Izdalo šolsko vodstvo
na konci šolskega leta
[% Založila trirazredna ljudska šola v Mengši
TISKARNA n. MILIC-EVA.
LJUBLJANA.
T
Sv. Notburga v Grobljah.
^ tujci, ki se vozijo z vlakom od Domžal proti Holmcu, poprašujejo, kako je ime oni cerkvi, ki stoji na levo blizu železne ceste v sredi ravnega polja. To je grobeljska cerkev sv. Hermagore in Fortunata, podružnica mengeška. Zraven nje gleda izza drevoreda grobeljski grad, ki se po nemško imenuje „Ebensfeld“. Slovensko ime Groblje je mnogo stareje od nemškega „Ebens-l'eld“. Zgodovinar Valvazor trdi,1) da so ljudje Grobljam dali ime od kupov kamenja, nabranega po njivah. Takim kupom res pravijo okoli Mengša „groblje“. Ali na drugem kraju svoje slavne knjige2) omenja Valvazor neko pravljico, ki daje razlagi tega imena bolj zanimivo podlago. Za Kamnikom, pravi, pri Nevljah je v starih časih stalo veliko jezero. Ko se je predrlo, preplulo je vso mengeško ravan in jo posulo z gramozom in kamenjem. Naliv je podrl tudi samostan, ki je stal med Mengšem in Holmcem. Zgodovinskih dokazov nimamo o tej pripovedki. Ljudstvo v mengeški okolici pa resnično še danes trdi, daje strašna povoden naplavila griča: Holmec in Goričico, in da je prej stal samostan ondi, kjer je še ohranjeno poleg novejega grobeljskega gradu enonadstropno, starinsko poslopje, imenovano: stari grad. Na razvalinah ali grobljah preplutega samostana bi se bil tedaj dvignil grad grobeljski in odtod bi bil dobil kraj ime Groblje.
A zgodovinarji, ki ne verjamejo radi pravljicam, iščejo za razlago imena „Groblje“ drugih dokazov. Gotovo je namreč, da je nekdaj blizu tega kraja šla velika rimska cesta. Več trdnjavic je stalo ob cesti v njeno brambo. Taka rimska trdnjavica, ali znabiti tudi postaja, je znala stati tudi tu. Ko so jo porušili, nastale so groblje, na katerih sta se pozneje dvignila cerkev in grad. Enake Groblje imamo tudi na Dolenjskem v šentjernejski fari.8) Treba bi le bilo, da kak prazgodovinec tukaj svet preišče in, kakor za dolenjske Groblje, z izkopanimi starinami pojasni zgodovino in ime kraja.
Prvima oznanovalcema sv. evangelija po slovenskih krajih je posvečena cerkev grobeljska, namreč sv. Hermagori') in Fortunatu. Toda bolj, kakor po teh dveh svetnikih, je slovela cerkev v preteklih časih daleč na okrog zaradi stranskega altarja v ženski kapeli, na katerem se časti sv. Notburga. Tudi dandanes imajo grobeljski okoličani do sv. Notburge veliko zaupanja. Vsaj je njeno življenje polno lepih zgledov za delavni stan , posebno za mladino. Pogled na to nebeško cvetlico marsikomu govori: Tudi tvoje okoliščine življenja so enake, kot so bile njene, ravnaj se po njenem zgledu! Da, 'skoraj vsak mengeški šolar sa. je že kdaj ozrl na sv. Notburgo v Grobljah. Da se bode vedel ravnati, kadar odraste, po njenih lepih čednostih, naj načrtamo nekoliko iz življenja te svetnice, preden opišemo lično grobeljsko cerkev.
*) Ehre des Herzogth. Krain , XI, 126. — 2) Ibid. XI, 541. — s) Dom in Svet 1891 str. 327. — 4) Valvazor mesto sv. Hermagore imenuje sv. Andreja, kar je pa najbrž pomota.
Notburga je zagledala luč sveta 1. 12G5. v mestecu Ratten bergli, na	Ji
desnem bregu reke Ina na Tirolskem. Spadalo je mestece tačas pod Ra-varsko. Zaradi tega častita tirolska in bavarska dežela sv. Notburgo za svojo patrono. Kaže se še hiša, kjer je tekla Notburgi zibel. Njen oče je bil klobučar.
Ko doseže Notburga 18. leto, gre služit za kuharico v grad Rotten-burg, dve uri od očetovega doma. Gotovo je morala biti deklica v mladih letih poslušna in pridna za uk, ker je mogla že tako zgodaj nastopiti službo grajske kuharice pri imenitni gospodi.
S pridnostjo in razumnostjo se je Notburga naglo prikupila grajščaku Henriku in njegovi soprogi Guti. Izročila sta ji vse gospodinjstvo. Ona se je pa tudi znala ljubeznivo vesti do vseh poslov. Kazala je posebno blago srce siromakom in revnim jetnikom, ki so tičali zaprti v grajskem stolpu.
