Madžarski jezikovni vpliv v besedišču Martjanske pesmarice Elod Dudäs m Cobiss: 1.01 V prispevku je predstavljen madžarski jezikovni vpliv, kakršen se kaže v prvem ohranjenem jezikovnem spomeniku prekmurskega jezika, tj. Martjanski N pesmarici. Prevzete madžarske besede in madžarski kalki so slovarsko obdelani, slovarski sestavki vsebujejo slovnične podatke, etimološke razlage, ^ sklice na dostopna prekmurska narečna in zgodovinska slovaropisna dela ter Z ponazarjalne primere. ^ Ključne besede: slovenščina, madžarščina, prekmurski knjižni jezik, izpo- O sojenke, kalki j m Hungarian linguistic influence in the vocabulary of the Martjanci hymnal ^ This article presents Hungarian linguistic influence as expressed in the first preserved linguistic monument of the Prekmurje language, the Martjanci hym - „ nal. Hungarian loanwords and Hungarian calques are presented in dictionary ^ format and the dictionary entries contain grammatical information, etymological explanations, references to available Prekmurje dialect and historical dictionaries, and illustrative examples. ^ Keywords: Slovenian, Hungarian, Prekmurje standard language, loanwords, calques 0 Uvod V prispevku1 z naslovom Madžarski jezikovni vpliv v besedišču Martjanske pesmarice predstavljam prvi ohranjeni jezikovni spomenik prekmurskega jezika, tj. Martjansko pesmarico. To delo ima izjemno pomembno vlogo v zgodovinskem razvoju stare knjižne prekmurščine, saj se je v njem izoblikovalo tisto jezikovno stanje, ki je bilo izhodišče poznejšim avtorjem tega jezika. Pesmarica je pomembna tudi za raziskovanje madžarskih izposojenk in kalkov, saj kot najstarejši ohranjeni jezikovni spomenik prekmurskega knjižnega jezika vsebuje najstarejšo plast prevzetih madžarskih besed in kalkov. V raziskavi so predstavljene najpomembnejše okoliščine, ki so določale madžarsko-prekmurske stike, delno je upoštevano tudi dosedanje raziskovanje teh stikov. Madžarski kalki in izposojenke so slovarsko ob- 1 Prispevek je predelana različica moje diplomske naloge, ki je nastala na Filozofski fakulteti Univerze Loranda Eötvösa v Budimpešti pod mentorstvom dr. Marije Bajzek Lukač leta 2011. Mentorici se za vso pomoč zahvaljujem. E Z delani, slovarski sestavki vsebujejo slovnične podatke, etimološke razlage, sklice na dostopna prekmurska narečna in zgodovinska slovaropisna dela ter zglede rabe, N tj. primere iz pesmarice. I K O 1 Zgodovina prekmurskega knjižnega jezika S L Zgodovina prekmurskega knjižnega jezika je povezana s panonsko teorijo. Začetek 0 knjižne prekmurščine moramo iskati okrog leta 866, ko sta Ciril in Metod prišla na v Kocljev dvor v Blatenski Kostel. Slovanska apostola sta dobila petdeset učencev, da bi jih naučila brati in pisati glagolico. V Rim sta morala po dovoljenje za opravljanje slovanskega bogoslužja. Papež Hadrijan II. jima ga je dal in ustanovil panonsko nadškofijo. Po mnenju Marka Jesenška (2005: 28-29) je bil prav to najpomembnej-Z ši trenutek, ki j e močno vplival na usodo slovanskega j ezika v panonskem prostoru. A Zaradi dovoljenja za slovansko bogoslužje in pokristjanjevanje Cirilu in Metodu P se je izoblikovala slovanska jezikovna, predvsem nabožna jezikovna baza, ki je 1 postala temelj prekmurščine in kajkavščine. Prav s tega vidika je razumljiva jezi-S kovna podoba prvih slovenskih jezikovnih dokumentov, tj. Brižinskih spomenikov, ^ ki vsebujejo mnogo lastnosti panonske jezikovne baze. 1 Okrog leta 990 so Madžari vdrli v karpatski bazen in ga okupirali. Po ma- 7 džarski naselitvi je panonski prostor prišel pod vpliv madžarske države. Po letu • 1000 so pri pokristjanjevanju slovenskega etničnega prostora odločilno vlogo odi-1 grali meniški redovi, in sicer benediktinci v Kančevcih (od leta 1093) in v Monoštru • (1184-1219), cistercijani v Monoštru (1219-1526) in ivanovci v Gradu, Soboti in 1 Selu (13.