Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ tzhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti ▼■ah dmi od 11.—12. ure dopold. Telefon št, 113. Naročnina listu: Celo leto . 12 K Pol leta ..... < 6 K Četrt leta 3 K Mesečno ..... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Maribor, dne 14, aprila 1909. Letnik I. Naši kandidati. Kakor nam prihajajo poročila, iz raznih zaupnih shodov S. K. Z. v pondeljek in torek, so se do-sedaj postavili sledeči kandidati: Splošna skupina. 1. . (V sodnih okrajih: 'Maribor, Sv., Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Konjice, Rogatec: dr. Anton Korošec, državni poslanec, Maribor. * 2. V sodnih okrajih: Celje, Vransko, Gornji- grad, Šoštanj, Slovenjgradec,/ Marenberg, Laško, Šmarje, Sevnica, Brežice, Kozje: Franc Pišek, državni poslanec, Hotinjavas. Skupina kmečkih občin. 1. V sodnih okrajih: ( Maribor, Sv. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer: Franc Bobič, , deželni odbornik, Gradec. Drugi kandidat* za te sodne okraje se Še določi. 2. V sodnih okrajih: Ptuj, Ormož: Anton Meško, župan, Lahonci. Josip Ozmec, župnik, St. Lovrenc na iDrav. polju. 3^. V sodnih okrajih:) Marenberg, Slovenjgradec, Šoštanj: dr. Karl Verstovšek, profesor, Maribor. 4. V sodnih okrajih: Celje,. Laško, Vransko, Gornjigrad: dr. Ivan Benkovič,, državni poslanec, Brežice. Alojz Terglav, kmet, St. Peter v Sav. dolini. 5. V sodnih okrajih: Šmarje, Rogateo. Jakob Vrečko, kmet, Ponikva. 6. V sodnih okrajih: Kozje, Sevnica, Brežice: dr. Franc Jankovič, zdravnik, Kozje. Somišljeniki! Naši (kandidat j e so postavljeni. Kakor vidite, so sami izvrstni možje, ki bodo delovali v deželnem zboru de zal blagor slovenskega ljudstva. Slovenska kmečka zveza je lahko ponosna na te kandidate. * 'Naši kandidati ne bodo vodili po shodih svojih sivolasih očetov, kakor to dela dr. Božič, ampak že ime in dosedanje njihovo delovanje jamči, da soi pravi možje, da se bodo v (deželnem zboru z vsemi močmi in sredstvi bojevali za pravice slovenskega ljudstva na Štajerskem. Zato pa v boj za mje! Slovenska kmečka zveza je dvignila svojo zastavo visoko.. Pojdite vsi za njo v boj! Ne vstrašite se nikogar. Naj (vas ne motijo nizkotna obrekovanja nasprotnikov, ki bodo izrabljali in že izrabljajo (vsako malenkost na, vašo škodo, ;ampak pojdite preko njih, ne glejte: ki a nje. Vi se borite za pošteno stvar in kdor se bori za pošteno stvar, Temu je zmaga zagotovljena. Težak bo boj' ki nas čaka, a mi se tega boja ne vstrašimo. Mi imamo kandidate, kateri vživajo popolno zaupanje slovenskega ljudstva) in, o katerih smo prepričani, da, bodo zmagali.) fc/endar brez boja ni zmage. Zato pa vsi na noge, vsak naj stori svojo dolžnost in zmaga na celi jßirli bo naša. Mi potrebujemo v deželnem zboru odločno slovenskih in delavnih zastopnikov. In taki so vsi naši (kandidati. Mi ne maramo kompromisarjev, ki so pripravljeni zvezati se z našimi najhujšimi narodnimi sovražniki, samo da dobijo kak mandat, kakor sa je to zgodilo te dni) pri IS,v. Lenartu v; Slov. gor., kjer je glavni agitator Narodne stranke za Slovenske gorice sklenil zvezo z najstraistnejšimi nemškutarji, samo da bi vrgel pristaše S. K. Z,< (iz ,hra- nilnienega odbora in sam postal pisarniški ravnatelj in se kot tak seveda dal mastno plačati. To je «sramota! Kaj (takega naši kandidatje niso zmožni storiti. Naši kandidatje kandidirajo na odločno slovenskem, verskem in kmečkem programu,/' zato zaslužijo, da gre vsakdo, za) fnje vi boj, da vsakdo od hiše do hiše «a nje agitira.. Somišljeniki! jVsi ;na dejo, • vsi na agitacijo, vsi K- hoj za kandidate S. K. Z. Interesi slovenskega ljudstva na ‘Štajerskem zahtevajo, da mora S. K. Z. zmagati pa celi Črti in prepričani smo, da tudi bo zmagala. Živeli kandidati S. K. Z.! Živela S. K. Z.! Politični pregled. Vojaški punt v Carigradu. Carigrad, 13. aprila.) Tukaj so sei Aiprli vojaki. Kavaierija kroži po mestu. Na tisoče vojakov, zahteva, da se obnove stare verske postave,/ ki jih je konstitucija ukinila. Vojaki (oblegajo sultanovo palačo. Vojni minister je baje pobegnil. Razširjena je govorica^ Cda so po nekaterih vojašnicah vojaki napadli častnike in jih zvezali. Carigrad, 14. aprila. Položaj jef, resen. Puntarji ne oblegajo samo sultanove palače, ampak tudi parlament,:, (vendar smejo poslanci notri. Vojaška diktatura je neizogibna. Nekega poslanca, ki je bil zelo