom je dirigiral prof. Radovan Gobec, spremljal jih je na harmoniko Drago Kumer, sodelovala pa je tudi godba na pi- hala iz Liboj. Posebno priznanje zaslužijo organizatorji člani domače Svobode, ki so poskrbeli za prijetno počutje in srečanje ljubiteljev zborovskega petja. Za to priložnost so uredili tudi letno gledališče, pri prostovoljnem delu pa so jim pomagali predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. T. Tavčar Tekmovalo 750 mladih gasilcev V Letušu je bilo za dan mladosti pionirsko in mladinsko občinsko gasilsko tekmovanje. Nastopilo je kar 75 desetin. Pri pionirjih A 4e zmagala desetina Arje vasi, pri pionirkah A Gotovlje, pri pionirjih B Vransko, pri pionirkah B Šešče, pri mladincih in mladinkah pa desetina iz Matk. Na sliki: Pri tekmovanju v raznoterostih. T. T. Po poteh NOB v Savinjski dolini V zemlji koroški leži Če bi bil Ivan FARČNIK-Buč danes med nami, bi prav te dni praznoval svoj sedeminsedemde-seti rojstni dan, pa petdeseto obletnico aktivnega vodenja štrajka tekstilnih delavcev v Preboldu. Žal ob teh visokih jubilejih lahko obujamo le spomine na plemenita dejanja in plemenito smrt človeka, ki se je razdajal v neizmerni veri v pravičnost svojega boja proti krivici, za boljši jutri. Rodil se je v Prekopi 23. junija 1909. v delavsko-kmečki družini. Po končani osnovni šoli na Vranskem se je v preboldski tekstilni tovarni izučil za ključavničarja. Nekaj časa je delal v Ljubljani in se zopet vrnil v Prebold na montažna dela takratne tiskarne »Co-smanos«. Zaradi skrajnega izkoriščanja delavstva, neopravičenih odpustov in težavnih razmer pri delu so najzavednejši in naprednejši delavci sklenili, da se organizirajo. Po dolgotrajnem zavlačevanju jim je takratno okrajno načelstvo le dovolilo ustanoviti »Splošno strokvono zvezo« (rdečo), katere predsednik je postal Franc Novak, med člani odbora pa je bil tudi Ivan FARČNIK. Ko je v dneh od 20. avgusta pa do 16. septembra 1936 potekala po vsej Sloveniji stavka tekstilnih delavcev, so pričeli s stavko tudi preboldski tekstilni delavci. Organizirali so stavkovni odbor; aktiven član tega odbora je bil poleg drugih tudi Ivan Farčnik. Čeprav je ravnateljstvo tovarne poskušalo delavce odvrniti od stavke celo s prevarami in izsiljevanjem, mu to ni uspelo. Stavka je dosegla svoj namen. Stavkujoče delavce so podpirali tudi okoliški kmetje, predvsem s hrano, tako da se je v tem času med naprednimi delavci in kmeti spletla velika vez, ki je bila kasneje pomembna tudi v času NOB. V tem času je Ivan Farčnik aktivno deloval tudi v takratnih naprednih organizacijah »Rdfeči pomoči«, v društvu »Prijateljev sovjetske zveze« in 1937. postal član KP. Leta 1939 se je kot delegat udeležil okrožne partijske konference v Prekopi. Na tej konferenci je bil izvoljen nov okrožni odbor KP za Savinjsko področje. V letu 1941 je starojugoslovanski režim organiziral novo koncentracijsko taborišče v Medžu-rečju pri Ivaniči v Srbiji, v katerega so strpali dva meseca pred podpisom izdajalskega pakta med Jugoslavijo in Nemčijo vse znane komunisti in naprednjake. Med trinajstimi komunisti z območja Savinjske doline je bil tudi Ivan Farčnik. Domov se je vrnil tik pred razpadom stare Jugoslavije. Ponovno se je zaposlil v preboldski tekstilni tovarni. Časa za počitek pa ni bilo. Komunistična partija je že pozivala k oboroženemu odporu, kajti okupator se je polastil že vse naše domovine. Organizirati je bilo potrebno obrambne odbore iz zanesljivih ljudi, zbirati orožje in organizirati odbore OF in terenske zaupnike. V Prekopi in okolici sta te partijske naloge zavzeto opravljala Ivan Farčnik in Viktor Šoštar. Zaradi vse večjega pritiska okupatorja je moral Farčnik že konec junija 1941 v ilegalo, ker je le tako lahko opravljal svoje politične naloge. V noči od 6. na 7. julij 1941 je sodeloval v masovni napisni akciji, ki je potekala po vsej Savinjski dolini. Akcija je bila izvedena po sklepu Pokrajinskega komiteja KP za Štajersko kot uvod v vrsto nadaljnjih akcij proti okupatorju. Tega dne so morali v ilegalo tudi vsi znani (kompromitirani) komunisti in skojevci. 24. julija 1941 je bila ustanovljena Savinjska četa. Tej se je po nekaj dneh pridružil tudi Ivan Farčnik. Na Dobrovljah si je četa uredila taborišče. Za komandirja si je izbrala Jožeta Letonjo, politični vodja pa je bil Albin Vipotnik. Takrat so borci čete dobili ilegalna imena, ki so jih spremljala vsa leta partizanščine. Ivan Farčnik je tako postal Buč. Borci so bili večina oboroženi s puškami, imeli pa so tudi mitraljez. Akcije, ki jih je izvajala Savinjska četa, so okupatorja dražile, čeprav so takrat bile še manjšega obsega. Glasneje je odmeval napad na Šoštanj, katerega so se udeležili tudi borci Savinjske čete. Nekaj dni po tej akciji je bil ustanovljen I. štajerski bataljon. 26. oktobra 1941 je bataljon doživel prvo frontalno bitko na Slovenjskem (na Čreti) in prizadejal Nemcem velik udarec. Ti so imeli več ranjenih in Ivan Farčnik-Buč mrtvih. V tej borbi je Buč sodeloval kot borec 2. čete (Savinjske). Kasneje je postal njen politični komisar. Ko je četa leta 1942. operirala v Šaleško-mislinjski dolini je bil Buč ranjen v zadnjico, kamor mu je priletela bomba. Več časa se je zdravil na Dobrovljah. Tu se je v tem času zadrževal tudi štab II. grupe odredov, kar je pogojevalo osnovanje prve stalne kurirske postaje. Ta je kmalu postala pravo vozlišče kurirskih zvez na Štajerskem. To postajo, ki je bila pri domačiji kmeta Franca Dobrovnika-Brezovnika na Dobrovljah, sta vzdrževala prvoborca Ivan Farčnik-Buč in Viktor Šo-štar-Miha. Na vnaprej določeni javki (bilo jih je več) sta sprejemala kurirje in predajala zveze. Zvezo so dobivali tudi kurirji Pohorskega, Savinjskega in Kozjanskega bataljona, pa tudi Kamni-ško-zasavskega odreda ter čete na Koroškem. Še pred tem pa sta Buč in Miha vzpostavljala zvezo s štabom bataljona s kurirji Pohorske, Kozjanske in Moravške čete. Tako organizacijo zvez s kurirji sta Buč in Miha vzdrževala vse do postavitve relejnih zvez med kurirskimi postajami do septembra 1943, ko je nastala S 22. Buč je odšel na novo službeno dolžnost: postal je sekretar rajona Kot (Vransko—Tabor). Toda ne za dolgo. Že poleti 1943 mu je bila poverjena naloga: postaviti kurirsko karavlo. Tako je nastala S 24, pod gozdnikom njen komandir pa je bil Buč. Leta 1944 je postal član okrožnega odbora OF in je zopet politično deloval na sek- torju Vranskega do konca marca 1945, ko je odšel v brigado Toneta Tomšiča, ki se je v sklopu XIV. divizije pripravljala na zaključne boje z Nemci. Postal je pomočnik političnega komisarja 4. bataljona Tomšičeve brigade. Ta bataljon je bil internacionalen. Ustanovljen je bil 18. aprila 1945 v vasi Velika Raven nad Dobrno. Štel je 170 borcev, orgnaiziranih v treh četah. Največ je bilo med njimi Madžarov, ena četa Rusov in eri tež-komitralješki vod 34 Poljakov, ki so sodelovali v varšavski/Vstaji. Komandant bataljona je bil Ivan Jež-Boj, politični komisar pa Emerik Pavlin-Riko. Dne 8. maja 1945 je bila že razglašena nemška kapitulacija. Pri Žitari vasi na Koroškem se je zadrževala 14. divizija SS Galizien, v kateri so bili v glavnem Rusi, vendar so ji poveljevali nemški SS oficirji. Vse je kazalo, da se bodo deli divizije vdali, ko sta to preprečila dva nemška SS oficirja. Po položajih 4. bataljona Tomšičeve brigade so pričeli tolči s težkimi minometi kalibra 120 mm. Pri tem je bil Buč smrtno ranjen. Mina mu je razparala trebuh in kolk. Ranjenega Buča je pomagal nositi v zaledje politični komisar bataljona Emerik Pavlin, ki je bil od Bučeve krvi ves okrvavljen. V tem spopadu je imela Tomšičeva brigada 14 mrtvih, 4 pogrešane in 10 ranjenih borcev. Tako je postala Koroška, s krvjo (tudi njegovo) prepojena zemlja, Bučev grob. . »In mi? Vse vaše žrtve te zahvalo toplo v nas bude! Vaš zgled uči nas, govori, kako graditi lepše dni! je napisala Meta Rainer ob otvoritvi nove šole, ki so jo Vranšani opravičeno poimenovali po svojem rojaku — borcu in revolucionarju. Cveta MIKUŽ VIRI: Anton Kotnik: Komunistična Partija v revolucionarnem delavskem gibanju Savinjske doline 1920—1941; stran 83, 84, 56, 59, 60, 66. Rado Zakonjšek: Velika preizkušnja, stran 38, 42, 44, 126, 145. Med Mrzlico in Dobrovljami: stran 44, 147, 159, 151, 130. Franci Strle — pisna izjava 10/6-86 pri obč. odb. ZB Žalec Štiri desetletja mladinskih delovnih akcij Veliko, resnično veliko je bilo narejenega v prvi petletki nove Jugoslavije. Velik delež v tej pogači pa pripada takratni mladini, ki je s krampi in lopatami ter neusahljivo željo po napredku dobojevala zmago za zmago. Program — železnim kačam — so se iz leta v leto pridruževali kilometri cest — kilometri bratstva. Kot gobe po dežju so rastli industrijski objekti, hidrocentrale, mesta in vasi. Uspehi melioracije v Makedoniji so pokazali, da je mladina zmožna graditi in opravljati tudi druga dela. Dvajsetega aprila' 1947 so tako udeleženci mladinskih brigad iz Hrvaške in Srbije zabili prve pilote v močvirnata tla osemnajst kilometrov daleč od Beograda. Zažvenke-tale so lopate in krampi in gradnja tovarne težke in srednjetežke opreme, ki so jo poimenovali po legendarni osebnosti skojevca in komunista Iva Lola Ribarja, se je pričela. Prvo leto gradnje je v Železnikih delalo skoraj 16.000 brigadirjev, drugo leto pa so brigade delo dokončale in za novo leto 1948 je tovariš Tito predal tovarno v pogon. V njej so našli delo mnogi brigadirji. Hkrati s tovarno pa so zgradili vrsto stanovanjskih blokov, splet ulic in parkov in tako je ob tovarni zraslo pravo industrijsko mestece. Mladina