Nosila jim je jedi. Daleč je sicer imela v farno cerkev, ali, če je le utegnila, bila je to njena najljubša pot. Doma je tako rada molila, da jo še sedaj včasih slikajo stoječo pri ognjišču z rožnim vencem v roki. Henrik in Guta sta bila dobra kristijana, zato sta dovolila Notburgi, da je smela mnogo dajati vbogajme. Nič se ni to poznalo gradu, marveč se je vidno kazal nad njim blagoslov božji.
Neprijetno so se pa izpremenile okoliščine, ko je čez 5 let grajščakov sin, tudi Henrik po imenu, prevzel gospodarstvo ter oženil se s prevzetno in skopo gospico Otilijo. Stara gospod in gospa sta umrla. Mlada gospa je pa odganjala siromake od gradu, pa tudi Notburgi ostro gledala na prste.
„Mesto tem lačnikom“, je dejala trdosrčnica, „naj se nosijo ostanki jedij svinjam v korito“. Menila je, da bode tako še bolj obogatela, ali zgodilo se je narobe.
Dobri Notburgi je pokalo srce. Od svojih ust si pritrguje, da deli si-	Ü
romakom darove. A tudi to se zdi preveč gospej Otiliji. Prvo priliko sklene porabiti, da pahne Notburgo iz grada. In ta prilika se ji kmalu ponudi. Nekega dne nese Notburga v predpasniku revežem svoje kosilo, namreč mesa i n vina. Sreča jo gospod Henrik, kateremu pove, kaj nese. On pa hoče videti. A ko odgrne predpasnik, zgodi se čudež. Grajščak vidi mesto mesa öblanice in mesto vina lug. To ga razjezi, ker meni, da se kuharica ž njim norčuje. Malo je bilo treba prigovarjanja od strani soproge, kar izpodi Notburgo iz službe. Molče odide nedolžna deklica, ž njo pa tudi ves blagoslov božji iz grada. Rog jej je pripustil to skušnjo, da bi se čednosti mlade device tem bolj utrdile.
Notburga stopi nato v službo za deklo pri nekem kmetu v vasi Eben.
Pogodi se z gospodarjem, da bode vselej smela od dela nehati, kadar bode zazvonilo delopust pred nedeljami in prazniki, da se pripravi za Gospodov dan. Tukaj v Ebnu se je zgodil drug čudež, zaradi katerega slikajo sv. Notburgo s srpom v roki.
Neko soboto popoldne žanjejo pšenico na polju. Kmet zahteva, da naj Notburga še dalje žanje, četudi je že odzvonilo delopust. Ona pa visoko vzdigne srp, rekoč: „Gospod naj sodi med menoj in med teboj!“ Ko odmakne roko, srp obvisi prosto v zraku, kakor bi visel na žeblju. Vsi kmetje so vsled tega čudeža začeli spoštovati delopust.
Tri leta je služila Notburga pri kmetu. Gospa Otilija je med tem časom hudo zbolela in umrla. Notburga je bila šla sama k nji in jo je pripravljala za srečno zadnjo uro. Grajščaka Henrika je pa zadela še druga ne-
sreča. Sovražniki so mu porušili grad. Zdaj je prišel k spoznanju svojega krivega ravnanja in naredil moder sklep. Sam gre v Eben po Notburgo, jo pripelje v ravno postrojeni grad Rottenburg in jej zopet izroči gospodinjstvo. Ob jednem jej pa dovoli, da naj le deli dobrote, kakor hoče. Za grajske in za Notburgo se prične novo, srečno življenje, ki traja 20 let. Ves čas je kazala Notburga, kako naj se vede posel, da bode všeč ne-le svetnemu, ampak tudi nebeškemu gospodarju.
L. 1313. Notburga zboli, prejme sv. zakramente in zaspi v Gospodu. Polože jo v rakev, katero postavijo na voz in vprežejo par volov, da bi jo brez vodnika, kakor si je bila Notburga izprosila, peljala k pogrebu. Vola jo sama odpeljeta iz grada. Ko prideta do Ina, se reka razdeli, da vola po suhem pretegneta na oni breg. Naravnost vlečeta dalje sveti tovor proti cerkvi sv. Ruperta blizu Ebna, kjer popustita rakev pred velikim altarjem in se vrneta s praznim vozom. Spremstvo, ki je osupnjeno prišlo tja, pokoplje Notburgo pred altarjem. Precej jo pa tudi začne častiti kot svetnico vsa tirolska dežela.
Pozabljena je danes Otilija, grad Rottenburg je že davno razvalina, dekli Notburgi pa odmeva slava v nebesih in na zemlji. L. 1862. so papež dovolili, da naj se javno časti kot svetnica po vsem svetu.
Znabiti je ravno ime tirolske vasi Eben dalo nekoliko povoda, da se je začela v Grobljah (Ebensfeld) častiti sv. Notburga. Ali pa so Groblje, ki sicer pač leže v ravnem polju, zarad tirolskega Ebna v nemškem prekrstili v Ebensfeld.