podoben znanemu navdušenemu elanu mla-doturške stranke, so vojaki (umorili. Predsednik turške zbornice je odstopil. Odpust rezervistov. Več listov je objavilo, da odpuste vpoklicane rezerviste zdaj domov. „,Fremdenblatt“ pa piše, da poročila niso avtentična in neprimerna, ker vzbujajo pri rezervistih in njihovih rodbinah optimizem in do-žive lahko razočaranje. Nasproti „Fremdenblattu“1 pa poroča „Zeit“, d’a se morajo y nekaterih armadnih zborih rezervisti takoj odpustiti, n. pr. pri 13. in 17. armadnem zboru. Za rezerviste v Bosni se izdeluje cesarjevo povelje, ki ga Črez nekaj dni dopošljejo armadnim zborom. Demobilizacija bo trajala več časa, kakor vpoklicanje pod orožje. ( Vojna uprava bo vse storila, da se zniža povišano stanje, ki velja vsak dan približno milijon kron. PODLISTEK. Albert. (Dalje.) „Občudujem te, Peterček; ti si v resnici zmirom jednak —“ Hotel sem nekaj pristaviti, a požrl sem besedo. Greh bi bil, kakorkoli vznemirjati 4o srečno, mehko dušo. V tem hipu se prikaže pri steklenih vratih gospa Stanka; Peter vstane in ji hiti nasproti. „Ali si prinesel vse? Tudi Škatljo s klobukom? Kam si dejal? — Ah, in tako greš in zmečkaš; Ti kar vržeš v kakšen kot, V— čemu nisi pustil, da bi šla sama?“ „A Stanka, saj si rekla —“ „Kaj sem rekla? No, kaj sem rekla? Vidiš, sedaj ne veš ničesar! Cernu torej govoriš? Ti si grozno siten. Saj sem dejala, da bi bilo boljše, ko bi šla mama z menoj. Ti nisi za nobeno rabo. — A—a, gospod Ivan, kaj vi tukaj ?“ „Klanjam se, milostljiva —“ „Glejte, koliko časa vas že nisem videla. Kod ste hodili, da vas ni bilo nič k nam v Drinje. To ni lepo, da tako pozabite na svoje prijatelje.“ Popolnoma, kakor poprejšnje čase: blebetava, sitna, nemirna. Majhna glava na suhem, dolgem vratu; precej prijeten obraz s temnimi, pametnimi očmi, iz katerih je sijal razum, čisto sam, hladen in pa praktičen razum. — To je bila Stanka, žena mojega Potrči. „Ob polu petih odide vlak; torej imava časa še dobro uro. Gospod Ivan, povejte nam, kaj ste tačas doživeli; na potovanju se doživi zmirom kaj zanimivega, med tem ko ni v naši puščavi tam v Drinju ničesar, ali rečem vam, prav ničesar ne. Moj mož je tako suhoparen; zmirom molči; saj ga vidite; popolnoma tak je, kakoršen je bil. In kakšni ljudje so tam: v večnem prepiru sem ž njimi. Napadajo in pa opravljajo nas, kjer le morejo. Peter se pa zato prav nič ne briga; zmirom je na polju ali v prodajalni; kadar je pa doma pri nas, se pa drži silno dolgočasno, da ga morava z materjo na vse mogoče načine obdelavati, pa še nič ne izda. Glejte, on bi se lahko povspel na prvo mesto v Drinju; lahko bi bil postal župan, ali nič; niti za občinskega svetnika ga niso volili, tako je zaspan in brezbrižen. Skratka: pravi kmet in drugega nič!“ „Ali Stanka, kaj hočem vendar početi; jaz res ne vem —“ „To je ravno,, ker nič ne ve; ti ne veš najmanjše stvarice, ali boljše: nečeš je vedeti, samo da dražiš mene in mamo. 'O, jaz ga dobro poznam, gospod Ivan —“ 'Jaz nisem vedel, kaj bi dejal k vsemu temu. Peter je gledal povsem nedolžno svoji ženi v obraz in samo zdaj pa zdaj na.lahko zamahnil z roko, kakor bi hotel z vso pohlevnostjo nekolika ■ ugovarjati in še to samo zaradi moje prisotnosti. Videlo se je, da je takih nalivov navajen. „Gospod Ivan, posetite nas kedaj; nas bo to zelo veselilo; saj ni daleč in časa imate tudi dovolj. — Ali Peter, midva bova morala oditi. Do kolodvora imava skoro četrt ure in zmirom je boljše, da tam čakava, kakor da zamudiva vlak. No, vzemi to seboj; saj vidiš, da ne morem vsega nositi. — Z Bogom, gospod Ivan.“ „Klanjam se. Pozdravite hospo mamo. Na zdravje, Peter; dobro se imej!“ „Na zdravje. Pa pridi gotovo, samo piši prej dopisnico, da ne odidem kam z doma!“ Gledal sem za njima, dokler nista izginila na cesto. Sililo me je na smeh. Ubogi Peter! Vse tako, kakor pred dvema letoma! II. Peter je bil takrat uradnik na železnici.. Živel je čudovitno redno. V urad — iz urada, dan za d’nem; zamudil ni nikdar niti minute. Vsak drugi dan, ko je imel nočno službo in je bil torej podnevi prost, spal je dopoldne do devetih. Potem, ko se je napravil in zajutrkoval, sedel je za mizo in gledal v strop, ali pa je čital knjige, kakor „Führer durch Steiermark“, „Führer durch Kärnten“ itd./ romanov ni maral; visoko je spošto val samo Dumasa starejšega in prejšnja ieta je prebedel cele noči s „tremi mušketirji“, ali s „Cheva-lierjem de Maison-rouge“, ali z „Grofico Charny.