pa je v tem času gradila še tri druge tovarne. V Zagrebu sta zrasli tovarna hidravličnih naprav in tovarna živilske in kemične industrije Jedinstvo. Pri nas v Sloveniji pa Titan v Kamniku. Sicer pa velja povedati, da je še vrsto drugih tovarn v Jugoslaviji, ki so delo mladine oz. mladinskih delovnih bri-ad. Tu je »Prvomajska« v Zagrebu, elezama Zenica, Valjarna bakra v Se-vojnem pri Titovem Užicu, Železarna v Nikšiču in druge. Skratka: skorajda ni industrijskega objekta, zgrajenega v tistem obdobju, kjer ne bi svojega prispevala tudi mladina. Prav tako pa skorajda ni bilo akcije, kjer ne bi vihrale zastave slovenske mladine. Leta 1947 so mladi iz naše republike, predvsem na zveznih akcijah v Bosni, opravili preko 2 milijona in 600 tisoč prostovoljnih delovnih dni. Naslednje, 1948. leto, je v brigade odšlo 15 tisoč mladincev in mladink. Delali so na avtocesti Zagreb—Beograd, v Novem Beogradi, v tovarni v Železnikih, na progi Kučevo—Brodice v Srbiji, na progi Nikšič—Titograd, v pionirskem mestu v Zagrebu, v kombinatu v Do-boju, na progi v Ljubljani itd. To leto pa je oživelo tudi slovensko podeželje — začeli so se graditi zadružni domovi. Pri tem je mladina prispevala milijon 200 tisoč delovnih ur. Prav tako pa so se številni mladi vključili v lokalne akcije, od katerih so še posebno pomembne gradnja zbiralnega kanala, dolenjska cesta in proga v Ljubljani, akcija Novi Lož, gimnazija na Ravnah in še mnoge druge. Posebne uspehe so dosegle tudi posamezne proizvodne brigade, v katerih je bilo leta 1949 več kot 7 tisoč delavcev. Tako je na cesti Bratstva in enotnosti to leto sodelovalo 5000 mladih delavcev in 600 mladih iz raznih šol. Tudi naslednji dve leti so slovenske brigade množično odhajale na zvezne delovne akcije, še več pa je bilo akcij lokalnega značaja. Leta 1950 je slovenska mladina gradila Novo Gorico, mladinsko letovišče v Bohinju, v mnogih krajih pa so začeli graditi kulturne domove in igriščjt. Tudi v naši občini je v tistem obdobju zrastla vrsta novogradenj: od zadružnih domov do kulturnih hramov. Elektrifikacija dežele je ob drugih gospodarskih ukrepih imela prioritetno vlogo. Razvoj neke dežele — države — je povezan z električno energijo. Mladina je tudi na tem področju odigrala pomembno vlogo. Njeno delo so hidroelektrarne: Jablanica, Vinodol, Vlasina in Mavrovo. Na slednjih dveh je v letu 1952 delalo preko 1000 brigadirjev. V Sloveniji pa je bila to leto glavna akcija gradnja ceste Maribor— Trst, saj zveznih akcij to leto ni bilo. Na tej akciji je na odsekih Vrhnika— Logatec in Celje—Vransko delalo 13 brigad oziroma več kot tisoč brigadirjev. Sicer pa so bile delovne akcije vsepovsod. Med drugim so v Novem mestu brigade obnovile mesto, v okraju Krško so gradile cesto Videm— Zdole, ljubljanska mladina je gradila mestno središče in pomagala urejati mesto. Mariborski mladinci so delali na cesti Kneza Koclja in urejali trg Zrinjskega, gradili so mladinski dom na Lovrencu, zadružni dom v Jakobskem dolu in Cerkvenjaku itd. Nič manj delavni pa tudi niso bili v ostalih krajih Slovenije. Po statističnih podatkih naj bi v tem obdobju, o katerem teče beseda, dala mladina Jugoslavije več kot milijon brigadirjev in nekaj deset milijonov udarniških — prostovoljnih delovnih ur. To pa so številke, ki marsikaj povedo. Prav tako pa povedo veliko tudi vsi zgrajeni objekti, komunikacije, mesta in naselja, kjer se je prelival znoj takratne mlade generacije. Brigadirji veterani Čeprav se leta neusmiljeno odmikajo, ostajajo spomini tistih, ki so vihteli krampe in lopate v prvih povojnih letih, sveži in nepozabni. Tudi naši današnji sogovorniki sodijo mednje. Njihove izpovedi so žive in v mislih se poslušalec preseli v leta obnove porušene domovine in izgradnje železniških prog, cest, tovarn in številnih drugih objektov, ki so sad mladinskega prostovoljnega dela. Takratni mladinci so delali z zavestjo in pogledom v lepšo prihodnost. Izgrajevali so svojo osebnost in njihovo geslo: »Mi gradimo progo — proga gradi nas,« je še kako resnično, življenjsko. GRADITELJ PROG — ŠTEFAN MATKO Proga Šamac—Sarajevo je izgrajevala tudi Štefana Matka iz Rakovelj, in ga potegnila v valove brigadirskega življenja. Štefan je eden tistih brigadir-jev-veteranov, ki so vihteli krampe in lopate na več zveznih akcijah, vendar v svoji skromnosti pozabljajo na to. Potrebna je spodbuda in takrat privrejo na dan bogati spomini. Tudi tokrat je bilo tako. Stefanov spomin je zajadral v mladostna leta, ko je še trgal kratke hlače v Podvrhu. Življenjska usoda mu ni bila naklonjena, izgubil je očeta in mater in iz Podvrha prišel na Gomilsko. Prav tu pa je preživel vojno vihro, v kateri je vedel, kje je njegovo mesto. Njegov revolucionarni duh pa ga je kasneje privedel tudi na delovne akcije. Ni pomišljal, ko so v obrtni šoli v Braslovčah, katere učenec je bil, zbirali udeležence za akcijo Šamac—Sarajevo. S svojimi sovrstniki je krenil v boj za nove kilometre železne ceste. »Bil sem v 3. izmeni te akcije,« je povedal Štefan. »Delalo se je z zanosom, veselili smo se vsakodnevno opravljenega dela. Čeprav je bilo delo garaško, nismo poznali slabe volje. Žarek upanja na boljšo prihodnost nar» je kazal pot in mi smo ponosno, pod Titovim vodstvom, korakali po njej. Naslednje leto sem bil zopet na akciji. Proga Šamac—Sarajevo me je »zastrupila« z brigadirskim življenjem, ki se je nadaljevalo pri izgradnji proge Dutovlje—Sežana, nato pri izgradnji Novega Beograda in končno v letu 1951 zaključilo z izgradnjo proge Do-boj—Banja Luka. Slednje sem se udeležil kot pripadnik JLA. V tem letu sem odšel na služenje vojaškega roka, v povezavi z vojnim odsekom in okrajnim komitejem LMS pa je bilo dogovorjeno, naj kot izkušen brigadir sodelujem tudi na tej akciji...« Stefan je svojo bogato brigadirsko pot začel in končal s progo. Domov se je vrnil kot udarnik in to udarništvo mu je ostalo še sedaj, ko zagnano sodeluje pri izgradnji gasilskega doma. Sosedje, znanci in prijatelji pa ga poznajo kot skromnega in delovnega krajana, ki nikoli ne zna reči ne, ko gre za udarniško delo. Štefanovi spomini na brigadirska leta so polni lepih pa tudi trpkih dogodkov. Zelo rad se spominja prve akcije, še rajši govori o progi Dutovlje—Sežana, kjer je bil ljubljenec komandanta brigade, ki mu je v nekem smislu nadomeščal očeta, rad obuja čase voja-ka-brigadirja, s priokusom grenkobe pa govori o akciji Novi Beograd. Tam so polnih štirinajst dni delali na poljih, čeprav je bilo rečeno, da bodo gradili mesto, še huje pa je bilo ob koncu akcije, ko je močno zbolel in se ves bolan polna dva dni vozil v živinskih vagonih, da je prišel domov, kjer je še dolgo ostal priklenjen na bolniško posteljo. Ne glede na vse to pa so Stefanu in drugim brigadirjem-veteranom brigadirska leta eno najlepših obdobij njihovega življenja. Štefan Matko Maliki Pražnikar Še ni dolgo tega, ko sem v tem listu napisala, da želimo Maliki Pražnikarjevi izpod Gozdnika še veliko lepih dni, obarvanih z njenim hudomušnim nasmehom. Sredi maja pa smo onemeli ob novici, da je njeno sede-minsedemdesetletno bolno srce zatripalo zadnjikrat. Vsi smo jo dobro poznali. In vsi smo jo radi imeli in ji rekli kar »partizanska mama«. Tudi tisti, ki jim je vojni čas prizanesel, saj so se rodili po njej, pa so bili željni spoznavati zgodovino na-rodno-osvobodilne borbe svojega domačega kraja. In k tej je Malika primaknila za cel mozaik kamenčkov. Vsak izmed njih je predstavljal dobro delo; neizmerljiva pomoč prvim ilegalcem, nato borcem Savinjske čete, kasneje Štajerskega bataljona, aktivistom OF pa tudi tistim, ki so jim bili okupatorji za petami, pa so morali v partizane. Okupator pa je to njeno delo poplačal po svoje. Zapor, mučna soočanja, pretepanja, bridke izkušnje, ko je bila odtrgana od svojih otrok in moža. Toda Maligna odločnost je vedno premagala težave, skupaj z njeno privrženostjo pravični stvari. Le njeno srce, ki je tolikokrat zadrhtelo v skrbi za druge, se je tokrat izneverilo njej sami. Pomladi pod Gozdnikom bodo poslej minevale brez Malike. Mi pa se bomo spominjali iskrenja njenih oči, ko je spremljala vsakoletno brstenje prvih popkov zgodnjih češenj in jih primerjala s prvo pomladjo osvoboditve. Cveta Mikuž LJUBICA PAVLINO - NA PRSTIH, DA SO JO SPREJELI To velja tudi za LJUBICO PAVLINC, ženo Cveta Pavlinca, o katerem je tekla beseda v prejšnji številki Savinjskega občana. Njena pripoved je med nami poslušalci sprožila tudi smeh, saj so bile njene besede tako dpživljajsko izpovedane, da so same od sebe raztegnile obraze v nasmeh. »Stanovala sem v Celju in to v hiši, kjer je bilo več mladih,« je začela svojo pripoved Ljubica in nadaljevala: »Moji starši so se zame zelo bali in me niso pustili nikamor. Le po zaslugi Seničarjevih oz. njihovih sinov, ki so se že udeležili akcije Brčko—Banoviči v prvi izmeni, so se pogledi mojih staršev nekoliko spremenili meni v prid. Takrat so krožile čudne govorice o akciji, ki so jih širili takratni sovražni elementi — poraženci starojugoslovanskega režima. Govorili so, kaj vse se dogaja na progi, da pridejo vse punce noseče domov itd. Res smo se domov vrnili vsi več ali manj porejeni, vendar ne zaradi ljubezni, ki je bila na akciji izključno na ravni spogledovanj in nič več; ampak zaradi pomanjkanja, ki smo ga imeli doma in obilne prehrane na akciji, ki je bila »začinjena« z bromom. Tudi sama spm prišla domov debela, da me ni spoznala lastna mati. Ko sem stala na pragu, me je vprašala, kaj bi rada, jaz pa sem ji odvrnila, če me ne misli več vzeti nazaj. Šele tedaj je spoznala, da pred njo stoji lastna hčerka. »Ja kaka pa si, mi je dejala, jaz sem mislila, da bo prišla domov večja in tanka, pa si čisto majhna in debela.