Ko so v Ebnu. izkopali kosti sv. Notburge, položili so jih 1. 1738. v lepo skrinjico, ozaljšano z zlatom in biseri, in jo postavili na altar. Briksenski knezoškof Gašpar Ignacij je poslal svetinjo (košček kosti) sv. Notburge v Groblje na Kranjsko. To nam priča listina z dne 18. jan. 1739, viseča v cerkvi poleg njenega altarja. Istinitost te svetinje je potrdil 22. marcija 1740 stiški opat Viljem in 15. marcija 1740 ljubljanski škof Žiga Feliks, ki je podelil vsem , kateri to svetinjo pobožno poljubijo in zmolijo po 3 očenaše in 3 češčene Marije po 40 dnij odpustka. Papež Benedikt XIV. je pa celo podelil z dvema pismoma (bulama) popolni odpustek za grobeljsko cerkev pod navadnimi pogoji.
Mnogo čudežev se je zgodilo po Tirolskem na priprošnjo sv. Notburge, a stare knjige imajo tudi o Grobljah nekoliko zapisanih. Huda živinska kuga je morila po Kranjskem, okolica grobeljska je bila obvarovana. — Domžalskim kmetom Juriju Gorijupu, Jakobu Gregoriču in Mihaelu Vavpečku je bila kuga že nekaj živine pobrala. Gredo v Groblje k sv. Notburgi in kuga je ponehala. Začeli so zaradi tega prihajati ljudje iz raznih krajev Kranjske v procesijah in bili so uslišani. — 9. junija 174G prileze Jakob Šmostek iz Pilštanja na Štajerskem ob bergljah k sv. Notburgi v Groblje. Med tem, ko tu moli, se mu zlomijo berglje in vrne se zdrav domov. Čudovito pomoč so na priprošnjo te svetnice zadobili tudi sledeči: Anton Brinjevec, ki je hotel svojo bolno kravo že izročiti kožedrcu; Mihael Cigan iz Domžal, ki je peljal s hriba voz slame in sta se mu zvalila oba konja čez pečino; Ivan Kozel (Cosou), pek v velesovskem samostanu, ki je 6. jul. 1739 ležal na smrtni postelji; Marija Terezija pl. Petenek, nuna v Velesovem, kateri so že hoteli zaradi grde, črne otekline odrezati roko; hči Andreja Klade iz Podgorice, ki je bila čisto trda v nogah; in — kakor pove tabla ob altarju — Mihec, sin Mateja Habjana iz Topol, je naenkrat ozdravel od hude bolezni, pripo-ročivši se sv. Notburgi.
Poglejmo tedaj lepo in od nekdaj tako milosti polno hišo božjo v Grobljah! Prostorno lopo obdajajo stebri. Ob vhodu v cerkev je miza, nad katero je nekdaj stal altar. Cerkvena • ladija je 10-5 m dolga in s kapelama vred, ki imata po 3 ni globokosti, 15'5 m široka. Svetišče meri na daljavo 9 m in na širjavo 6 m. Sezidana je cerkev v renesančnem, dejali bi, v okenskem slogu, ker se je mojster posebno potrudil, da je napravil lična, mnogokotna okna. Napis na episteljski strani svetišča nam pove, da je bila prenovljena in preslikana s podporo grajščaka Frančiška grofa Lamberga ter posvečena 9. avg. 17G3 od prvega goriškega nadškofa, Karola Mihaela pl. Attemsa, ob času, ko je bil v Mengšu za župnika Mihael Evstahij pl. Rastem. Glasi se napis:
SIste qVl L egi s et reCorDare benefa Ct or V M,
Aedes liaec in honorem ss.	mm. Hermagorae et Fortunati	j	ab	Excellmo
et Rmo DD. Carolo Michaele ex Com. ab j Attems primo Archiepiscopo Go-ritiae IX Augusti consecrata ( curante | peril. et plurimum R. D. D. Michaele Eustachio de Rastern | Decano et Parocho in Monspurg j opitulante excellmo DD. Francisco S. R. I. Com. Lamberg reformata j atque eleganti peniciilo exornata.
Že 1. 1752. je stalo v njej pet posvečenih altarjev, namreč: sv. Her-magore in Fortunata, s. Notburge. s. Marjete, s. Andreja in s. Izidorja. Tako stoje tudi danes. Za velikim altarjem je zapisana letnica 1759., kar bi kazalo, da je bil altar takrat nov. A bil je pozneje še večkrat prenovljen. Posebno umetno je naslikal 1. 1823. podobo sv. Hermagore in Fortunata J. Potočnik v Ljubljani. Ves altar je pa zadnjikrat prenovil 1. 1879. slikar Š. Šubic iz Poljan. Kraše ga mnoge visoke svetinje. Prav lično vdelana svetinja z ostanki sv. Hermagore in Fortunata se	daje poljubljati ljudem.
Ob stopinji v ladijo je na	episteljski strani altar sv. Marjete	in	na	evan-
geljski sv. Andreja. Pri obeh stojita spodaj lepi, stari podobi M. B. V moški kapeli gleda izza stekla podoba sv. Izidorja in v ženski sv. Notburge, pod katero se bere podpis: „S. Nothburga pauperum et animalium patrona“ (revežem in živalim zavetnica). Na altarju je zgoraj omenjena svetinja sv. Notburge, in okrog nje voščeni darovi.
Posebne pozornosti je vreden mojstersko na presno slikani cerkveni strop. Čopič je vodila ista roka, kakor na Skaručini in dovršila 1. 1761., kakor kaže letnica na svodu za vratmi. Podobe so vzete iz življenja svetnikov , ki stoje na altarjih. Tako sta slikana na pr. v svetišču sv. Herma-gora in Fortunat, ki krščujeta, sta posvečena, stojita pred sodnikom, sta mučena, žgana in glava jima odsekana. Ravno tako se vidi naslikano življenje in smrt drugih patronov cerkve. N. pr. sv. Notburga deli ubožcem živež, pahnejo jo iz grada, grof jo vede nazaj, vola, peljeta rakev, angelji jo po-kopujejo. Vesele in žalostne občutke prav dobro naznanjajo živo naslikani smehljajoči in jokajoči se otročiči. V cerkvi za vratmi visi še stara podoba sv. Notburge.
Kor je bil pred dvema letoma povečan in po radodarnosti gosp. Petra Majdiča, lastnika mehaničnega mlina v Jaršah in cerkvenega ključarja, je dobil tačas tudi lepe orgije. Razun prižnice in zakristije, ki je bila sezidana 1. 1741., imamo omeniti le še zvonik. L. 1752. je’nosil dva zvonova. Toda 1. 18G9. sta se stopila v ognju, ki je pogoltnil zvonikovo streho. Sedaj vise v njem trije zvonovi, katere je vlil po požaru Alb. Samassa v Ljubljani. Mali tehta 4^2, srednji 8 in veliki 13x/a centov. Glasi se iz zvonika tudi ura.
Strma cerkvena streha priča, da je nekdaj pokrivala gotsko stavbo. Cerkev je imela 1. 1684. precej svojih posestev in 1. 1752. okrog sebe neblagoslov-Ijeno pokopališče.
Pred nedeljami in prazniki zvoni v Grobljah ob 1. in 2. uri popoludne delopust. Kdor nekdaj ob drugem .zvonjenju ni hotel nehati na polju delati, je moral plačati za olje pri altarju sv. Notburge.
Grobeljski grad nima posebnih znamenitostij. Poleg starega poslopja se dviga od sedanjega lastnika prestrojeni noveji grad. V drugem nadstropju ima sobano za gledišče in na stropu lepe dekoracije. V gradu visi podoba Josipa barona Erberga.
Naj dodamo še nekatere lastnike tega gradu. V 17. stoletju je tu stanovala družina Spitzig (1. 1611 Lovrenc, 1. 1628 Ivan Krst., ki je vzel v zakon Marijo Salome, sestro Leopolda Raumschüsselna v Mengšu), potem obitelj Kunst, 1. 1705 Iv. Ant. Jos. Possarelli, 1. 1717 Karol Henrik baron Baumgarten. Do 10. maja 1757 je imel grad Franc Bernh. grof Lamberg, za njim Franc Adam grof Lamberg do 24. sept. 1803, ko ga je kupil dr. Ivan Burger. Ta ga je izročil 18. marcija 1823 Pavlini Jabornik, roj. Burger, ki ga je prodala 26. okt. 1827 Rozaliji bar. Rastern, potem omoženi La-zarini. A zopet je šel na prodajo 9. jan. 1838 in kupila ga je Antonija bar. Erberg, pozneje omožena grofinja Attems. Od nje ga je kupil 10. avg. 1843 Karol pl. Wurzbach, pozneje kranjski deželni predsednik, ki je ob smrti, 16. maja 1886, zapustil med drugim tudi grobeljski grad svojemu sinu, sedanjemu njega lastniku, visokorodnemu gosp. deželnemu poslancu Alfonzu baronu Wurzbachu pl. Tannenberškemu v Ljubljani.	A.
.1
<
II.
Šolska kronika.
Šolsko leto 1890/91. pričelo se je dne 16. septembra s sv. mašo.
Imendan presvetlega cesarja dne 4. oktobra, in isti presvetle cesarice dne 19. novembra praznovala je šolska mladina s tem, da je bila pri sv. maši in imela ta dan prosto.