-15. stoletje) (Orožen 1996: 362). Ob koncu 10. stoletja se je začelo oblikovanje madžarskih škofij. Severno Prekmurje, katerega del je tudi Porabje, je bilo zgodaj vključeno v škofijo Gyor, ki je bila osnovana leta 988. Južni del Prekmurja pa je spadal pod zagrebško škofijo, ki je bila osnovana leta 1094. Takrat se je začelo tesno sožitje med kajkavščino in prekmurščino. Jezikovni vpliv zagrebške škofije je bil velik (Jesenšek 2005: 30). Kajkavski duhovniki so prihajali na ozemlje Prekmurja. Ob grških, latinskih in madžarskih besedilih so uporabljali tudi kajkavske prevode (Jesenšek 1991/92: 177). Kajkavski vpliv je ostal močan do časa ilirizma, ko se je na Hrvaškem izoblikoval enoten knjižni jezik. Lahko rečemo, da se je prekmurski jezik v cerkvi ohranjal tudi zaradi kajkavskih besedil. To razlagamo z dejstvom, da je bila razlika med jezikoma takrat zelo majhna, zato je prisotnost kajkavščine pomagala ohranjati prekmurski jezik. V prekmurščini sta obstajali le ustno izročilo in bukovništvo (Orožen 1996: 362). V 16. stoletju se začne obdobje rokopisnih pesmaric, med njimi tudi Martjanske pesmarice. Te pesmarice, ki jih je več kot 70, so pomagale pri normiranju prekmurskega knjižnega jezika, ki je v tesnem stiku s širjenjem protestantizma v Prekmurju. Pri slednjem moramo upoštevati vlogo zemljiških gospodov Gornjega in Dolnjega Prekmurja. Najpomembnejši in najmočnejši zemljiški gospodje te dobe so bili Nadasdyji, Batthyanyi in Szechyji. V tem obdobju je bilo v navadi, da je moral biti tlačan iste vere kot njegov zemljiški gospod: če je gospod sprejel protestantizem, so ga sprejeli tudi njegovi tlačani. Reformacija se je med Prekmurci uveljavila veliko bolj kot med kajkavci. Leta 1681 je deželni zbor v Sopronu določil artikulame kraje, kjer so evangeličani in kalvinci ^ lahko opravljali božjo službo in imeli šole, v katerih je pouk potekal v materinšči- ^ ni (Novak 1997: 21). Tak kraj je bil za prekmurske Slovence Nemescso (Čoba) ® (Novak 1997: 21), ki se nahaja v severnem delu Železne županije, 6 kilometrov ,!., jugovzhodno od Koszega. Odlični poznavalec in raziskovalec prekmurskih Sloven- ^ cev, Anton Trstenjak, v zvezi z artikulamimi kraji omenja, da je bil tak kraj poleg ^ Čobe še šurdanska protestantska občina za Prekmurce, ki je bila osnovana leta 1659 * (Trstenjak 1905: 54). Marija Magdalena Nadasdy jim je leta 1718 podarila pusto Liszo, ki se je nahajala na severnozahodnem delu županije Somogy (dandanes je ^ že del županije Zala) (Trstenjak 1905: 55). Leto dni pozneje se je na omenjeno ^ pusto preselilo 14 prekmurskih slovenskih rodbin iz Železne županije (Trstenjak 1905: 59). Po Ivanu Čaploviču navaja Trstenjak (1905: 61) s Slovenci naseljene vasi: Mihalyd (danes Mihald), Sand, Liszo, Szentpeter (danes Poganyszentpeter), ^ Bükkösd (danes Somogybükkösd), Szentpal (danes Porrogszentpal), Porrog, Pat, Szentkiraly (danes Porrogszentkiraly), Vese in Bereny (danes Iharosbereny). Poleg tega moramo omeniti še Taranj (danes Tarany), kjer so živeli Slovenci celo do druge polovice 20. stoletja. Usoda vseh protestantov, torej tudi na Ogrskem, se je spremenila s tolerančnim patentom, ki jim je dovolil zidati cerkve in šole povsod na ozemlju kraljestva. Slovenske protestantske župnije v Železni županiji so bile ^ Puconci (osnovana leta 1783), Hodoš (1783), Križevci (1783) in Bodonci (1792) O (Trstenjak 1905: 77). Natančen pregled prekmurskega protestantizma j e zelo pomemben zaradi ra- ^ zumevanja nastanka in razvoja prekmurskega knjižnega jezika. Omenil sem že, da ^ rokopisne pesmarice odražajo najzgodnejšo pisno podobo in stanje prekmurščine. W Tradicija rokopisnih pesmaric je zelo pomembna, saj se je prekmurščina s tem oči- ^ stila kajkavskih elementov in začela svojo razvojno pot. Prva tiskana knjiga v prekmurščini je bil Temlinov Mali Katechizmus, ki je izšel leta 1715 v Halleju. Temlinov katekizem je prevod madžarskega Gyorskega katekizma (Škafar 1978: 15). V Halleju je bilo natisnjeno veliko prekmurskih knjig. Temlinova lepo pokaže, da so protestanti igrali zelo pomembno vlogo v nastanku in razvoju prekmurskega knjižnega jezika. To je razumljivo, saj je reformacija prinesla idejo o skrbi za materni jezik. Cilj reformacije