“1 Toda zdaj je prišel do prepričanja, da ga čitanje samo vznemirja, med tem ko mu ne koristi čisto nič. In on se je bal vsakega vznemirjenja; ljubil je mir in jednakomernost. To se je poznalo na njegovi sobi, kjer je vladal tako lesen red, da ni bilo niti najmanjše stvarice, ki bi silila nad mero v oči. Temno rudeče oblečena zofa za okroglo, svetlo mizo, na kateri ni moči opaziti niti najmanjšega, praška; trije resni stoli z visokimi stolicami; belo pogrnjena postelj, blizu nje ob steni omara za obleko ; na steni tuintam kakšna motna slika v rujavem okvirju, skratka, vse tako brez barve, brez življenja, tako navadno, ponižno, da me je navdajalo skoro z nekako grozo in da nisem mogel strpeti med temi dolgočasnimi, sivo poslikanimi stenami nikdar (Lili. kakor k večjemu četrt uro. ; A Peter se ni dolgočasil. Sedel je lahko dve ali tri ure brez vsakega dela ha svojem stolu, ne da (Srbija. Jurij vedno odgoduje svoje potovanje, ker mu ge niso izplačali obljubljenega milijona frankov. Ra^ dikalni listi poročajo, da novi prestolonaslednik ni zadovoljen z novo častjo in da se hoče v prilog Juriju v kratkem odpovedati prestolonasledstvu. j— Poveljnik kavalerijskega polka v Kraljevu, major Oka-novič, katerega častniki so demisionirali, izjavlja, da Častniki s svojim odstopom niso protestirali, ker se je Srbija sporazumela jz 'Avstrijo, marveč zato, da bi vlada v bodočnosti posvečevala večjo skrb armadi. — Častniki kavalerijskih polkov v, Nišu In Kraljevu so protestirali, ker je bil imenovan za poveljnika ka-Valerije princ (Arzen, ki je med srbsko-avstrijskim sporom bival v inozemstvu. — Srbiji je dala Gto-manska banka na tekoči račun 80 milijonov (frankov predujema, ki se izpremeni v tekoče lOOmilijonsko posojilo. Srbija zastavi še .ne zastavljene ostanke monopolnih dohodkov, prebitke novih železnic in drž. gozde. — V Vreniji, IvaniGi Sn Raški se nahajajo Štiri čete. Iz Branje uderejo proti Monastiru, ostali đve četi pa v Novi pazar. Belgrajski makedonski odbor ne skriva, da pripravlja spomladi živahno vsta-Ško gibanje. Laška zbornica. II prete! (to je: duhovnik) tako je odmevalo dne 4. t. m. v italijanski zbornici, ko je prvič vstopil vanjo poslanec Montegiorgija, duhovnik Mur-ri. Kar vse tribune in galerije so bile polne občinstva, zlasti dam. Kajti za Laha Se seja državnega zbora ali gledališče ali pa cirkus približno isto. Sicer pa je res nekaj senzacije na tem, ako ,stopi prvič po letu 1870 v laško zbornico „prete.“ Don Mur-ri, ki je iz cerkve izobčen po veliki ekskomunikaciji, je prišel v zbornico s talarjem in se sploh jako grdo in neumno vedel. Kot poslanec framasonskega bloka se je vsedel k skrajni levici v neposredno bližino gospoda Podrecca. Liberalni listi se b Murriju, katerega so Še nedavno slavili kot ženij, gdaj zelo zaničljivo izražajo, posebno zato, ker je svojemu nadškofu pisal, da nima s cerkvijo Pija X. nič več opraviti, pa (vendar noče odložiti talarja, ki je oficijelni znak Pijeve cerkve! Murri je postal, ko je toliko občinstva zijalo vanj,' jako (nervozen in se je kmalu potuhnil ter izginil. V obče sodijo, da bo njegove slav© kmalu konec, ker s svojo arogantnostjo in komedijantstvom ne dela lepega vtisa. Vsak drug prete bi užival več spoštovanja — pravijo Lahi, čeprav bi ga napadali. Res — ’đon Murri je globoko padel. Tako se godi vsakemu duhovniku, ki zataji svoj poklic. Od katoličanov sojen, od liberalcev pa zaničevan. Raznoterosti. Izvežbau kmet dr. Božič, kmečki kandidat inteligentne celjske stranke, vodi po shodih v dokaz svojega kmetovstva svojega sivolasega očeta, pvo-mimo, da bi „klerikalci“ postali hote ali nehote ponižni, kakor piše .„Narodni Dnevnik“,, pred takim kandidatom, ki mora po shodih v svrho reklame vlačiti celo svojega sivolasega očeta. Treba je le še, da predstavi voiilqem znanega svojega brata. Nekaj bo že izdalo. Nesramna sredstva uporablja Narodna stranka v sedanjem volilnem boju, da bi vzela zaupanje vo-lilcev našim kandidatom. Tako je dr. Koderman na shodu v Slovenjgradcu trdil o državnem poslancu Pišeku, da mu je žena ušla in da živi nekrščansko,; akoravno dr. Koderman prav dobro ve, da je PiŠek Be veliko let vdovec, 'To je pač že višek liberalne nesramnosti. Nasprotni kandidati. Narodna stranka kandidira za splošno kurijo v okrajih: Celje, Vransko itd. bi se količkaj