Krajni šolski svet zboroval je med letom enkrat. Ustanovninsko premoženje, kojega prvotna glavnica je znašala 1791 gld., in kojega obresti je vžival nekedanji podučitelj, narastlo je blizu 4000 gld. Ker se mnogo let ni vedelo, komu na korist da se smejo te obresti porabljevati, je c. kr. deželni šolski svet sklenil, da ima pravico do užitka šolska občina, katera sme vporabljevati te in dalje tekoče obresti v namen tukajšne šole. — Ker je bila želja ustanovnikov, da obresti teh ustanov uživa le učitelj dotične šole, bi bilo želeti, da krajni šolski svet blagovoli se ozirati na te želje in učiteljem pripomoči vsaj do prostega stanovanja.
C. kr. deželni šolski svet je s sklepom dne 6. januvarja št. 2974 imenoval tukaj bivšega nadučitelja gospoda Anton Javoršek-a na njegovo lastno prošnjo nadučiteljem na trirazredni	ljudski šoli	v	Šiški,	in prevzel	je
začasno vodstvo učitelj g. Peter Sire.	Dotični je	služboval	na tukajšni
šoli od leta 187G.—1891. kot nadučitelj.
Na njegovo mesto imenoval je c. kr. deželni šolski svet nadučitelja in c. kr. okrajnega šolskega nadzornika v Moravčah g. Lovro Letnar-ja, kateri bode nastopil svojo službo z novim šolskim letom.
Ker je s preselitvijo nadučitelja g. Anton Javoršek-a odšla ena učiteljska moč, moral se je šolski poduk tako vrediti, da so otroci druzega in tretjega razreda vsak drugi dan poduk obiskovali.
Z odlokom c. kr. okrajnega šolskega	sveta dne 20.	marcija 1891 bil	je
tukajšni grajščak gospod Mihael Stare v novo izvoljen krajnim šolskim nadzornikom.
Dne 23. maja umrla je učenka I. razreda spodnje skupine Ivana Moder z Rodice.
Dne 4. maja umrl je tukajšni posestnik in trgovec gospod Anton Skok. Bil je v pretečenih dobah več let predsednik krajnega šolskega sveta, vrl prijatelj in dobrotnik tukajšne šole. — Šolska mladina in učiteljstvo spremilo je blagega moža od njegovega doma do gomile. Blag mu bodi spomin!
Ker je bilo letošnje leto hroščevo, nabrali so otroci po naročilu šolskega vodstva G3 mernikov tega škodljivega mrčesa.
Dne 22. junija je praznovala šolska mladina spomin tristoletnice sv. Alojzija.
Dne 21. junija prejeli so šolski otroci prvo sv. obhajilo.
Šolska naznanila delila so se med letom štirikrat.
Otroci prejeli so med letom štirikrat zakrament sv. pokore in sv. Reš-njega Telesa.
C. kr. okrajni šolski nadzornik gospod Lovro Let nar nadzoroval je tukajšen pouk dne IG. junija; c. kr. deželni šolski nadzornik gospod Jožef Šum an dne 19. junija in krajni šolski nadzornik g. Mihael Stare dne 10. julija.
Šolsko leto končalo se je dne 29. julija s sv. mašo in zahvalno pesmijo. Po sv maši vršila se je razdelitev „šolskih naznanil, izpustnic in letnih poročil“. Nad 40 pridnih in lepovednih otrok bilo je obdarovanih s primernimi knjigami v smislu vis. ministerskega ukaza dne 29. aprila 1879.
Prihodnje šolsko leto 1891/92. prične se IG. septembra t. 1. s sv. mašo. Po sv. maši bode vpisovanje šolskih otrok pri šolskem voditeljstvu.
III.
Učiteljstvo.
Peter Sire, def. učitelj in začasni voditelj šoli, učil je v zgornej skupini 1. razreda, v spodnej skupini II. razreda vse predmete, in risanje v I. oddelku III. razreda. Od 1. marcija v I. oddelku III. razreda vse predmete; v deškej ponavljavnej šoli razun kmetijstva in računstva vse predmete; v poletnem tečaji 26 ur in v zimskem 29 ur na teden.
Leopold Zaletel, katehet, učil je verouk v vseh razredih in v deškej in	dekliškej ponavljavnej šoli; v poletnem tečaji 7 in v	zimskem 9 ur	na
teden. Vrh tega poučeval je	tudi verouk na enorazrednici	v Trzini po 2	uri
na teden in pripravljal otroke za prvo spoved in prvo sv. obhajilo.
Emilija Grkman, def.	učiteljica, učila je v spodnej	skupini I. razreda
in	v zgornej skupini II. razreda razreda razun petja vse	predmete. Od	1.
marcija v II. oddelku III. razreda razun petja vse predmete; v I., II. in 111. razredu ženska ročna dela in v dekliškej ponavljavnej šoli vse predmete; v poletnem tečaji 28 in v zimskem 30 ur na teden.
Pregled o napredku in šolskem obiskovanji.
GO
GO
O
O
GO
O
oupud
o
co
o
00
00
co
lO
o
i|iuqos
-ods
o
co
faß
M
V.
Dobrotniki šole.