« »Bila sem v tretji izmeni akcije Brčko—Banoviči, bila sem zelo suha in majhna in ob prihodu me je bilo strah, da me ne bodo poslali nazaj. Ko smo stali v stroju, sem stopila na prste, da sem bila videti večja, pa tudi rekla sem, da sem eno leto starejša, kot sem bila v resnici...« Ljubica je povedala še marsikaj zanimivega iz kulturnega dela in življenja v brigadi. Govorila je o trenutkih utrujenosti, pa vendar ne tolikšni, da bi postali zagrenjeni. Spomnila se je ravnanja s puško, saj je moral vsak brigadir znati ravnati z njo. Leto 1946 je bilo prvo leto po vojni in četniki z Dražo Mihajlovičem na čelu so rovarili po bosanskih planinah. Večkrat so tudi hoteli onemogočiti izgradnjo proge. Brigadirji so poleg krampov in lopat odhajali na traso oboroženi. Ponoči pa so bile postavljene straže. Ljubico smo še pobarali, če sta s Cvetom že v brigadi sklenila iti po poti skupnega življenja, pa se je nasmehnila in dejala, da sta se takrat komajda poznala. In ko sta se nekoč srečala v službi, ji je Cveto dejal, da sta se že nekje srečala, ona pa je odvrnila, da jo je verjetno zamenjal za kako drugo. Pa je na koncu vendarle bila prava in poroka dveh brigadirjev s proge Brčko—Banoviči je bila tu. Danes in vsa ta leta njuno Ljubica Pavline skupno življenje prevevajo spomini na brigado. In prav gotovo jima je ob tem lepo, le očitata si, da nista svojih simpatij začela gojiti že na progi. NAMESTO V UK V BRIGADO V V tretji izmeni izgradnje proge Brčko—Banoviči pa je bil tudi AVGUST PALIR s Polzele. Njegova pot do bri-gadirstva je podobna mnogim drugim. Ker ni dobil zaposlitve oz. učnega mesta, je želel vsaj na ta način dati svoj delež hitrejšemu razvoju države in zagotoviti sebi in drugim boljše pogoje dela in življenja. Palirjeva družina je bila leta 1941 izseljena v Srbijo, trije bratje so tam odšli v partizane, Avgust pa je pomagal po svojih močeh. Po vojni so se vrnili na Polzelo, dela ni bilo, Avgust bi se rad odšel učit, vendar nikjer ni našel praznega učnega mesta. »Rečeno je bilo, da bo na Češko odšlo okrog 3000 mladih. S Polzele sva se prijavila dva, jaz bi se naj tam izučil za elektrikarja. Čakala sva 6 mesecev in potem je prišla pošta, da iz Slovenije ne gre nihče, ampak gredo tja samo mladi iz nerazvitih republik. Vsi tisti so se tudi izučili, vendar ko je prišlo do resolucije Informbiroja, jih niso pustili nazaj v Jugoslavijo. Ker je moja pot na Češko propadla, sem se po intenzivnem iskanju končno uspel učiti za elektrikarja pri Jelenovih, žal pa moj uk ni trajal dolgo, ker so oba mojstra zaprli zaradi sabotažnega delovanja. Odšel sem na krajevni urad — občino in 'se prijavil za mladinsko delovno brigado ...« Avgust je poln spominov na brigadirske dni. Spominja se prihoda tovariša Tita na progo, porcije, ki jo je moral dati, če bi si maršal hotel ogledati kuhinjo itd. Še posebno pa se spominja priprav na praznovanje dneva republike, ko so jih v gozdičku, kamor so odšli po zelenje za okrasitev barak, napadli četniki. Kot nalašč so bili vsi brez pušk, čeprav bi jih morali imeti s seboj. Streljali so nanje, vendar so s hitrim begom uspeli odnesti celo kožo in alarmirati štab brigade in komandanta Bergleza. Le-ta je takoj javil vojski in začela se je gonja za njimi. Ob drugi priliki pa je Avgust pravočasno razorožil četniškega saboterja, ki je hotel z ročnimi bombami zasuti barake v Živinicah. Vse to pove, da je bila prva delovna akcija Brčko—Banoviči tudi po tej plati med tistimi akcijami, kjer si lahko zaradi kvizlingov in njihovih pomagačev izgubil tudi življenje. To dejstvo pa ni v ničemer preprečevalo napredne jugoslovanske mladine, da ne bi množično odhajala na akcije. Za heroji vojne so prišli heroji dela in tudi Avgust in vsi naši sogovorniki nedvomno sodijo mednje. DARKO NARAGLAV Avgust Palir Ko bom na vojsko šel Uroi Govek Mitja Ježovnik S pesmijo ob spremljavi harmonike in veselim vriskanjem so se fantje naborniki s kočijo in vozom, v katerega so bili vpreženi konji, pripeljali v Žalec na svečano podelitev vojaških knjižic. Na ulicah so se zbirali radovedneži in opazovali razigrane fante s Ponikve, Vinske gore in Žalca, možje pa so hiteli obujati spomine na tiste dni, ko so sami šli na »šteln-go«. Seveda na vozu ni manjkala kačja slina, s katero so si nekateri dajali korajžo. Če je bilo veselo razpoloženje ob prihodu in odhodu s svečane podelitve vojaških izkaznic, pa se je marsikomu obraz zresnil, potem ko je izvedel vojaški rod, s katerim se bodo nekateri že jeseni spoprijeli na odsluženju kadrovskega roka. Večina je bila zadovoljna, marsikdo pa je pričakoval drugo. V dvorani doma SLO je završalo, kadar je Zoran Vučer, delavec sekretariata za ljudsko obrambo, povedal, da gre ta ali oni v peša-dijo, težko artilerijo in v še katere nepriljubljene rodove, seveda pa za vse ni mesta v bolj priljubljenih rodovih. »Sicer pa so priprave na nabor potekale skoraj leto dni. Potem ko so fantje opravili zdravniški pregled, je naborna komisija na predlog komisije v )N >N D CC D N O Z h* GC GO O ZA PRAZNIK OBČINE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM FERRALIT ŽALEC Cesta žalskega tabora 10 ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ŽALEC ETAŽNI KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE taz ETAŽNE PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE E ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ŽALEC 1 GOSTIŠČE ŠTORMAN 1 ZVONE IN MILICA ŠTORMAN ISKRENO ČESTITATA ZA PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA in se še naprej priporočata! Telefon: 701-585 Množičnost v bralni znački J Sredi junija so se po osnovnih šolah vrstile svečanosti množične bralne akcije. Učencem, ki so prebrali predpisano število knjig, pa so podelili bronaste, srebrne in zlate bralne značke. Ob tej priložnosti so pripravili bogate umetniške programe, srečali pa so se tudi z mnogimi znanimi pisatelji in pesniki. Učence osnovne šole Peter Šprajc-Jur je obiskal Niko Grafenauer. Na posnetku: Med podelitvijo bralnih značk. ik Srečanje citrašev v Grižah DPD Svoboda Griže se je odločila, da bo organizirala zanimivo srečanje citrašev z naslovom ZLATE CITRE. Srečanje bo 12. julija v letnem gledališču Svobode Griže. Nanj so organizatorji povabili citraše iz vse Slovenije, zato lahko rečemo, da gre za republiško srečanje. Kot organizator sodeluje tudi Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Več o pripravah in o vsebini srečanja nam je povedal predsednik pripravljalnega odbora Jože Jan: »Že nekaj časa smo razmišljali, da bi v Grižah organizirali srečanje citrašev. Naše želje se bodo sedaj uresničile. Zanimanja za to srečanje je veliko. Tako se nam bodo predstavili posamezniki ali skupine s klavir- skimi, koncertnimi, violinskimi, mandolinskimi in drugimi citrami. Citraši bodo zaigrali ali pa ob spremljavi tudi zapeli dve narodni pesmi, želimo pa tudi, da bi se predstavili z lastnimi in izvirnimi skladbami z območja, od koder prihajajo. Posebna strokovna komisija bo spremljala izvajanje in izbor skladb, najuspešnejšim pa bo namenila posebna priznanja. Sicer pa prireditev nima tekmovalnega značaja, resnično gre predvsem za srečanje. Ljubitelje tega priljubljenega ljudskega glasbila že sedaj vabim na srečanje v Grižah.« jk Jože Jan S pesmijo in besedo onkraj meje KUD Svoboda Žalec in Kulturno društvo Bilka iz Bilčovsa sta že pred leti navezali tesnejše stike in sodelovanja. Občina, ki šteje okrog tisoč prebivalcev, ima razvejano kulturno prosvetno dejavnost, v njej pa živi trden slovenski živelj. Znana pa je tudi po družini Ogris, Hanzi je namreč že vrsto let župan, v njegovi gostilni pa je doma predvsem slovenska beseda. V dvorani, ki je vedno na razpolago za kulturno življenje kraja, so se ob zadnjem obisku predstavili Mladinski pihalni orkester, dekliški pevski zbor in Savinjski oktet. Tudi tokrat so številni obiskovalci z velikim zadovoljstvom sprejeli nastop članov žalske Svobode, že jeseni pa se bo- do v kulturnem domu predstavili člani društva Bilka iz Bilčovsa. Omenimo še, da so člani žalske Svobode pripravili koncert v Železni Kapli; na Peršmanovi domačiji, kjer stoji spomenik in je urejena spominska soba iz NOB na Koroškem, pa jih je sprejel Peter Kuhar — koroški partizan. jk Knjižnica naj ne bo le naključje Med oblikami, ki odpirajo Občinsko matično knjižnico v Žalcu navzven, je njen razstavni prostor. Velik je in svetel, predvsem pa daje možnost, da mu sami določimo dimenzije in vsebino. Od njega neprestano pričakujemo novo sporočilo in tako zahteva od knjižnice, da je vedno ustvarjalna in dejavna. Hkrati pa kliče navzven po novem, še neznanem izrazu življenja, sveta, ki je morda ravno vaš ali koga drugega. Ta mesec je prostor oblikoval Heri Kopše, ki na temo konstruktivistične poezije Srečka Kosovela podaja svoje vizualno sporočilo. V knjižnici se srečuje mnogo ljudi. Ker tudi vi ustvarjate, jim pustite srečati in doživeti vaše ustvarjalne dosežke v razstavnem prostoru. S tem boste pomagali oblikovati naš skupni prostor. Naključij je v življenju mnogo. Takšnih in drugačnih. Ritem vsakdanjih aktivnosti je tako pester, .da prerad poleni naša hotenja in jih prepušča naključjem. Naj knjižnica ne bo naše naključje! Odločimo se, da že danes premagamo prvobitni strah pred velikim in neznanim. V današnji eksploziji informacij nas včasih res zamika, da bi si poiskali zavetje in se potuhnili pred njenimi učinki. A s tem zanikamo sami sebe in naš uspešnejši jutri. Učimo se živeti z znanjem, z vsemi informacijami, ki jih prinaša. Teh je veliko. Ne potrebujemo vseh. Toda katere? Ne najdemo jih vsepovsod. Toda kje? V knjižnici so vse informacije v knjižni obliki shranjene sistematsko in če je knjižnica urejena, se vsaka želena informacija tudi sistematsko poišče. Torej niso le knjige, ki dolgočasno postopajo v prahu na policah, temveč naš izziv, naša razgledanost, dolžnost in naš jutri. Že danes poiščimo odgovore na vprašanja, ki nas zadevajo, še danes tudi preberimo dobro knjigo, ki nas uči plemenitega življenja, da bomo znali živeti z ljudmi in jim pomagati. Jutri je res še en dan. A ta bo že poln novih stvaritev in morda nam bo žal, da smo zamudili včeraj, ki nas je klical in opozarjal. Irena Završnik KOSOVE^ !»