ganil. Toda zamišljen ni bil; on sploh ni imel navade mnogo misliti; to bi ga bilo prehitro utrudilo. Kadar se je tako lepo naslonil na visoko stolico, nagnil glavo nazaj, prekrižal noge, sklenil roke, 4er se igral s palci, tedaj se ga je vselej polastilo neko prijetno, blaženo čustvo. Začelo ga je lahno, sladko ščegetati v sencih, na čelu: po vsem telesu se mu je polagoma razlila dobrodejna brezčutnost: zdelo se mu je, kakor da mu zvoni na ušesa oddaljeno zvonenje ali brenčanje čebel, hitečih od cvetice do cvetice; in pred oči mu je stopila megla, vsi predmeti v sobi so se spojili v nekaj sivega, migljajočega, vmes pa so se zasvetile zdaj pa zdaj zelene ali rudeče pike; palca na rokah sta se vrtila zmirom bolj počasi, dokler nista naposled popolnoma obstala. Peter je sedel tako časih uro za uro brez mislijo brez sanj, nezavesten, kakor pol mrtev: in okrog debelih usten pa se mu je zazibali njegov blažen smehljaj. Toda spal ni; ob najmanjšem Šumu se je zganil in sladki čar brezčutnosti je v hipu izginil. Po kosilu pa je Peter pisal. Dal je pred se z zlatom obrobljen papir ter zapisal z majhnimi, okroglimi črkami: draga, moja Stanka, ali: dražestni moj angelj, ali: presrčno ljubljena! Z naslovi je bil v vedni zadregi, kajti Stanki sl bilo prav, če so bili vedno isti; niti preveč podobni si niso smeli biti. učitelja Brinerja, za kmečko skupino Celje, Laško, Vransko, Gornjigrad: dr. Karba in potovalnega učitelja Goričana. V (sodnih okrajih IPtuj—Ormož je postavila kandidatom (znanega -Zadravca* in bo vsled kompromisa s Plojevci podpirala dr. Ploja. Dr. Božič kandidira za sodne okraje Slovenjgradec, Šoštanj, Marenberg, trgovec Berlisg v Šmarsko-rogaŠ-kem kmečkem okraju, neki Malus pa v okrajih Kozje, Sevnica, Brežice. Najboljše izmed najboljših imenuje |„Narodnl Dnevnik“ kandidate Narodne stranke. Nam so pa ti „najboljši izmed najboljših“ porok,/Ida bo pri volitvah S. K. Z. sijajno zmagala na celi črti, kajti takih „najboljših izmed najboljših“' (slovensko ljudstvo ne mara poslati v deželni zbor. „Poslančevanje je zelo težavno in jako nerad sem se odločil, da sprejmem kandidaturo“,/ je jokal na žaljskem shodu liberalni kandidat Karba, (No, &7, maja se ga bo slovensko kmečko ljudstvo usmililo in oddalo pri volitvah svoje glasove! (kandidatoma S. K. Z., ki sta dr. Ivan Benkovič, odvetnik, Brežice, in Alojz Terglav, kmet, Si. Peter /v Savinjski dolini. Gorišekova stranka pri Sv. Lenartu vi iBlov, goricah se je: zvezala, z najhujšimi nemškutarji, da bi izpodrinila iz odbora okrajne hranilnice pristaše S. 'K. Z. Dr, Gorišek je ponudil nemškutarjem pet odborniških mest, če mu pripomorejo do njegove namere. Liberalci so povsod enaki. Pripravljeni 60 izdati tudi narodnost, samo če jim to pripomore do kakega mandata in pa polnega žepa. Poroka. Na Dunaju se je poročil vseučiliškl docent dr. Rajko Nachtigall z gdč. Miroslavo Dolenčevo, hčerko pokojnega slovenskega pisatelja idr. H. Dolenca. Nevarno je obolel v Lvovu bivši lavstrijski ministrski predsednik grof Badeni. Krinko dol! Pod tem (naslovom piše ljubljanski „Slovenec“ sledeče: Slovenska dijaška zveza objavlja oklic, v katerem predočuje tistim! (nemškim krščanskim socialcem, ki se Za Südmarko ogrevajo — kakor n. pr. gospod Prohazka —? kakqf 'Sudmarka dela. V St. liju je Südmarka dozdaj nakupila 400— 500 johov posestva, za johi ije dala 800 do 2400 kron. Na to zemljo je naselila izključno le protestante iz rajha, nikoli Avstrijca (ali katoliškega Nemca. f|Do-zdaj (je naselila Be 150 [protestantov, pastor Mahnert dela y St, liju! protikatoliško propagando, odpadlo je že več katoličanov. In) za splošno skupino. Predsednik Podržan je konečno še pozval naše pristaše, naj se oglasijo k besedi. Kq §e pa to storil naš vrli mladenič Jernej Slimnik dn ugovarjal liberalnim trditvam, so ga narodnjaki prekričali in znani Vrečko je celo zahteval, naj se mu vzame beseda. Lepa libe- ralna svoboda! Ker ni noben liberalec več vedel kaj pametnega povedati, so Podržanov predsednik zaključili ta klaverni shod. Mestinje. . iZaupni shod Narodne stranke pri Ciganu je bil klaverno obiskan. Za kandidata v kmečki skupini Rogatec-Smarje je bil postavljen M. Berlisg, trgovec in gostilničar v Žetalah. Od kmečkega denarja obogatel — bi bil dober kmečki zastopnik, si misli Narodna stranka. Kmetje pa pravijo: naš kandidat je kmet Jakob Vrečko s Ponikve. Sv. Križ tik Slatine. [Zaupni shod K- Z. dne 12. aprila je bil prav dobro (obiskan. \ Zastopani so bili v obilnem Številu zaupni možje iz šmarskega in rogaškega okraja. Postavljeni so bili naslednji kan-didatje: za splošno skupino iy rogaškem okraju drž. poslanec dr. Anton Korošec; za splošno skupino v Šmarskem okraju državni poslanec, Pišek; (za skupino kmečjkih občin Rogate,c-Smafjei Jakob .Vrečko, kmet na Ponikvi. Vsi kandidati so bili postavljeni enoglasno in z velikim navdušenjem. Štajerski Slovenci. Stopite vsi pod mogočno zastavo Slovenske kmečke zveze in obrnite hrbet celjskim doktorjem, ki vas poznajo le ob volitvah, sicer ste jim pa trn v peti. Koroško. Celovec. Na šentvidski cesti je te dni nek vrtnarski pomočnik povozil neko 641etno tobačniško delavko. Spital. Gospa Gabrijela Weitlol v. Grajfenpur-gu je sprejela, od sv. očeta častni križ „pro eccle* cia et pontifice.“ Trg. Tu je umrl jako nadarjeni mladenič fotograf Kilijan Blaha v dobi 23 let. — Na Comelšper-gu je umrl nadučitelj Adolf Kluge. St. Pavel ob Lab. Zadnji semenj dne 27. m, m. je bil izvrstno obiskan, kupčija z živino in z blagom dobra. Prignalo se je 160 vol, JO krav, 8 telic, 2 teleti, 5 koz. Voli so se kupovali po 56—70 K za met. stot, krave in telice pa so se prodajale po: 140 K do 240 K. Kupci so bili le domači ljudje, Labod-čani. Prihodnji semenj bode dne 27. majnika. Trg. Monsijginor Kayser je !za tukajšnjo sirotišnico kupil nekaj planin na Trati (Maitratten) ob Krki- Stale so 24.000 K, St. Vid. Kako nizkotno se znajo» maščevati nemškonaeionalci, je kazala obravnava pri tukajšnji sodniji dne 7. aprila. Dne 181 sušca so imeli nacionale! volilno zborovanje. Pri tem je bil tudi katehet Seywald, ki je ugovarjal v krščansko-soeialnem smislu nacionalnim govornikom, zlasti pa Lemišu. Nastopil je tudi sam kot govornik, a vzeli so mu takoj besedo in so ga s silo pahnili iiz zborovanja. Ker so se pa Čutili blamirane, naznanili so ga državnemu pravdništvu, češ, da je motil volilno Zborovanje. No, sodnik Ohrfandl ga je Koral seveda oprostiti. Drž.-pravdn. zastopnik je vložil pritožbo. Bo pač po dveh blamažah še jedna. — To pa še nemškim zagrizen-cem me zadostuje. Uprizorili so proti gospodu Sey-waldu bojkot. (Odpovedalo se mu je stanovanje in jed v gostilni. Po vsem St. Vidu ni sedaj gostilne, kjer bi dobil jedi) lin nikjer ne najde sobe za stanovanje. Zbesnelost ultra-nemških nadutežev presega že vse meje! Tu se enkrat vidi, kako: imora svoji veri zve-stt duhovnik na Koroškem trpeti! St. Mohor. Do 17. japrila,, je izpisano mesto nadučitelja na novo postavljeni Šoli v Meljvičah. Sola je dvorazrednica. Prošnje zanj se vložijo pri okr. Šolskem svetu v St. Mohorju. Vitinje ob Krčioi. Naš semenj dne 22. sušca je bil prav živahen. Kupec je prišel iz Gornjega Šta-jerja, iz Celovca in iz St. Vida. Prignalo se je 120 volov in 20 krav. Cene so bile visoke. IJlače na Zilji. V naši občini bode letos 60% občinskih doklad, in 100% doklad Ba šolo; razun teh še 4 K od hektolitra žganja. Pliberk. Dne 22. sušca je bil pri nas prav živahen semenj. „(Kupci so bili prišli iz Italije in iz Moravskega. Na prodaj je bilo: 838 volov, 101 krava, 3 telice, 3 ovce, 1 koza, 3 konji. Prodalo se je mnogo; cene volom so bile slabe: 30—66 K za Stot Sive teže. Prihodnjič bode semenj dne 14. jun. Tlgričc. Občinski dokladi Iznašajo to leto pri nas 98%:, za tigriško šolo 20%, za blatnograđsico ,60%, za smreško 26%; 40 b, Razgled po svetu. Odpuščeni veleizdajniku .Franjo Vukovič in Gajo Stakovič, katere so nedavno prijeli radi sumnje veleizdaje, so jih zdaj izpustili iz petrovaradinskega sodišča, ker se je dokazala njihova nedolžnost. Spopad med amerikanskimi in ogrskimi rudarji. V Jöhnsville v državi Ihđiana je došlo do krvavega spopadal,: med ameriškinii ’ in ogrskimi rudarji. Ogri so se zaprli v svoje hiše in so odbijali razljuč-ne napade amerikanskih delavcev. Požar v, vojaški kaznilnici. iV Leavenportu v Ameriki je izbruhnil ogenj v vojaški kaznilnici. Takoj so prihiteli vojaki, napravili kordon okoli poslopja ter nastavili takoj puške, da streljajo, ako bi kateri kaznjenec hotel porabiti priliko ter pobegniti. Odprli so celice, nakar so kaznjenci mirno in v polnem redu zapustili svoje zapore. Otvoritev Port Sudanske luke. Dne 1. malega travna so na svečan način otvorili luko v Port Sudanu v prisotnosti kedive ter najvišjih egipčanskih in