Velespoštovani gospod M ihti el Stare, grajščak in krajni šolski nadzornik; velečastiti gospod Ivan Zorec, nadžupnik; visokorodni gospod baron Li ec h t e n ber g, grajščak in deželni poslanec; gospod Franc Wolf, zasebnik; gospa Marija Stare, posestnica pivovarne; gospod Janez Levec, župan in predsednik krajnemu šolskemu svetu; gospod Peter Majdič, posestnik umetnih mlinov; gospod Anton Koželj, vzgojitelj na Dunaji; gospod Leopold Mellitzer, posestnik slamniške tovarne; gos-podičina Frančiška Stare in gospod Oton Ferles pivovarnar, podarili so tukajšnej šoli zdatne doneske, da je bilo možno koncem šolskega leta pridnejše učence in učenke obdarovati z lepimi darili in izdati nase VII. letno poročilo.
Dobrotnik, kateri noče biti imenovan, podaril je revnim otrokom mnogo različne obleke.
Vsem zgoraj omenjenim dobrotnikom in dobrotnicam, ki so v ta namen, kakor tudi vsem onim, ki so med letom bodi si za revne ali za pridnejše otroke kaj podariti blagovolili, izrekam tu v imenu obdarovanih najtoplejšo zahvalo.
Peter Sire,
začasni šolski voditelj.
Imenik učencev in učenk.
I.	ras
Spodnja skupina.
P ra v dobro
Lap Franc iz Topol.
Funtek Franc iz vi. Mengša.
Valitar Anton iz vi. Mengša. Podboršek Ivan iz Loke.
Skok Marija iz Loke.
Janežič Ivana iz Topol.
Crnllec Frančiška iz Topol.
Dobro so
Aleš Mihael z Dobena.
Arbi Matevž iz vi. Mengša.
Borin Ivan iz Topol.
Burgar Franc iz Loke.
Cedilnik Lorene iz sr. Jarš.
Čebašek Anton iz Pristave.
Dolinar Ivan iz vi. Mengša.
Dornik Franc iz Pristave.
Feletič Ivan iz Loke.
Fleischman Ivan iz ml. Mengša.
Jeras Peter iz sr. Jarš.
Kalinšek Franc iz vi. Mengša.
Knapič Mihael z Dobena.
Kompare Anton iz vi. Mengša.
Kosec Peter iz vi. Mengša.
Kurant Valentin iz vi. Mengša.
Lap Peter iz Topol.
Lipar Peter iz ml. Mengša.
Pavli Anton iz ml. Mengša.
Skok Anton iz ml. Mengša.
Skok Karol z Bodice.
Šimenec Ivan iz Pristave.
Šimenec Viktor z Bodice.
Testen Andrej iz Loke.
Nezadostn
Avšar Ivan iz vi. Mengša.
Hribar Matevž iz vi. Mengša.
Korbar Mihael iz vi. Mengša.
sred.
—	I. šolsko leto.
so se učili:
Habjan Terezija iz Loke. Krušič Marija iz vi. Mengša. Osener Ivana iz Topol. Pezdir Marija iz ml. Mengša. Podboršek Marija iz Loke. Slapar Frančiška iz sp. Jarš. Smon Frančiška z Bodice.
se učili:
Urmaž Franc iz Loke.
Vez Ignacij iz vi. Mengša. Vrhovnik Alojz iz ml. Mengša. Žankar Franc iz Loke.
Cotman Marija-Ana z Bodice. Feletič Ivana iz Loko.
Friškovic Frančiška iz vi. Mengša. Jančigaj Ivana iz vi. Mengša. Knapič Marija-Ana z Dobena. Kopitar Ana iz vi. Mengša.
Lužar Marija iz Topol.
Mrčun Frančiška iz vi. Mengša. Pravst Marija iz Topol.
Skok Jera iz Loke.
Šimenec Frančiška iz Pristave. Škofič Antonija iz vi. Mengša. Truglas Frančiška iz vi. Mengša. Truglas Ivana iz vi. Mengša. Vrhovnik Terezija iz ml. Mengša. Zabred Ivana iz Topol.
Zabred Marija iz Topol.
Zalokar Frančiška iz vi. Mengša.
so se učili:
Košak Mihael iz sp. Jarš. Kršič Ivan iz vi. Mengša. Kršne Silvester iz sr. Jarš
Marinšek Peter iz vi. Mengša.
Oraženi Franc iz vi. Mengša.
Pavlič Ivan iz vi. Mengša.
Pirnat Ivan iz sr. Jarš.
Repansek Matevž iz Loke.
Sesek Mihael iz ml. Mengša.
Zgornja skupina.
Prav dobro
Per Anton iz ml. Mengša.
A n/in Ignacij z Dobena.
Gregorec Peter iz Loke
Dobro so
Brojan Ivan iz Loke.
Burgar Ivan iz Loke.
Burgar Mihael iz Loke.
Čebulj Franc iz Loke.
Dečman Mihael iz vi. Mengša.
Eržen Ivan iz vi. Mengša.