<-■.t a&mm t m mcz m> koz % PM Wmoz n Ulk $K< fA 'M Ji k ■ J. »az Mladinski pevski zbor pod vodstvom Zdenke Markovič, otroški zbor pod vodstvom Aleksandre Leber osnovne šole Peter šprajc-Jur Žalec ter dekliški zbor Svobode Žalec so v začetku juni-japripravili tradicionalni koncert ob zaključku šolskega leta. Na posnetku mladinski zbor, ki se je letos uvrstil na zvezno tekmovanje, ki bo prihodnje leto v Celju. člani žalske Svobode pred spomenikom na Peršmanovi domačiji Slavko kot režiser Mlad, petintridesetletni amaterski igralec Slavko Lednik je nova pomoč v režiji dramske sekcije. Že leta 1965 je postal član DPD Svobode Liboje in dramske sekcije. Igral je v igrah Mati, Kurirček Andrejček, Kralj na Betajnovi, Rokovnjači, Zakonci stavkajo, v Raztrgancih in še v kateri. Že vrsto let je član moškega pevskega zbora, v katerem večkrat prepeva tudi kot solist. Recitira na raznih proslavah in prireditvah, ki jih ni malo. Letos marca je obiskoval seminar za režiserja. Vse znanje in veselje do igralstva je združil in uspešno zrežiral staro igro bosanskega pisatelja Klobčič. Pri njegovem nadaljnjem ZALOGI IMAMO: — portabel kasetofon RE 361 34.871 din — diktafon — žepni SANYO 90.321 din — mikro kasete SANYO 4.843 din delu mu želimo še mnogo uspehov. J. Koštomaj Pionirska zadruga Vransko _______________ Učenci osnovne šole na Vranskem pridobivajo koristne izkušnje iz kmetijstva v pionirski zadrugi, ki so jo ustanovili pred desetimi leti.'To eno najstarejših tovrstnih zadrug zadnja tri leta vodi mentorica Tilčka Zupanc, ki je o njenem delovanju povedala: »V delo pionirske zadruge smo vključili vse učence, kajti osnovni cilj naše zadruge je, da spoznajo dela na polju in v sadovnjaku. Za kmetovanje imamo na razpolago okoli hektar zemljišča, ki pa smo ga razdelili na štiri dele. Na njih imamo posejano pšenico in ^oruzo, na preostalem delu zemljišča pa imamo tople grede in dvesto sadnih dreves. Dela je precej in zato učenci ves prosti čas izkoristijo za delo na vrtu in v sadovnjaku. Vse moramo postoriti dopoldan, kajti učence, ki so doma s krgetij, bi popoldan le težko pridobili še za kakšno delo. To je seveda popolnoma razumljivo, saj tudi starši potrebujejo njihovo pomoč. Dejavnosti v naši pionirski zadrugi smo razdelili na tozde in tako imamo tozd Vrtnarstvo, Čebelarstvo in Cvetličarstvo. Pomemben delež v pionirski zadrugi pa imata še pionirska hranilnica in knjigarna. Pri delovanju pionirske' hranilnice nam precej pomaga Ljubljanska banka, tistim pa, ki se najbolj navdušijo za blagajniško poslovanje, pa po končani osemletki dodelijo tudi štipendije. Naši učenci se spoznavajo tudi z delom v knjigarni, v kateri lahko kupijo knjige in druge učne pripomočke. Pri delovanju le-te nam pomaga Mladinska knjiga oziroma njena poslovalnica v Žalcu. Lahko rečem, da si dela pionirske zadruge ne moremo zamisliti brez vsestranskega sodelovanja z delovnimi organizacijami na Vranskem. Na zadružni enoti so nam vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, kadar potrebujemo strokovne navete iz kmetijstva. Za šiviljski krožek dobivamo pomoč od Inde Vransko, od koder pa je tudi mentorica. Ves denar, ki ga zaslužimo s kmetovanjem in ostalimi dejavnostmi, porabimo za nadaljnjo proizvodnjo, to je za nakup semen in mineralnih gnojil. Del- no pa ga porabimo tudi za končni izlet osmošolcev.« O delovanju zadruge pa sta povedali še: Natalija 6ulk, predsednica, 8. razred: Delo v pionirski zadrugi mi je všeč, še posebej zato, ker se tako kmalu spoznavamo s kmečkimi opravili. Doma nimamo kmetije in zato je to zafne še posebej koristno. Kot predsednica imam precej zadolžitev, še vedno pa ostane čas za ličkanje koruze, pospravljanje pridelkov, na primer solate in korenja ter za obiranje jabolk. Anita Cigler, 8. razred: Čeprav je zelo koristno, da sem se spoznala s skoraj vsemi dejavnostmi v naši zadrugi, mi je najbolj všeč delo v rastlinjaku. S sošolkami skrbimo, da je čist, opravimo pa tudi druga dela, če je potrebno. Skrbimo za rože in vsako leto vzgojimo potaknjence, ki jih za praznik žena prodajamo tudi po kraju. -mn. Tilčka Zupanc Natalija Čulk Anita Cigler Junij 1986 - SAVINJSKI OBČAN 13 r %vrwdi ÀotiaA n Rad imam starega očeta »Oh, že spet sem izgubil! Sedaj se pa ne grem več!« je dejal moj stari oče, ko sva igrala šah. Jezno me je pogledal, kajti poraza ni več prenesel — izgubil je že tretjič. Vstal je, da bi odšel, a se je obrnil in mi rekel: »Saj ni tako hudo. Greva še enkrat!« Razveselil sem se teh besed in mu veselo pokimal. Med igro mi je pripovedoval, kako je bilo v Rusiji med II. svetovno vojno, ko je bil ranjen. Se sedaj so vidni sledovi rane na nogi, večkrat sem jih že videl. Bil je vztrajen in vzdržljiv, življenje pa si je rešil, ker je pravočasno prišel k zdravniku. Tudi sedaj je velik in močan, vzdržljiv in delaven. Vsak dan kaj popravi ali postori okoli hiše, a mu še ostane čas za druge stvari. Zatopil sem se v misli in pozabil na šah. »Zmagal sem!« je zaklical. Pogledal sem šahovnico. Zares je zmagal. Njegova močna velika postava se je dvignila. Odšel je ven. Videti je bil vesel. Stari oče je pred kratkim dopolnil petinšestdeset let, v njegovi postavi pa jih je videti polovico manj. Na starost spominjajo le sivi lasje in zguban obraz. Po srcu pa je zelo dober. Še predober zame in za nas. Kadar mu rečem, naj mi pomaga, si vzame čas, tudi če je nemogoče. Je dober statistik. Vse si zapiše: kaj je kam zasadil, kdaj je bilo to, kakšno je vreme ... Tako evidenco vodi že sedemnajst let. Iz nje je razvidno, kako prav ima, ker to dela. Svoje pridelke prodaja v zadrugo, v vrtec in našijtoli. Večkrat mu pri delu pomagam, za kar mi je zelo hvaležen. V^ptostem času najraje rešuje križanke, saj je zelo bister. Rešitve pošilja v časopisna uredništva in že večkrat je dobil kakšno nagrado. Vsakič se je silno razveseli, čeprav so nagrade skromne. O starem očetu trdim, da je zelo delaven in da je v njegovem srcu veliko dobrote. Kljub nizki pokojnini mi vsak mesec da žepnino in to z veseljem. Že naprej ve, kakšno bo naslednji dan vreme. Pravi, da ima sedmi čut za to. Ve tudi, kakšen sem jaz in kaj vse delam. Živi v Petrovčah z ženo, mojo staro mamo. Tudi do nje je zelo dober. Najbolj pomembno pri njem je, da ne pije alkoholnih pijač . Ve, da jih ne sme. Zaradi zdravja. Ne želi, da bi se poslabšalo. Živi mirno, a pretreslo ga je, ko mu je pred štirimi leti umrla edina hči, moja mama. Zato mu je v spominih nanjo zelo hudo. V srcu nosi njeno podobo in ob spominih nanjo se včasih kljub svoji korajži razjoče. Pri tem ga vselej tolažim. Moj stari oče velja za sposobnega in vzornega krajana. Ima visoke funkcije v krajevni skupnosti in v občini. Kljub težkemu življenju je zelo dober in zaveden. Čuti vse dobro in vse slabo. Imam ga rad in ga ne bi zamenjal z nobenim drugim dedkom. Leon Mlakar, OŠ Petrovče Moj kotiček — moj azil Vsakdo ima svoj kotiček. Morda je to kotiček, skrit čisto na dnu srca ali pa kotiček, ki je soba. Stoterim je najljubši kotiček, ko so majhni, mater. Moj kotiček je videti nekaj vsakdanjega, čeprav ni tako. Ta soba mi je najljubša na svetu, čeprav je že zelo stara. Nahaja se v starejšem delu naše hiše, ki ji pravimo kar mlin. V njej, bila je delovna soba mojega starega očeta, se je zgodilo toliko dogodkov, toliko stvari, da jih ne morem pozabiti. Po pripovedovanjih je v njej umrl tudi očetov oče. Kar zmrazi me, če se spomnim na to. Dobro se spominjam, kako sem odkrila ta kotiček. Bilo mi je sedem let. Lovila sem mačkona Bobka, in ker mi je zbežal v mlin, sem stekla za njim. Našla sem ga v sobi. Kakor grof se je udobno ulegel na posteljo in me srhljivo gledal s svojimi smaragdno zelenimi, lesketajočimi se očmi, kakor da ne mara, da sem prišla. Prostor mi je bil takoj všeč. Po sobi se je širil vonj po trohlem lesu in veter, ki je pihljal, je skozi razbito šipo nežno in nagajivo preobračal 'zaveso zdaj v eno zdaj v drugo stran. Počutila sem se kot Trnjulčica. Vem, da sem še dolgo zatem sedela na okenski polici in le z očmi opazovala stare knjige, uro, svetilko in sliko. Nato sem odšla, in ko sem se vrnila, sem kakor gusar, ki išče zaklad, začela preiskovati sobo. Spoznala sem jo še bolje in lahko bi rekli, da sem videla vse skrivne stvari. Sedaj, ko mi je trinajst let, še vedno rada zahajam tja. Kadar me kaj pošteno razjezi ali pa kadar jočem. V resnici pa imam še en skrivni kotiček, toda vanj se zatečem le, ko mi tudi tišina stare sobe ne pomaga. Vendar pa to ni soba, pač pa konj. Ob njem preždim precej časa in ga opazujem, kako počasi je krmo in me opazuje s svojimi mirnimi očmi, jaz pa premišljujem, če je tudi on potrt in žalosten, kot sem jaz. Marjana Dobnik, . COŠ Prebold Turizem Je širok pojem nasmehov, odprte spontanosti do vseh ljudi. Ob tej besedi mi priplavajo v ozračje