angleškoegipčanskih oblasti. Simplicisimus obsojen. Iz Stuttgarta javljajo, da je urednik „Simplicisimusa“, Grulbransso, radi žaljenja badenske vlade in generalne direkcije ba-donskih državnih železnic obsojen na 400 mark globe in povrnitev sodnijskih stroškov. Obtožen oderuh. Državno pravdni štvo v Sucza-vi je dvignilo obtožbo proti Židu Ehaskel Mahlera, kateri je z oderuštvomj uničil mnogotere krščanske rodbine in eksistence. V jedriem slučaju se mu je dokazalo, da je res kot pijavka tiščal ljudi, V tem slučaju je namreč zahteval celo 85% obresti od izposojenega denarja. Železniški uradnik prijet. V Szent Miklosu so prijeli nekega nekdanjega uradnika» ogrskih državnih železnic, ker je pri odhodu vojakov v Bosno in Hercegovino nagovarjal železničarje/ naj v slučaju mobilizacije odpovedo pokorščino in stopijo vsi v Štrajk. 601etni jubilej ogrskih-RumUnov. Letos slave ogrski Rumu ni posebno vrsto Jubileja. Pred 60 leti Je prišla k našemu cesarju deputacija ogrskih Ru-munov pođ vodsstvoiii metropolita Sagana. Ta deputacija je prišla v Olomuc ter zaprosila cesarja, da bi Rumune v SedmograŠki, Banatu in Bukovini priznal kot poseben narod. Narodne in politične razmere na Ogrskem. Spisal A. Veble. (Dalje.) Kaj sedaj začeti? O polnoči se je predsednik Bobok tajni posvetoval s svojimi in ti so prevrgli mizo, kakor da bi se nehote zgodilo; svetilnice so padle na tla in v temi so zločinci raztrgali volilne zapisnike. Kandidat dir. Markovič je priletel v volilno dvorano in je rekel predsedniku: „Predno sem se podal k volitvi, sem 'naredil oporoko; naredite jo tudi vi. Ako bodete vi bili s pestmi, bom tudi jaz in vsakega pobijem na tla!“ „Primite ga!,“ je zaklical predsednik orožniku. „Tu sem, primite ga!“ Toda niti eden orožnik se ni dotaknil Markoviča. Dne 17. maja 1906 se je vršila volitev v Vrbovem iznova. Ves okraj je bil napolnjen z vojaki ih z orožniki'; tudi v najmanjši vasi je bilo 50—100 vojakov. K vsakemu notarijatu (nekoliko vasi pod enim občinskim tajnikom) so poslali uradnika s pooblastilom, da proglasi preki sod. Uradnik je klical k sebi volilee (spomnite se prej omenjenega zakona!) in jim je vsiljeval, naj volijo Rudnjanskega. Vsakega, ki se je branil, je kaznoval in je kazen takoj izvršil. Dne 6. maja se je pripeljal na Myjavo dr, Markovič. Komaj je vstopil v gostilno, takoj so jo obkolili vojaki in orožniki. Dva uradnika vdereta z orožniki v gostilno (spomnite se zakona) in pozoveta Markoviča; naj odide v petih minutah,? sicer ga dajo zapreti. Kandidat se je peljal v Pešto s poslancem HodŽo k ministru Andrassyu, Ta je obljubil takojšnjo pomoč, kajti volitev mora biti — čista. Vrnili so se v svoj volilni okraj in sicer v takozvane Krakovane. Toda že v pol ure sta morala oditi. Hodža se je peljal zopet v Pešto k ministrskemu predsedniku Weckerluj ta je obljubil, da takoj -stori potrebne korake, državni tajnik v ministrstvu notranjih zadev tudi, in v navzočnosti Hodžovi je odposlal stroge ukaze v Nitro, da mora biti volitev — čista, ('Hodžo pa je prosil, naj se je tudi udeleži in, naj mu vsako nezakonitost naznani telegrafičnim potom. V volilni okraj so prišli slovaški poslanci, in, akoravno so se sklicavali na imuniteto, vendar so jih zapirali in izganjali iz občin. Prišel je dan volitve: v vaseh južno od Vrbovega so orožniki že na vse zgodaj v jutro zganjali volilee za Rudnjanskega skupaj narodni volilei so se skrivali, da jih ne poženejo v madžarski tabor, Ko so odšli volilei Rudnjanskega v Vrbovo, so zasedli orožniki in huzarji vse ceste in nikogar niso pustili v Vrbovo. Zato so se podali narodni volilei na nasprotno stran in po raznih ovinkih črez pšenico in žito, so se plazili po rokah in nogah k Vrbovi vasi, še-le črez štiri ali pet ur so prišli vsi zmočeni v tabor, kjer so se nahajali njihovi pristaši. Prišli so do zadnjega moža, niti en glas ni manjkal. Slovaški tabor so obkolili vojaki. Niti ganiti se niso smeli. Kdor je povedal hrvaško krstno ime, so ga pognali; kdor je rekel krstno ime naprej, (Madžari stavijo krstne ime na drugo mesto), je tudi moral oditi itd. Vsi protesti slovaških zaupnikov (kakor hitro so protestirali, jih je predsednik stiral) so bili zaman. Predsednik Szabo je rekel: „Danes mi ne more zapovedovati niti župan niti minister niti Bog.