Friškovic Franc iz vi. Mengša.
Funtek Feliks iz ml. Mengša.
Jenčič Pavel iz vi. Mengša.
Kokalj Ferdinand iz sr. Jarš.
Kopitar Ivan iz vi. Mengša.
Kreč Ivan iz vi. Mengša.
Lipovšek Jernej iz Loke.
Stopar Peter iz Loke.
Šarc Vincenc iz Pristave.
Šešek Franc iz ml. Mengša.
Šimenec Jakob z Rodice.
Šuštar Jožef iz vi. Mengša.
Trdina Franc iz vi. Mengša.
Vrhovnik Franc iz ml. Mengša.
Zabred Peter iz Topol.
Zalokar Ivan z Rodice.
Žebovec Jernej iz Topol.
Žirovnik Franc iz vi. Mengša.
Žirovnik Alojz iz vi. Mengša.
Žnidar Ivan iz vi. Mengša.
Nezadostno
Blaž Oton iz vi. Mengša.
Kokalj Franc iz sr. Jarš.
Kopitar Jožef iz vi. Mengša.
Kopitar Malija iz vi. Mengša.
Škofič Ivan iz vi. Mengša. Tomšič Mihael iz vi. Mengša. Vrhovnik Anton iz ml. Mengša. Zabred Ivan iz Topol.
Krušnik Jera iz Loke.
-II. šolsko leto.
so se učili:
Stare Kristina iz vi. Mengša. Vrhovnik Ivana iz ml. Mengša. Zamijen Marjeta iz vi. Mengša. Zalokar Neža iz Topol.
se učili:
Benda Marija-Ana iz ml. Mengša. Bergant Marija iz vi. Mengša.
Blejec Neža iz vi. Mengša.
Bokalič Ana iz Topol.
Čolnar Neža iz vi. Mengša.
Dornik Terezija iz vi. Mengša. Eržen Alojzija iz vi. Mengša. Fleischman Frančiška iz vi. Mengša. Friškovic Marija iz vi. Mengša. Giovanelli Frančiška iz sr. Jarš. Jankovič Marija iz vi. Mengša. Končina Marjeta iz Loke.
Kos Jera iz Loke.
Kralj Helena iz Loke.
Pavlič Neža iz Loke.
Pirnat Marija iz sr. Jarš.
Pirnat Marija iz sp. Jarš.
Robida Ana iz vi. Mengša.
Šimenec Ivana iz Pristave.
Škofič Marija st. iz vi. Mengša. Šuštar Marija iz ml. Mengša. Zabred Marija iz Topol.
Žebovec Ivana iz Topol.
Žirovnik Ana iz vi. Mengša.
so se učili:
Kopitar Valentin iz vi. Mengša. Prelovšek Ivan iz sp. Jarš.
Skok Ivan iz Loke.
Svetlin Mihael iz sr. Jarš.
Vez Andrej iz sr. Jarš.
Vrhovnik Mihael iz ml. Mengša. Zabred Franc iz Topol.
II.	ra
Spodnja skupina. •
Prav dobro
Jerko Jožef z Dobena.
Rode Ivan z Rodice.
Grbec Alojz z Rodice.
Lipar Marija iz ml. Mengša.
Dobro so
Rrojan Mihael iz Loke.
Capuder Jožef z Rodice.
Cotman Jakob z Rodice.
Hribar Franc iz ml. Mengša.
Košak Ivan iz sr. Jarš.
Pirnat Mihael iz sr. Jarš.
Podbevšek Jožef z Rodice.
Podboršek Ivan iz Loke.
Pogačar Ivan iz Pristave.
Repanšek Mihael iz Loke Skok Ivan iz ml. Mengša.
Skok Tomaž iz Loke.
Stopar Karol iz Loke.
Škofič Jožef iz sr. Jarš.
Testen Franc iz Loke.
Vrhovnik Ivan iz ml. Mengša.
Nezadostno
Jerovšek Franc iz Loke.
Mušič Jakob iz Loke.
Novak Luka iz Pristave.
Pirc Jožef iz vi. Mengša.
Žnidar Mihael iz vi. Mengša.
Ilomec Marjeta iz ml. Mengša.
Zgornja skupina.
Prav dobro
Testen Franc iz Loke.
Krušie Jožef iz vi. Mengša.
Košak Marija iz sp. Jarš.
Skok Frančiška iz Loke.
Škofič Marija ml. iz vi. Mengša. Valjavec Frančiška iz sr. Jarš.
sred.
-	III. šolsko leto.
so se učili:
Smon Marija z Rodice.
Aleš Katarina z Dobena. Dornik Ivana iz Pristave Črnilec Irana iz Topol.
Rihar Roza iz ml. Mengša.
se učili:
Vez Ivan iz sr. Jarš.
Zabred Ivan iz Topol.
Avšar Ivana iz vi. Mengša. Cotman Frančiška iz sp. Jarš. Friškovic Terezija iz vi. Mengša. Jankovič Jožefa iz vi. Mengša. Kušar Frančiška iz Loke.