miselnosti prebliski slik zelenih livad, ožarjenih z zoro; kmet, ki orje; bogat ulov ribičev v mraku... vse, kar je povezano s turizmom, bi moralo biti globoko zasidrano v vseh ljudeh. Turizem je beseda, ki je sestavljena le iz sedmih črk, a iz vseh ljudi, majhnih in velikih. Stop! Turizem je kot na dlani, čaka le še na naše ročice. Združimo se in pomagajmo našemu utapljajočemu se TURIZMU! OŠ Polzela Poročilo V soboto, 31. maja, je bila v Mariboru svečana podelitev nagrad PIONIR-KOLPORTER. Srečanja smo se udeležili tudi učenci osnovne šole Polzela. Najprej smo si ogledali muzej in akvarij, po kosilu pa smo na podelitvi priznanj prejeli pokal za prvo mesto v prvi skupini za prodajanje časopisa: 7D, VEČER, NAŠ DOM in MAJA. Pokala in priznanja smo bili zelo veseli, saj je bila Polzela tokrat že desetič zapored prva. Andreja Repnik, , OŠ Polzela Šola v naravi Ko so se učenci 3. razredov vrnili iz šole v naravi v Banjolah, sva jih povprašali po vtisih. Povedali so: — Najboj všeč mi je bilo, da smo se kopali. (Mojca) — Po kosilu smo vselej dobili sladico. (Bojana) — Imela sem najboljši čas v plavanju. (Jana) — Jedli smo sladoled. (Andreja) — Na žalost se nismo peljali z ladjo. (Alja) — Zoprno je bilo, ko so skovikale sove. (Aleš) — Barvali smo kamne. (Mojca) — S posebnim avtobusom smo se peljali v Pulo. (Katja) — Hodili smo ob obali. (Lavra) — Po tekmovanju so nam razdelili priznanja in medalje. (Tadej) Vtise zapisali: Barbara Mazzoni in Nataša Kersnik, OŠ »Petrovče Učitelj Naučil si me marsičesa: kako poljub je prvi vroč, kako prijetna je samotna cesta* in končno tudi, kako se majhni punčki reče: Pojdi proč! Prebrana snov. Bil res učitelj si in pol, ves poln vrlin, a jaz učenka, ki imam spomin. Nevenka Hribar, OŠ Vransko >n I J RUBRIKA MLADIH Srebrna značka za mlade tehnike Republiškega srečanja mladih tehnikov v Celju so se iz naše občine udeležili Peter Puncer in Elizabeta Kos iz OŠ Peter šprajc Žalec med kemiki, Leon Mlakar in Matej Marinkovič iz Oš Miroslav Širca Petrovče med računalničarji, Andrej Stepišnik iz OŠ Slavko Šlander Prebold med konstruktorji, Miroslav Kovačevič iz OŠ Peter šprajc Žalec med tekmovalci z ladijskimi modeli, Sebastjan Kopušar iz Oš Bratov Juhart Šempeter med mladimi elektroniki, Boštjan Goršek iz Oš Nade Cilenšek med tekmovalci lova na lisico in Gregor Goršek iz OŠ Peter Šprajc Žalec med tekmovalci v disciplini Dobro jutro, elektronika. Že uvrstitev na republiško srečanje potrjuje uspešnost dela krožkov na osnovnih šolah, za kar imajo poleg učencev največ zaslug prizadevni mentorji. Velik uspeh pa so dosegli Leon Mlakar in Matej Marinkovič iz OŠ Miroslav Širca Petrovče med računalničarji in Miroslav Kovačevič iz OŠ Peter Šprajc Žalec med tekmovalci v ladijskih modelih; vsi trije so namreč postali republiški prvaki. Po vrnitvi zveznega tekmovanja, ki je bilo v Stringi SR Makedonija, kjer so osvojili srebrno značko, kar je zopet velik uspeh, smo se pogovarjali z udeleženci zveznega tekmovanja mladih tehnikov, ki jih je vodila Marija Sirk, mentorica računalni-čarskega krožka na osnovni šoli Petrovče. Leon Mlakar: »Z Matejem Marinkovičem sva na zveznem tekmovanju v Strugi osvojila srebrno značko. Najprej sva zagovarjala že pripravljeni program, za kar sva dobila najvišje število možnih točk, pri reševanju nalog pa sva imela nekoliko smole, saj je zatajil računalnik. Za to so nama odbili 25 točk, vendar sva kljub temu zadovoljna z doseženim rezultatom. Delo z računalnikom je zanimivo, sodelujem v šolskem krožku, imam pa tudi svoj računalnik, tako da lahko delam tudi doma. Sedaj obiskujem sedmi razred, kam po osnovni šoli, pa se še nisem odločil. Matej Marinkovič: »Uspeh, ki sva ga dosegla na zveznem pa tudi predhodnih tekmovanjih, je zasluga naše mentorice tovarišice Marije Sirk. Navdušila nas je Miroslav Kovačevič za delo v krožku na šoli, veliko ur za pripravo programa pa sva morala žrtvovati tudi v prostem času. Ker me računalništvo zelo veseli in zanima, sem se odločil, da bom nadaljeval šolanje za programerskega téhnika. Za to bi si rad kupil boljši računalnik, kot sem ga imel doslej. Na zveznem tekmovanju sem spoznal precej novih prijateljev, veliko zanimivega pa sem videl tudi v Strugi,« Miroslav Kovačevič: »Modeliranje me že vseskozi privlači, zato sem se vključil tudi v modelarski krožek na šoli. Za to nas je tudi navdušil tovariš Zdenko Puncer, ki je mentor našega krožka. Vesel sem uspehov na občinskem, regijskem, republiškem, še posebej pa na zveznem tekmovanju, zasluge za to pa ima naš mentor. V Strugi so nas gostoljubno sprejeli, videli pa smo marsikaj zanimivega. Končujem osmi razred, odločil pa sem se za študij kemije.« Matej Marinkovič Marija Sirk: »Računalniški krožek vodim drugo leto, v začetku je bilo v krožku 34 učencev, sedaj pa jih dela še 25. Že lani smo se udeležili republiškega srečanja, letos pa smo bili občinski, regijski in republiški prvaki. Ponosni smo na te uspehe, ki pa jih ni bilo lahko doseči. V program za zvezno srečanje v Strugi smo vložili tri mesece trdega dela. Prizadevnost in sposobnost učencev sta v največji meri vplivala na dosežene uspehe. Upam, da bomo tako uspešni tudi v prihodnje, želimo pa si tudi novo in sodobno opremo. Računamo na pomoč organizacij združenega dela, ki so nam pomagale že doslej.« Dodajmo še, da so tudi mladi fiziki osnovne šole Miroslav Širca uspešni, saj so dekleta osvojila na republiškem srečanju viden uspeh. Mnogim čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Iz dela mladih • Občinska konferenca ZSMS Žalec je v prvi polovici junija pripravila enodnevni seminar za vse predsednike osnovnih organizacij ZSMS s področja splošnega ljudskega odbora in družbene samozaščite. Na njem so obravnavali aktualna vprašanja mednarodnega položaja in notranjih političnih razmer, seznanili pa so se tudi s temelji in operativno vlogo komitejev za SLO in DZS pri pripravah oboroženih sil v družbenoekonomskem sistemu ter z vlogo mladih pri obrambnih in samozaščitnih pripravah. • Komisija za prostočasne dejavnosti pa je na široko zastavila akcijo čistega okolja, v katero se lahko mladi vključujejo v vseh svojih sredinah, od bivalnega okolja, do tam, kjer so vključeni v delo ali izobraževanje. Pri tem jim je vsekakor vodilo: »Ne izgubljajmo časa«, saj bi se moral sleherni posameznik zavedati prispevka v sredini kot celoti. Komisija zato nudi vrsto predlogov kje, kako, zakaj, kdo naj bi se vključeval v tovrstne akcije. Skratka, dobro zamišljena akcija, ki bo morda z vztrajnostjo le prišla do živega slehernemu posamezniku in uspela. • Ker Občinska konferenca ZSMS Biograd na moru ni uspela izpeljati vseh obveznosti po samoupravnem sporazumu za organizacijo zvezne mladinske delovne akcije na Paliču, žalski mladinci torej odstopajo od te akcije in bodo tako organizirali le samostojno zvezno brigado Slavko Šlander, ki bo v drugi izmeni odšla v Suho krajino. Akcija bo potekala od 5. julija do 1. avgusta, na njej pa bodo mladi polagali vodovodne cevi ter izvedli delne rekonstrukcije v občinah Grosuplje in Novo mesto. Sodelovali bodo pri agromelioracijskih delih ter pri urejanju PTT omrežja. Brigadirji bodo nastanjeni v Žužemberku, omogočena pa jim bo tudi vrsta interesnih dejavnosti: od družbenopolitičnega izobraževanja in izobraževanja s področja tehnične kulture; avto-moto tečaj, tečaj za radioamaterje, foto-kino tečaj in računalniško izobraževanje, poleg tega pa bo potekalo tudi bogato kulturniško življenje. • Letos se bodo mladi lahko udeležili tudi posebne oblike prostovoljnega dela. Tako bodo lahko sodelovali na 16-dnevnem socialno-raziskovalnem taboru v Josipdolu, ki se bo pričel 29. junija, na voljo pa jim bodo tudi trije desetdnevni tabori, in sicer socialno-geografski v Prekmurju, alpsko-raziskovalni v Bovcu in mednarodno-naravovarstveni v Cerknici. Poleg tega pa se bodo lahko udeležili še tritedenskega mednarodnega antifašističnega tabora v Starih Žagah, kmetijsko raziskovalnega tabora v Prekmurju v drugi polovici julija, veterinarskega tabora v Ptuju ter planinskega mednarodnega tabora v Tolminu in na Veliki planini. • V okvir letošnjega mladinskega prostovoljnega dela pa sodijo tudi tabori v vzhodni Evropi. Pet prostovoljcev se bo lahko udeležilo tabora v Sovjetski zvezi-Estoniji, v Gruziji deset do petnajst prostovoljcev; na Slovaško in na Madžarsko jih bo lahko odšlo po dvajset. Ti tabori bodo potekali v drugi polovici julija in prvi polovici avgusta po štirinajst dni, prevoz nanje pa je brezplačen in zagotovljen. V. Ck Mladi raziskujejo preteklost Med nalogami, ki si jih je zastavil Odbor za tradicije delavskega gibanja pri Občinskem svetu ZSS Žalec je tudi naloga, da se v proučevanje preteklosti vključi kar največ mladih. Prvi rezultati so že vidni. Tako sta dijakinji Srednje družboslovne šole v Celju pripravili raziskovalno nalogo o rudniku Zabukovica in Liboje, s katero sta sodelovali tudi na jubilejnem srečanju mladih raziskovalcev Znanost mladih v Ljubljani. Njuna naloga pa je bila zelo ugodno sprejeta. Člani zgodovinskega krožka na osnovni šoli Slavko Šlander Prebold pa so Občinski raziskovalni skupnosti Žalec predložili obsežno gradivo ob 50-letnici stavke tekstilnih delavcev. Že iz uvoda je razbrati, da so marljivo zbirali gradivo iz različnih literatur, v ta namen so obiskali celo mestni arhiv v Celju, Študijsko knjižnico, pobrskali pa so tudi po arhivu Tekstilne tovarne Prebold. V gradivu, izdanem v obliki šolskega glasila so objavili med drugim tudi pesem Antona Martina Slomška »Ubogi otrok v faberkah«, zgodovinski oris TT Prebold, sestavek o položaju tekstilnih delavcev v Sloveniji leta 1935, opisali so tekstilno stavko leta 1936 v Sloveniji in stavko v Preboldu, med ostalim pa so v zaključku zapisali: »Ob raziskovanju in zbiranju raznih podatkov o tekstilni stavki leta 1936 smo začeli razmišljati o položaju delavskih družin, predvsem pa o položaju otrok. Pravega otroštva niso poznali. Njihova igra je bila delo ob statvah, ob strojih, ki so z oglušujočim ropotom rahljali njihovo zdravje. Velikih, udrtih oči so sanjali o dobri hrani, deležni pa so bili le skromnih čorb ... Pa smo ugotovili: danes je nam otrokom dobro. Naše delo je učenje. Naši delodajalci so starši in učitelji, ki nam želijo lepo življenje, zato nam svetujejo, nam pomagajo in delo naših rok koristi le nam. Morda se bo marsikdo od nas vključil v našo tekstilno tovarno kot delavec potem, ko bo končal ustrezno šolo in tako z znanjem pomagal k še boljšim razmeram v danes že zelo dobro urejeni tovarni.