“ Popoldne se je vlila velika ploha; narodni volilei so morali stati zunaj; niti v škedenj jih niso hoteli pustiti. Ljudje iz južnih vasi so stali zunaj lačni in žejni pozno v noč. Ko so jim vrgli skozi okno iz gostilne hrane črez glave vojaštva, so jo orožniki pohodili po blatu. Kandidata so prijatelji odpeljali na skrivaj ponoči, ker so se bali zanj. Ko so šli volilei ponoči k urni, jim je Šlo naravnost za življenje; psovali so jih, pljuvali so na nje, bili so jih. Skratka, 742 slovaških glasov je bilo — neveljavnih; Slovaki so imeli Čisto gotovo preračunjenih 1112 glasov, prišli so vsi do zadnjega, vsi so ostali zvesti; toda komisija jim je prisodila samo 350 glasov, med tein ko Rudnjan-skemu 601. Madžarom so — zmagali. Tako piše pisatelj Fargo. , /Ali se je potem čuditi, da je zmagalo do sedaj na Slovaškem tako malo slovaških poslancev ? Leta 1906 se je vršila sodna obravnava proti Hlinki in njegovim tovarišem zaradi hujskanja proti Madžarom. Hlinka je dobil dve leti, iSrobar 1 leto, Janček Šest mesecev itd. 12 Slovakov je bilo obsojenih zaradi hujskanja proti Madžarom na 5 let in 6 mesecev težke ječe in na 4680 K globe. Leta 1907 je bilo zaradi političnih prestopkov obsojenih 230 Slovakov — skupaj na 10 let in 7 mesecev težke ječe in na 7872 K globe, brez Hlinke in RuŽomberŠkih obsojencev. Najhujša šiba za Slovake pa so židje. Na Ogrskem je 846.000 Židov — 4.9% ogrskega prebivalstva, od teh je 609.000 Madžarov. V vsaki/ slovaški vasi najdemo židovsko žganjarno in trgovino, Židje so seveda silno premeteni in znajo pridobiti ljudstvo v svoje mreže, tako da je nazadnje skoraj vsaka vas gospodarsko odvisna od Židov. Najbolj žalostno pa je to, kako se dobro slovaško ljudstvo zastruplja in pa ugonablja v židovskih žganjarnah. Alkoholizem in nenravnost je najhujša rana na slovaškem narodnem telesu. Madžarska nenravna politika je okužila že velik del slovaškega naroda, in; ako se ne obrne na boljše, se bližajo Slovakom še hujši časi nego pa dosedaj, Maldžarizaeijo podpirajo tudi madžarski časopisi. Od 1000 časopisov na Ogrskem je — 835 (88.5 proč.) židovskih. Izdaja se tudi precej slovaških listov, ki pa so pisani čisto vr madžarskem duhu, n. pr.: Slovenske noviny, Vlast a Svet itd. (Dalje prihodnjiS.) Ali ste že naročeni na „Stražo“? Ako še ne, storite to takoj I Dolžnost vsakega somišljenika je, da- je naročen na „Stražo“ in agitira za njo. Kjer eden ne zmore na* ročnine, naj jih stopi več skupaj! MALA NAZNANILA ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drngače se ne odgovori. Hlad trgovski pomočnik izvrstno izvežban v delikatesni, špecerijski ter v divjačinski trgovini, vešč knjigovodstva, nemške stenografije in strojne pisave, zdrav in krepek, trezen in zanesljiv, na svojem učnem mestu v graški veletrgovini po svoji izučbi že 2 leti (L leto kot vodja) v službi, želi dobiti v podobni stroki službe na domačih slovenskih tleh kot magaziner, knjigovodja, korespodent ali kot trgovski pomočnik. Ponudbe na naslov: Gregor Arnejc pri firmi Guldenprein Nibelungengasse Gradec. 99 Brander-ja okoli 800 litrov starine iz leta 1905, fino vino za buteljke iz zapuščine pokojnega kanonika veleč. g. Hajšek v Slovenski Bistrici je od 58 litrov višje po zmerni ceni na prodaj. Pojasnila se dobe pri posojilnici v Slovenski Bistrici. 97 Dvoje stanovanj s porabo vrta se odda mirnim najemnikom. Kje pove upravništvo. 86 Proda se kobila z žrebetom pri g. Mulec, pekarija, Studenci Ufer-strasse št. 3. 87 Lepo posestvo blizu Velenja v Spodnjem Štajerju, v ravnini in sicer zidana hiša, zidani hlev, 8’ora-lov njiv, 2 orala hmelja, 8 oralov travnikov med tem 2 orala sado-nosnika in 8 oralov dorastlega gozda z mešanim drevjem, skupaj 26 oralov, nerazdeljeno ali pa tudi samo polovica proda se za nizko ceno. Plačilo ugodno. Ponudbe naj se pošljejo pod „Posestvo“ na uredništvo tega lista. 91 Velikov posestvo prav lepo, na Spod. Staj. se proda zaradi bolehnosti posestnika celo ali pa na drobno. Posestvo meri čez 70 oralov in sicer 3 orale vinograda, 12 oralov njiv, 18 oralov travnikov, 12 oralov sadonosnikov, 25 oralov gozda z 12 zidanimi poslopji, gostilno, prodajalno blizu farne cerkve, v dolini ob okrajni cesti pol ure od kolodvora. Cena se določi po velikosti prevzetega posestva in številu poslopja. Ponudbe pod „Veleposestvo“ na upravn. tega lista. Kupi se lep in dopro ohranjen dvokolesni otroški voziček Ponudbe na upravn. Straže. x Hotel Pri belem volu v Celju sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letn senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : : «XXX* Restavracija XXXXJj Narodni dom v Mariboru. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, hizeljcan, konjican itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Naznanjava slavnemu občinstvu, da sva prevzela 1. t. 1. dobro znano gostilno poprej 9 „Hote! Alwies“. Priporočava pristna vina kakor: haložana, framčana, muškatelca (Dr. Turner) in izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo. Trudila se bova slavno občinstvo z vsem zadovoljiti in prosiva za mnogobrojen obisk. 90 I- in L. Nerst. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. Fotograf ijsk i ! xx XX XX Usojam si čenjeno občinstvo in odjemalce opozorit na moj fotografijski ateiije Pozor! Slovenci! Pozor! Josip Macuh, Maribor Stolna ulica štev. 5. se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah. 5000 ducatov prtov na in najboljša kakovost brez pogreška proda Pik Wilhelm, lanena tkalnica MrfillOV na Metavl (Češko). Prti 2 m dolgi in 155 cm široki po 2 K 30 v., 225 cm dolgi in 150 cm široki po 2 K 60 v. Prti iste kakovosti iz najboljšega platna so za 40 v. dražji. gp$*~ Kakovost izključuje vsako koukureneo. Najmanjša odpošiljatev 6 komadov s poštnim povzetjem. ___________________________________________ 94 Lomniški piškoti: mandeljni: vanilije so najbolj okusne k vinu, čaju, kavi in so najboljša darila za pojedine, za gododovanja itd. Zelo primerne pošiljatve s poštnim povzetjem odpošilja J. JINA, sladčićarnica, Lomnica na Popelki Češko. Nadalje se priporočajo mandeljuove precte, oblati, medeni svalčki, čajno pecivo itd. itd.' 95 Prosi se za poskušnjo! Ceniki zastonj ! Trgovci na Štajerskem dobe pošiljatve za poskušnjo zastonj. Pri sklicu na ta časnik dobite po znižani ceni pristno barvan cefir, kanavaz, kriset, platno, oksford, sukna za gospe kakor tudi robce, servijete itd. odpišilja Jaroslav Marek pri Novem mestu na Metavi Češko. Vzorci se pošiljajo zastonj in franko. Nengajajoče se sprejme nazaj. 96 Ignac Boži© narodni krojač y Mariboru, Tegethofova ulica 16, y hiši dr. Rosine se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78 vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 arah zgotovi. : XX XX XX W0F- XX XX Grajska ulica št. 28 ob ogla Gledališke nlice in se priporočam za vsa v stroko spadajoča dela kakor za fotografiranje v atelijeju ali tudi v drugih hišah, hiš, društev in skupin, družin in okrajev v velikem kakor v malem obsegu po najnižji ceni in najboljši izvršitvi. Svest sem si, da bode cenjeno občinstvo z mojimi deli zadovoljno in se za vsak čas priporočam. Naročila po pošti se z voseljem sprejemajo in hitro izvršijo. (Dopisnica zadostuje,) Se priporoča Josip Rosenkranz lSarib©B*. Za fotografiranje obbajancev in birmancev 88 znižane cene. K K K K % K M K X K M K % X X. X X X X X X X X Cerkvttiti in sobni slikar in pleskar Franjo Horvat flV A RIB O R, Kasinogasse šfev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 vir* Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke! 3 •43«^ O IzdelOYatelj cerkvenega orodja in posode 0 Karol Tratnik, Maribor Župnijska ulica št. 3. se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštrane, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v Ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar M*Bnreš Maribor Tegethofova cesta 33. pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine,, srebrnine, ur itd. po naj nižji ceni. (xramofVvnP s slovenskimi ploščami, čistim in vAl CLIIIUIUIJ U jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. v Popravila se-točno in hitro izvršujejo. Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi, Celje priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2. Najnižje cene! Najsoiidnejša in točna postrežba! Uta debel«. Uta-drobno. Trgovski učenec iz boljše hiše in z dobrimi šolskimi spričevali, vešč slov., in nemškega jezika se takoj sprejme v manufakturni trgovini Joh. Grubitsch, Maribor Tegetthoffova cesta št. 11. I C on,- J s se priporoča za obilni obisk. : za razne stioje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K. Za nakup priporočamo tvrdko ®L,E. Š^pec, Maribor Crrajski trg štev. 2 katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd. Založnik in izdajatelj: Konzorzij „Straža“. Odgovorni urednik s Viktor Cenčič. Tisk tiskarne sv. Cirila v Marihoru.,