Moder Marija z Rodice.
Omejc Ivana iz vi. Mengša.
Pirc Marija iz Loke.
Vez Marija-Ana iz vi. Mengša. Vranič Marija iz vi. Mengša. Zabred Apolonija iz Topol. Zalokar Marjeta z Rodice.
so se učili:
Jankovič Ivana iz vi. Mengša. Pirc Marija iz vi. Mengša. Svetlin Katarina iz Loke. Šimenec Marija z Rodice.
Neizprašan:
Urmaž Ivan iz Loke.
• IV. šolsko leto.
so se učili:
Orel Ivana iz ml. Mengša. Rihar Antonija iz ml. Mengša. Peru/“ Marjeta iz Loke.
Dobro s
Dimeč Anton iz vi. Mengša.
Dornik Jožef iz Pristave.
Jančigaj Matevž iz vi. Mengša.
Kokalj Franc iz sr. Jarš.
Kosec Filip iz vi. Mengša.
Pavlič Mihael iz vi. Mengša.
Per Jakob iz ml. Mengša.
Podboršek Mihael iz Loke.
Skok Anton z Rodice.
Sršen Ivan iz Loke.
Stare Vendelin iz vi. Mengša.
Vrhovnik Andrej iz ml. Mengša.
Nezadostno
Cotman Ivan iz sp. Jarš.
Marolt Ivan iz ml. Mengša.
Tomelj Mihael iz Pristave.
Trdina Štefan iz vi. Mengša.
Zalokar Mihael iz vi. Mengša.
se učili:
Blaž Olga iz vi. Mengša.
Bolte Marija iz Loke.
Cizrle Pavlina iz vi. Mengša. Fleischman Marjeta iz ml. Mengša. Friškovic Antonija iz vi. Mengša. Gregorec Ivana iz ml. Mengša. Kosec Marjeta iz Pristave.
Košak Frančiška iz sp. Jarš.
Kurant Frančiška iz vi. Mengša. Novak Marija iz vi. Mengša. Vrhovnik Frančiška iz ml. Mengša. Zabred Marija iz ml. Mengša.
so se učili:
Kališnik Ivana iz vi. Mengša. Lavrič Helena iz vi. Mengša.
Neizprašan:
Mušič Anton iz Loke.
III.	razred.
I. oddelek. —
Prav dobro Bonsegmi Marija iz vi. Mengša.
Dobro s
Arbi Ivan iz vi. Mengša.
Gregorec Ivan iz Loke.
Hribar Mihael iz vi. Mengša.
Merčun Franc iz vi. Mengša.
Pogačar Alojz iz Pristave.
Škofič Ivan iz vi. Mengša.
Zalokar Franc iz Topol.
V.	šolsko leto.
so se učili:
se učili:
Dolničar Frančiška iz ml. Mengša. Fleischman Marija iz ml. Mengša. Novak Marija iz Pristave.
Skok Marija iz Pristave.
Tomelj Marija iz Pristave.
Tomšič Frančiška iz vi. Mengša.
Nezadostno so se učili:
Belčič Franc iz vi. Mengša. Kalinšek Leopold iz vi. Mengša. Mušič Franc iz vi. Mengša. Novak Franc iz vi. Mengša. Oražem Franc iz vi. Mengša. Peterlin Peter iz Topol.
Šarc Jakob iz Pristave.
Škofič Franc iz vi. Mengša.
Cotman Marija z Rodice. Kobald Ivana iz ml. Mengša. Kreč Rozalija iz Topol.
Neizprašana: Dečman Marija iz vi. Mengša.
II. oddelek.
VI.	šolsko leto.
Prav dobro so se učili: Jenčič Franc iz vi. Mengša.
Koželj Ana iz Šmarce.
Janežič Mana iz Topol.
Omeje Barbara iz vi. Mengša. Skok Alojzija iz ml. Mengša.
Dobro so se učili:
Dimeč Jožef iz vi. Mengša. Grbec Ivan z Rodice Kralj Mihael iz Loke.
Osole Franc iz Pristave.
Vranič Franc iz vi. Mengša. Vrhovnik Ignacij iz ml. Mengša.
Feletič Marija iz Loke.
Kobald Jožef iz ml. Mengša. Kršič Franc iz vi. Mengša. Kurant Peter iz vi. Mengša. Zabred Jožef iz ml. Mengša.
Kopitar Helena iz vi. Mengša. Kosec Ana iz vi. Mengša. Podboršek Marija iz Loke.
Pogačar Marija iz Pristave.
Sršen Marjeta iz Loke.
Vez Marija iz vi. Mengša.
Videmšek Marija iz Loke.
Vrhovnik Frančiška iz ml. Mengša.
Nezadostno so se učili:
Prelovšek Katarina iz sp. Jarš.
Neizprašan: Dečman Andrej iz vi. Mengša.