« F. Ježovnik Letuš Še letos za samoprispevek Letušani praznujejo svoj krajevni praznik 12. junija, v spomin na leto 1942, ko je večja skupina krajanov odšla v partizane. Letos so ga praznovali dva dni, in sicer je bilo nekaj športnih tekmovanj, Društvo prijateljev mladine je pripravilo risanje najmlajših na asfalt, na dan praznovanja pa je bila tudi slavnostna seja skupščine in družbenopolitičnih organizacij, ki so se je udeležili tudi član predsedstva SZDL Slovenije Tone Bo- le in drugi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Osrednji govornik je bil predsednik sveta KS Letuš Janko Jager, ki je poudaril, da so od lanskega do letošnjega praznika uredili javno razsvetljavo, dve avtobusni postajališči, na javni vodovod pa se je priključilo še zadnje gospodinjstvo v KS Letuš. Tov. Jager je govoril tudi o nujnosti krajevnega samoprispevka, ki naj bi ga v tej krajevni skupnosti izglasovali še letos. V nadaljevanju so podelili priznanja OF, ki so jih prejeli: Tomaž Dobrnik, Mihelca Teržan, Jože Bizjak in Franc Golob; posebno priznanje krajevne skupnosti pa je prejel Franc Škruba. Na sliki: Pred spomenikom NOB je bila pred slavnostno sejo svečanost s kulturnim programom, o pomenu praznovanja pa je govoril predsednik KK SZDL Letuš ViktorZorec. T. TAVČAR Šempeter Vrsta prireditev V KS Šempeter so od 8. do 14. junija potekale številne prireditve v počastitev krajevnega praznika, ki ga praznujejo 13. junija, v spomin na leto 1941, ko je bilo na ta dan izseljenih v Srbijo več šem-petrskih družin. Praznovanje so začeli s pohodom krajanov do jame Pekel in po gozdni poučni poti, potem pa so se zvrstili: turnir v odbojki za člane, pohod borcev in taborni- Več kot tristo gasilcev in krajanov se je minulo soboto zbralo na Ložnici pri Žalcu, kjer sb slovesno predali namenu obnovljen gasilski dom, ki pa ne bo služil samo gasilcem, temveč je namenjeni vsem prireditvam v kraju. Najprej je bila parada, na kateri so poleg gasilcev sodelovali tudi gasilski avtomobili, nato pa je bila slovesnost pred obnovljenim domom. Zbrane je najprej pozdravil predsednik GD Ložnica Vinko Za- kov po spominskih obeležjih NOB, ekipno strelsko tekmovanje pionirjev, odbojkarski turnir pionirjev, odprti šahovski turnir posameznikov, v kino dvorani je bil pester kulturni program pod naslovom Mladost je letni čas veselja, bil je prikaz dejavnosti gasilskega društva, koncert mladinskega pihalnega orkestra glasbene šole Risto Savin iz Žalca, občinsko ekipno tekmovanje strel- __JPwil® pušek, nato pa je sledilo poročilo o delu društva v 66 letih in seveda, kako je potekala obnova gasilskega doma. Izčrpno je o tem govoril član odbora GD Ložnica Emil Pinter ter poudaril, da so člani društva in ostali krajani za obnovo doma prostovoljno naredili kar 13 tisoč udarniških ur, poleg tega zbrali precej materiala, del sredstev so primaknile tudi Skupnost varstva pred požari, delovne organizacije in drugi. V skih družin, rokometni turnir članov in turnir v malem nogometu, večer ob tabornem ognju, ribiško tekmovanje, orientacijsko tekmovanje ter zaključna prireditev pri jami Pekel. Na slavnostni seji skupščine in družbenopolitičnih organizacij KS Šempeter, ki so se je udeležili tudi predstavniki občinskih teles, so govorili predvsem o doseženih uspehih v preteklem mandatnem obdobju. Tako je predsednik skupščine KS Rudi Zupanc poudaril, da so bili za krajevno skupnost med drugimi pridobitvami najpomembnejši vrtec, prizidek k šoli, 120 telefonskih priključkov in urejeno križišče pri Blagovnici. Pri svojem delu bi lahko bili še uspešnejši, če jim ne bi bilo treba premagovati finančnih težav, ki so mnoge načrte upočasnile ali celo preprečile. Pohvalil je tudi delo nekaterih društev in organizacij, sokrajane pa povabil, naj pri uvajanju krajevnega samoprispevka sodelujejo in ga podpirajo. Na seji so izročili priznanja KS, ki so jih prejeli: Miran Cvenk, Karel Koren, Venčeslav Bauer, Danica Laznik, Slavka Pegane, Jože Sedminek, Franc Vogrinc, Filip Udrih in Mihael Zagoričnik. T. TAVČAR imenu pokrovitelja, skupščine občine Žalec, je k zmagi gasilcev Ložnica čestital Jože Kučer, v imenu Občinske gasilske zveze pa Jože Kuder. Zaslužnim so ob koncu podelili priznanja, obnovljen dom pa je predal namenu 78-letni gasilski veteran Štefan Lešnik. Na sliki: S slovesnoti pred obnovljenim domom na Ložnici T. TAVČAR Slavka Pegane, ki ja bila v reto let nepogrešljiva pri raznih prireditvah prejema priznanje KS Šempeter. Foto: T.T. Žalec Obnovljen gasilski dom Dobrovlje Varne pred požarom V okviru krajevnega praznika so na Dobrovljah slovesno predali namenu gasilski avtomobil TAM 2001. Želja, da bi imeli tu gasilsko trojko in avtomobil z motorno brizgalno, je že stara, saj so Dobrovlje precej visoko, ob morebitnem požaru pa gasilci iz Nazarij in Braslovč prej kot v slabe pol ure ne morejo priti do mesta požara. Kot nam je povedal poveljnik gasilskega društva Braslovče Janko Šoštarič, so že izurili sedem mladih fantov za tisto najnujnejše, kar mora vedeti gasilec. Predaje avtomobila so se udeležili številni krajani Dobrovelj, gasilci sosednjih društev ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Zbrane je najprej pozdravil predsednik vaškega sveta Dobrovlje Jože Ramšak in dejal, da se jim je večletna želja sedaj uresničila. Zahvalil se je vsem, ki so kakorkoli pomagali, da so prišli do gasilskega avtomobila, posebna zahvala gre GD Nazarje, ki je precej pripomoglo k nakupu avtomobila, krajanom, GD Braslovče, Skupnosti požarnega var- stva občine Žalec in KS Braslovče. V imenu Skupnosti požarnega varstva občine Žalec je govoril Tone Gros, ki je izrazil zadovoljstvo, da bodo Dobrovlje lahko sedaj požarno bolj varne kot do sedaj. Izročil jim je tudi motorno brizgalno in drugo opremo. Na sliki: Na desni predsednik vaškega sveta Dobrovlje Jože Ramšak med pozdravnim govorom pri prevzemu avtomobila TAM 2001. TONE TAVČAR Braslovče 20 let ŠŠD V Braslovčah so ob 20-letnici ŠŠD pripravili akademijo, na kateri so sodelovali učenci in pokazali veliko športnih sposobnosti. Ob tej priložnosti so povabili tudi 15 tistih nekdanjih učencev, ki so v športu največ dosegli. Največ aplavza sta nedvomno požela brata Debelak, ki sta ime Braslovč ponesla daleč po naši do- movini in tudi onstran mej. Na posnetku: Športniki in športnice iz Braslovč, ki so prejeli priznanje ob 20-letnici ŠŠD. T. TAVČAR Gotovlje 30.000 TELEFONSKI NAROČNIK V okviru praznika krajevne skupnosti Gotovlje so pripravili vrsto športnih prireditev, srečanje starejših krajanov, na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij pa so podelili priznanja najzaslužnejšim članom TVD Partizan, ki je v tej priložnosti slavilo 60-letnico delovanja. Kraje- vna skupnost pa je TVD Partizan Gotovlje podelila srebrno plaketo. Zlato značko KS pa je prejela Zdenka Borovnik, vodja varnostnega okoliša. Predstavniki krajevne skupnosti, podjetja za PTT Promet Celje in občinske skupščine so se zbrali na skromni slovesnosti, na kateri so priključili 30-tisočega telefonskega naročnika. Jubilejni naročnik je postal Bogomir Rotovnik, Gotovlje 45, kmet kooperant5, ki se je ob tej priložnosti zahvalil krajevni skupnosti in predstavnikom PTT Celje za podarjen telefonski aparat in imenik. »V zadnjih letih smo na področju razvoja telefonije naredili velik napredek, vendar pa potrebe narekujejo še večje vlaganje v izgradnjo telefonije, zlasti v obrobnih predelih občine,« je ob tej priložnosti dejal Ivan Slamnik, direktor TOZD PTT Promet Celje. jk foto: L. Korber Gasilska trojka v Grčah V sklop prireditev ob praznovanju krajevnega praznika v Šempetru sodi tudi ustanovitev gasilske trojke v naselju Grče, ki sodi v vaško skupnost Kale pri Šempetru. Poleg domačij zajema naselje tudi številne počitniške hišice, torej območje, v katerem je požarna varnost v pretežni večini zaupana usposobljenosti gospodinj in ne- zaposlenih žensk. Naj povemo, da so v ustanovljeni trojki pretežno ženske, v starosti od 17. do 75. leta starosti. Pobudo za ustanovitev gasilske enote v Grčah je dal domačin Martin Pogačar, ki jim je dal tudi osnovno orodje in znanje v ravnanju z gasilskim orodjem. Gasilska trojka v Grčah bo de- lovala v sestavu GD Šempeter. Za mentorja so imenovali Slavka Skrabarja, ustanovno listino pa so poleg predstavnikov matičnega društva podpisali domačini: Franc, Alojz, Marija in Lidija Kos, Marija Cafuta ter Zinka in Izidor Jelen. Krajani Grč so sklenili, da bodo postavili zasiho lese.no orodjarno. Slavka Pegane # Junij 1986 — SAVINJSKI OBČAN 15 Žalec prvak medobčinske nogometne zveze Nogometaši Žalca so po dvanajstih letih zopet postali prvaki medobčinske nogometne zveze Celje (člani) in bodo sedaj igrali kvalifikacije za vstop v višji rang tekmovanja — II. slovensko nogometno ligo. Prvi dve kvalifikacijski tekmi so že dobili. Tako so na domačem igrišču pred več kot 400 gledalci s 3:0 premagali ekipo Korotana iz Prevalj, v drugi — na Prevaljah — pa so prav tako zmagali s 4:1. Sedaj jih čakata še dve tekmi. Želimo jim le, da bi uspeli, kar si tudi sami najbolj želijo. Na sliki: Nogometaši Žalca z vodstvom in pokalom za osvojitev prvaka medobčinske nogometne zveze Celje. TONE TAVČAR Desete — jubilejne igre delavcev upravnih organov V času od 29. do 31. maja so v Kruševcu potekale letošnje — že desete — jubilejne športne igre delavcev, zaposlenih v upravnih organih. Na njih so sodelovali delavci občinskih uprav Varaždina, Kumanovega, Trogirja, Žalca, Bačke Palanke, Travnika, Titove Mitroviče, Bara in Pistoje iz Italije. Igre potekajo vsako leto v drugi občini, njihovi letošnji gostitelji pa so bili Kruševčani. Ekipe so se pomerile v zlaganju materiala, v daktilografiji, pikadu, degljanju, igranju šaha, namiznega tenisa, v streljanju, vlečenju vrvi in v malem nogometu. Žalčani so imeli največ uspeha v kegljanju, malo slabše pa so se odrezali v zlaganju materiala, v pikadu in v streljanju, sicer pa so v končni uvrstitvi zasedli solidno peto mesto. V skupni uvrstitvi sta postali zmagovalki ekipi Varaždina in Kruševca. V znak zahvale in priznanja za sodelovanje in širjenje bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi so nekate- Tretji v republiki È Miro Novak s konjem Šobrijem Sedmega junija je v Stožicah pri Ljubljani potekalo finale republiškega prvenstva v preskakovanju ovir, na katerem je Franc Mesarič, član Konjeniškega kluba Gotovlje, osvojil tretje mesto s konjem Dragonarjem. S tem je ponovil uspeh iz lanskega leta, ko se je uvrstil med prve tri. Z dobro uvrstitvijo pa je dokazal, da se kljub slabim delovnim pogojem v gotoveljskem konjeniškem klubu dobro dela. Vse ljubitelje konjeniškega športa pa člani KK Gotovlje vabijo na veliki mednarodni turnir v preskakovanju ovir, ki bo 6. julija v Gotovljah. Damir Smiljan V Žalcu • V Žalcu • V MEHANIKA — KOLES — MOPEDOV - VRTNIH KOSILNIC IN BRUŠENJE REZIL - POPRAVILO TOMOS MOTORJEV ZA ČOLNE Se priporočal NOVAK STANE, ŠLANDROV TRG 9 (zraven ateljeja FOTO-TONICA) Prireditve v mesecu juliju 6. julij REPUBLIŠKO KONJENIŠKO PRVENSTVO V PRESKAKOVANJU OVIR (Gotovlje) 12. julij FESTIVAL EVERGREENOV (Vransko) 12. julij ZLATE CITRE (Griže) 'T9, julij PRAZNIK ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV (poligon v Šempetru) 26. in 27 julij — SLOVENSKO TEKMOVANJE KUHARIC — SREČANJE MLADIH ZADRUŽNIKOV SLOVENIJE — KMEČKE IGRE (Vransko) rim posameznikom podelili srebrne plakete, med njimi tudi Aniti Uranjek iz Žalca. Udeleženci desetih delavsko-športnih iger zaposlenih v upravnih organih so se v času bivanja v Kruševcu seznanili tudi z gospodarskim razvojem občine ter z načrti za njegov uspešeni razvoj v bodoče. Izoblikovali so tudi predlog, da se še v letošnjem letu sestanejo predsedniki skupščine udeleženk teh iger ter se dogovorijo o razširitvi športnega in družbenopolitičnega sodelovanja še na gospodarsko področje. V avli skupščinske zgradbe v Kruševcu so v spomin na igre odkrili svojevrsten umetniški emblem, izdelan po ideji znanega kruševskega arhitekta Predraga Vertošeka, ki ga je izklesal kamnosek Radivoj Aleksič iz Belih vod. Udeleženci so obiskali tudi Slobodište in delovno organizacijo Merima, dogovorili pa so se, da se na enajstih igrah naslednje leto pomerijo v Varaždinu. V. Ck Občni zbor šahisfov Na rednem občnem zboru Šahovskega kluba Žalec so za novega predsednika izvolili Mitja Uriska, za tehničnega vodjo Karlija Turka in za blagajnika Ljuba Lampreta. Doslej je bil predsednik Franc Gazvoda in to celih dvanajst let, v tem času pa je klub pridobil mlado šahovsko moštvo in nadarjeno generacijo mladih šahistov. Pri tem ne gre prezreti dosega rating točk Marjana Crepana in naziv fide mojstra, kar sedmim članom kluba pa je uspelo pridobiti naziv mojstrskega kandidata, med njimi tudi dvema dekletoma, in sicer Klari Agreževi in Suzani Urisek. Vzgojili so tudi enega republiškega sodnika. Vsekakor pa je za Kako z orientacijo Že v prejšnji številki našega časopisa smo pisali o uspehih ekipe Planinskega društva Zabukovica v orientaciji. Po uspehih na republiškem tekmovanju je ekipa dosegla lepe uspehe še na tekmovanju za pokal Hrvaške, na katerem je bil med mladinci Iztok Lo-renčak peti, Nuša Hribar druga med dekleti in Bojan Jevševar tretji med člani. Ekipa je izpolnila vse pogoje za udeležbo na zveznem tekmovanju, vendar pa se postavlja problem pokritja stroškov, ki so za izvedbo in udeležbo na tovrstnih tekmovanjih kar precejšnji. Če bo Zveza telesnokultur- žalske šahiste pomenilo največji uspeh leto 1983, ko so postali slovenski šahovski prvaki, se uvrstili v II. zvezno ligo, žal pa so zaradi neizkušenosti iz nje izpadli. Lansko leto so na ekipnem republiškem šahovskem prvenstvu vTopolši-,ci osvojili drugo mesto z enakim številom točk kot Kovinar iz Maribora. Letos so v pokalu maršala Tita v Mariboru pionirji osvojili prvo mesto, mladinci pa postali republiški prvaki na Bledu. Za dolgoletno delo so prejeli priznanja Franc Gazvoda, Marjan Crepan, Franc Breznikar, Branko Pipai, Karli Turk in Klara Agrež. J. Grobelnik v bodoče? nih organizacij Žalec primaknila del sredstev, se bodo planinci PD Zabukovica lahko udeležili tega tekmovanja. Finančna sredstva pa tudi sicer postavljajo pod vprašaj ostalo dejavnost društva. Tako postaja vse dražje tudi izobraževanje kadrov. Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije pripravlja seminar za organizatorje orientacije in za traserje prog. Društvo bi nanj poslalo Iztoka Lorenčaka, vendar so stroški seminarja okoli deset tisočakov in pol, kar je za planinsko društvo veliko prevelik zalogaj. F. Ježovnik Šport na kratko Rokometaši Minerve, ki so vrsto let tekmovali v slovenski rokometni ligi, eno sezono pa tudi v drugi zvezni, so letos izpadli iz lige. Osvojili so le pet točk, prejeli 601 gol, dali pa 476. Škoda! Na 25-metrski skakalnici v Braslovčah je bilo tekmovanje v počastitev krajevnega praznika. Nastopilo je 65 skakalcev iz 10 klubov. Največ uspeha so imeli skakalci iz T. Velenja. V košarkarski pokalni teKmi 3. kola je Polzela "gubila doma srečanje s Cometor, 92:9.. Največ košev za Pol-zelane je dal Cencelj — 39. V II. slovenski košarkarski ligi so mladinci Polzele gostovali v Laškem in izgubili z ekipo Zlatoroga 61:59. V Šempetru je bilo območno tekmovanje v odbojki za člane. Nastopilo je pet ekip, zmagala pa je ekipa TVĐ Partizan Šempeter I. - • - V prvem kolu ekipnega prvenstva Slovertije v tenisu za starejše člane, ki je bilo 27. maja v Celju, je ekipa Žalca premagala ekipo Celja z rezultatom 3:2. Rezultati: Dušan Godnik — Mišo Bobovnik (2:0, 6:1, 6:1); Jože Gobec — Rudi Pur (2:0, 6:2, 6:3); Vinko Prelog -- Jože Kučer (1:2, 2:6, 6:4, 6:2); Ivo Simič — Zoran Vučer (0:2, 1:6, 1:6). Pri dvojicah sta Vučer in Pur premagala Gobca in Orača z rezultatom 2:0, 6:2 in 6:1. Zbral: T. Tavčar Poučujem! Francoščino, italijanščino, španščino, solo petje, kitaro, harmoniko in klavir. Jean Francois ARNŠEK, Savinjske čete 6, Žalec Gesli TOZD TURISTIČNA AGENCIJA POSLOVALNICA ŽALEC NUDIMO VAM: — izlete po domovini in tujini — strokovne ekskurzije — sindikalne izlete — letovanja na jadranski obali, v zdraviliščih in tujini — letalske vozovnice — železniške vozovnice Pozor! Na Žalsko noč, dne 28. junija, vam pripravljamo posebno presenečenje. Oglasite se v IZLETNIKOVI poslovalnici na avtobusni postaji Žalec, ki bo ta dan odprta od 8. do 13. ure in od 15. ure dalje. Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim sodelavcem čestitamo za praznik občine Žalec. Vaša agencija IZLETNIK ŽALEC tel./ 711-114, 713-165 TRGOVSKA DELOVNA O R G A N I Z A C 4-J A nama LJUBLJANA n. sol. o. TOZD VELEBLAGOVNICA ŽALEC Titov trg 2 objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE za Veleblagovnico Žalec in PC Levec. Pogoj: osem razredov osnovne šole. Delo za nedoločen čas, poskusno delo en mesec. Skladno s poslovnim planom za leto 1986 vabimo k sodelovanju PRIPRAVNIKE s končano: — srednjo šolo za trgovinsko dejavnost, smer: prodajalec, mesar — srednjo šolo za gostinstvo in turizem, smer: natakar, kuhar — srednjo ekonomsko šolo, smer: administrativni tehnik Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba osem dni po objavi na naslov: TDO NAMA LJUBLJANA, TOZD VELEBLAGOVNICA NAMA ŽALEC, Titov trg 2, Žalec. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od sprejema sklepa odbora za delovna razmerja. HMEZAD GOLDING-RUBIN ŽALEC sporoča, da je vsak dan razen ponedeljka, odprta RIBJA RESTAVRACIJA pri Žalcu in sicer od 12. do 22. ure. Postregli vam bodo z ribjimi specialitetami. Za skupine so možni posebni dogovori. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Amalije Pražnikar iz Pongraca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za pomoč v teh težkih trenutkih, vsem, ki so darovali cvetje, izrazili sožalje in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi dragega moža Andreja Poteka iz Zabukovice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu izkazali čast, mu poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Žalec in Bolnišnice Celje za vso požrtvovalnost in dolgotrajno nego med boleznijo ter za lajšanje bolečin. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in izrazili sožalje. Žalujoči: žena Kati in hčerka Beba z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice Leopoldine Brinovec roj. KLINAR, upokojenke iz Žalca izrekamo najglobljo, iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa pisna in ustno izrečena sožalja, darovane vence in cvetje ter za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala delovnemu kolektivu Juteksa iz Žalca in GIP Ingrad iz Celja, ženskemu pevskemu zboru Svobode iz Griž, godbi na pihala iz Liboj, Društvu upokojencev Žalec in Društvu invalidov Žalec, govornikoma KS Žalec in Juteksa Žalec ter duhovnikoma za opravljen obred in lepe poslovilne besede. Žalujoči: hči Ivanka in sin Franci z družinama in ostalo sorodstvo V Zanimive raziskovalne naloge Komisija »Mladi raziskovalec« pri občinski raziskovalni skupnosti je na razpis prejela štirinajst raziskovalnih nalog, ki so jih pripravili učenci osnovnih šol naše občine. »Naloge so bile dobro pripravljene, avtorji pa so v skupščinski dvorani predstavili vsebino, metode in rezultate dela«, je dejal Janez Podpečan. Mladi raziskovalci so pripravili analizo črnih odlagališč v Grižah, na Polzeli so v stotih gospodinjstvih obdelali kotle, dimnike in goriva. V računalniških nalogah so proučili možnost uporabe računalnika pri pouku geometrije, kemije in telesne vzgoje. Ostale teme raziskovalnih nalog: Analiza varnih poti v šolo v Žalcu in na Polzeli; Stavka v TT Prebold, Razvoj ljudske oblasti v Šempetru po vojni, Tipična kuhinja v Andražu, Ljudski godci in navade na Polzeli, Turizem smo ljudje na Polzeli. Mlade raziskovalce so za nagrado popeljali na strokovno ekskurzijo. jk Lokomotiva Parno lokomotivo, ki sta jo opravljala strojevodja Karel Perne in kurjač Alojz Kralj, je pripeljala 2. junija tudi v Celje — v spomin na otvoritev proge Gradec—Maribor leta 1946. Tako je mlajši rod videl muzejski vlak, s katerim so se vozili njihove babice in dedje, saj je bila lokomotiva izdelana I. 1917 v Nemčiji, nekaj vagonov pa je bilo še iz prejšnjega stoletja. J. Koštomaj 6.’86 /^fob18" OTVORITEV 28.6.’86 KULTURA OBLAČENJA - ... UMETNOST OBLIKOVANJA VIc z znanim slovenskim športnikom ob 24h-POLNOČNA MODNA REVIJA NOVEGA STILA Anka Golob - Šlandrov trg 9 injska Moja dolina Sejem gospodarstva in malega gospodarstva Osrednji odbor za pripravo turistične prireditve Žalska noč, ki sodi v sklop praznovanja občinskega praznika, vabi na odprtje sejma gospodarstva in malega gospodarstva v petek, 27. junija 1986, ob 18^ uri v prostorih telovadnice osnovnošolskega centra v Žalcu. Sejem bo odprt do vključno 3. julija 1986, vsak dan od 9. do 18. Zaradi večdnevnega in pogostega deževja so morali kmetje v minulih dneh kar pogosto škropiti. Posebno krompir, ki ga zaradi visokih temperatur in veliko padavin ogroža krompirjeva plesen. Na posnetku škropljenje krompirja Franca Janežiča iz Šempetra. t. TAVČAR Žalska noč — 28. junij Člani turističnega društva so za letošnjo jubilejno peto Žalsko noč poskrbeli še za posebej zanimiv in bogat program. Zato resnično lahko pričakujemo v soboto, 28. junija, najlepšo in najdaljšo noč, ki \lsako leto privablja več obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice. Turistični agenciji Kompas in Izletnik pa bosta poskrbeli za prevoz z avtobusi iz sosednjih občin, iz Celja pa bo prvič pripeljal posebni turistični vlak. Pomembna novost programa je sejem gospodarstva in malega gospodarstva, na katerem bo sodelovalo 40 organizacij združenega dela in zasebnih obrtnikov. Na predvečer žalske noči bo v hotelu Golding Rubin predstavitev udeleženk za izbor MISS Žalske noči z zabavo in plesom. Sicer pa se bo program Žalske noči pričel s tekmo med NK Žalec in NK Bačka Palanka. Na III. kolesarskem kriteriju po ulicah Žalca se bodo pomerili najboljši slovenski kolesarji z Juretom Pavličem na čelu. Prav tako zanimiv pa bo popoldanski del prireditve. V Kompasovih in Delovih igrah se bosta pomerili ekipi Žalca in Vinice v postavljanju hmeljske. kopice, v basanju hmelja, napeljevanju špage, metanju gasilske cevi in v nogometu. Sledila bo tradicionalna nogometna tekma med direktorji žalske in trboveljske občine. Selektorja ekip sta tokrat predsednika izvršnih svetov Ervin Matešič in Anton Bratuša. Gostje bodo nastopili v naslednji postavi: Martin Putrič, REK Edvarda Kardelja, TOZD RRTC, Milenko Lučič, REK, TOZD Separacija, Zdenko Debelič, Gostinsko slaščičarsko podjetje Rudar Trbovlje, Roman Žerko, GSP TOZD Hotel, Anton Povše GSP, TOZD Gostinstvo in bifeji, Jože Vodlan, Mehanika, Jože Herman Integral, SAP, TOZD Kum, Mujo Ajhunič, Skupne službe DPO in Jurij Kolenc, MGZ Trbovlje. Ekipo domačinov pa bodo sestavljali Mitja Urisek, KIL Liboje, Heri Krušnik, Minerva, Peter Kainz, Strojna TOZD PKM, Dušan Kovač, Zarja, TOZD Konfekcija, Franc Kalšek TT Prebold, Edo Krajnik, Agrina FOTOKROMKA Boris Mehtig, Ferralit, Marjan Golob, SIS, Vlado Podbregar, Strojna, TOZD Grames, Jože Jurak Agrina, Alojz Došler, TN Polzela Tekmo bo sodil Božo Andoljšek. V drugem polčasu se bosta ekip: predstavili v značilnih delovnih uniformah. Prvič bodo letos organizirali srečanje kresničarjev, katerega se bodo udeležili Slovenci, ki so rojeni na prvi poletni dan: 21. junija. Predstavili se bodo v zanje značilni opremi, pomerili pa v petju, igranju na instrument ali recitiranju narodne pesmi O kresu. Za najmlajšega, najstarejšega in najbolj originalnega kresničarja so prispevali nagrade Izletnik Celje, Hmezadova Mlekarna Arja vas in Zarja Petrovče. Večerni program se bo začel s predstavitvijo Pivovarne Laško, pravijo pa, da bodo dali za poskušnjo pivo zastonj. Veliko zanimanja je za modno revijo, ki jo ob svoji 40-le-tnici pripravlja Nama. Novost programa Žalske noči je tudi izvolitev MISS. Žal se do izida še ni prijavila kandidatka iz Savinjske doline, organizatorji pa upajo, da jim bo le uspelo dobiti dekle, ki bo zastopala domače barve. Sicer pa je največ kandidatk iz mariborskega območja, kar vse bolj potrjuje, da Prešernova trditev ne drži več. Izvolitev MISS Žalske noči so omogočili LIK Savinja Šempeter s posteljo Roky, MIK Prebold z izdelki iz programa M3, Lisca Sevnica s kopalkami in Zlatarna Celje z ogrlico za zmagovalko. Turistično društvo pa bo zmagovalki podelilo zlato hmeljsko kobulo. Program bo zaključil Vinko Ši-mek, ki se bo po nekajletnem premoru zopet predstavil, vodil pa bo tudi izbor MISS. Letos so se gostinci še posebej dobro pripravili, kapacitete so več kot podvojili in kot pravijo sami, pokazali bodo, kaj zmorejo. In če bo vreme organizatorjem naklonjeno, potem bo Žalska noč resnično najlepša noč. Turistično društvo pa poziva krajane Žalca, da za to priložnost uredijo zelenice in počistijo svojo okolico, kajti tudi to sodi k turistični prireditvi. ik Zaradi urejanja novega avtobusnega postajališča in dovozne ceste na Vranskem je razburjala duhove stoletna lipa. Končno so se odločili za sicer nepriljubljeno potezo: za posek oziroma odstranitev. Ko so odkopali lipo, so ugotovili, da je njeno življenje že načeto in ogroženo zaradi bližnjega hotela Slovan in dvorišča in ji, kot pravijo strokovnjaki, ni bilo pomoči. jk Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki je bilo v tem mesecu v središču pozornosti. Tudi učenci osnovne šole Petrovče so navdušeni nogometaši, zato so napovedali tekmo učiteljem. Številni navijači so seveda navijali za učence in čeprav je ravnatelj prvi zabil gol (na posnetku), so učenci zasluženo slavili. jk ure. Na sejmu se bodo predstavile organizacije združenega dela in zasebni obrtniki žalske občine. Razstavljalci bodo pripravili demonstracijo svojih proizvodov, prodajo pod ugodnimi pogoji in še marsikaj zanimivega. Med obiskovalci sejma bodo izžrebali pet zanimivih nagrad. Program žalske noči ob 9. uri: Nogometna tekma NK Žalec: NK Bačka Palanka na stadionu ob 10. uri: III. kolesarski kriterij po ulicah v Žalcu ob 14. uri: Promenadni koncert pihalnih orkestrov ob 15. uri: Kompasove in Delove igre v športnem centru ob 16.30: Nogometna tekma med direktorji žalske in trboveljske občine v športnem centru ob 17.30: Srečanje kresničarjev v športnem centru ob 18. uri: Skok padalcev v športnem centru — Odprtje športne trgovine M Club 19. uri: Umetniški večer pri Kulturnem domu ob 20. uri: Predstavitev pivovarne Laško po ulicah Žalca ob 21. uri: Modna revija Name pri Kulturnem domu ob 21.30: Predstavitev kandidatk za MISS Žalske noči_ ob 22. uri: Nastop Vinka Šimeka in proglasitev MISS Žalske noči ob 24. uri: Polnočna modna revija na Šlandrovem trgu 9 Zabavali vas bodo ansambli Agropop, Veseli hmeljarji, Cmok, Ptujski kvintet, Nočna izmena, Savinjski kvintet in pevci Braco Koren, Branka Kraner, Rudi Trojner, humorista Vinko Šimek in Matevž Roblek. Ni malo udeležencev v prometu, ki se jezijo zaradi nenehno zaprtih zapornic pri Hmezadovi upravni zgradbi. Dogaja se tudi, da so zapornice zaprte tudi po deset minut, nato pa vlaka ni od nikoder. Tudi sam sem po tihem klel železničarja, vendar pa sem potem dobil odgovor pri postajanačelniku, da gre pri tem za'varnostni ukrep ob prihodu vlaka na postajo. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi vlaku odpovedale zavore in tako bi ob odprtem prehodu lahko prišlo do nesreče. Temu pa se izpostavljajo pešči, kolesarji in motoristi, ki pa ne zdržijo pred zapornicami, kar lahko vidimo tudi na našem posnetku. jk Savinjski maga Vsem, ki radi posedite zunaj, na toplem soncu ali v prijetni senci, sporočamo veselo novico, da smo na terasi blagovnice Polzela odprli vrt. Vabimo vas, da posedite ob prijetni glasbi, vrčku piva in okusnih jedeh z žara ali sladoledu in sadni kupi.