pa je med drugim bil, da bi bilo Sveto pismo prevedeno v domači jezik. Prekmurski protestanti so študirali v Nemčiji, v Sopronu in na požunskem (bratislavskem) liceju (Jesenšek 2000/01: 297). Na tem liceju je študiral tudi Števan Küzmič, ki je po končanem študiju šel v Čobo in nato leta 1755 v Šurd. Tam je postal drugi slovenski duhovnik (prvi je bil v letih 1751-1755 Adam Berke - Trstenjak 1905: 72); v Šurdu je ostal do smrti, torej do leta 1779. Tam je tudi prevedel Nouvi zäkon (1771) in s tem normiral prekmurski knjižni jezik. Odločil se je za nadnarečno tvorbo ravenskih in goričkih glasoslovnih, oblikoslovnih in skladenjskih posebnosti, vendar se je zgledoval tudi po osrednje-slovenskih protestantskih piscih (Jesenšek 2000/01: 301). Prva katoliška knjiga v prekmurščini je izšla šele leta 1780. Prebujenje prekmurskih katoliških piscev je povezano z osnovanjem nove škofije v Sombotelu (1777), kjer je bil prvi škof Janos Szily, ki je močno podpiral izdajanje prekmurskih nabožnih in učnih knjig (Just 2009: 20). Najpomembnejši avtor med katoliki Z je bil Mikloš Küzmic. Predelal je madžarski učbenik Miklosa Revaia, ki je izšel z naslovom ABC kni'sicza za närodni soul haszek. Naslov te knjige je enak naslovu N madžarskega učbenika. Prekmurska knjiga ima nekatere značilnosti, po katerih se 1 razlikuje od madžarske verzije, in sicer vsebuje spovedi, molitve in slovarček (Nyo-^ markay 2002: 21). V slovarju je 215 besed, zato lahko rečemo, da je to prvi dosežek O prekmursko-madžarskega slovaropisja (Lukacsne Bajzek 2004: 44). Prekmurska S slovaropisna tradicija je lepo razvidna tudi pozneje. Pri tem sicer ne moremo goL voriti o velikih strokovnih dosežkih, temveč o koristnih in uporabnih knjižicah, se- 0 znamih, ki so ljudem pomagali v vsakodnevnem življenju. Drugi prekmurski slovar v je na koncu učbenika Jožefa Košiča, ki spada med najpomembnejše prekmurske avtorje in je živel v 19. stoletju. Slovarček je izšel v slovnici Krätki Nävuk Vogr-szkoga Jezika za Zacsetn^ke v Gradcu leta 1833. Vsebuje 1500 madžarskih besed s prekmurskimi ustreznicami (Lukacsne Bajzek 2004: 44). Košič je poleg tega uč-Z benika pisal še etnološka in zgodovinska dela. Drugi pomembni slovar 19. stoletja A je Lülikov slovar, ki je izšel v dvojezičnem abecedniku Ta velke ABC ali Solszka-P -Vcsenyä v-zgovärjanyi vu Plemenitom Vas Värmegyövi sztojecsim Szlovenom na 1 vörazsirjävanye vogrszkoga jezika (Kozar Mukič 1998: 86). Vsebuje 956 gesel, ki S so razporejena po abecednem redu, slovarska posebnost pa je zgradba v obliki vpra-^ šanj in odgovorov (Ulčnik 2009: 98). Iz teh podatkov je razvidno, da poleg nabo-1 žnih in šolskih knjig obstajajo v prekmurščini tudi dragoceni slovaropisni dosežki. 7 Zanimiva je tudi prekmurska publicistika, ki se je začela izoblikovati šele v • drugi polovici 19. stoletja. Prvi prekmurski časopis Prijatelje izhajal v Budimpešti 1 v letih 1875-1879 (Ulčnik 2009: 58). Njegov glavni urednik in v glavnem edini • stalni novinar je bil Imre Agustič. Prva številka je izšla 15. septembra 1875. Časopis 1 je izhajal v madžarskem črkopisu, ki ga je Agustič zamenjal z gajico v začetku leta 1877 (Ulčnik 2009: 67). Prijatel je nehal izhajati zaradi Agustičeve smrti. Temu časopisu so sledili cerkveni protestantski in katoliški časopisi ob koncu 19. stoletja, v 20. stoletju pa so se jim pridružili še politični, leposlovni in drugi mesečniki, tedniki in dnevniki (Jesenšek 2008: 103-104). Marko Jesenšek (2008: 104) ugotavlja, da v času izhajanja časopisa Prijatel prekmurskega knjižnega jezika že dobrih dvajset let formalno ni bilo več. To razlaga z dogodki in mislijo 19. stoletja, in sicer da je jezikovna enotnost pogoj za nacionalno samostojnost in tudi za državotvornost (Jesenšek 2008: 104). Zato se je prekmurščina združila z osrednjeslovenskim jezikom. Najprej so katoliški pisci začeli nadomeščati prekmurščino s t. i. novoslovenščino (Jesenšek 2008: 104). K poenotenju dveh knjižnih norm je pripomogel nastanek Kraljevine SHS, katere del je leta 1919 postalo tudi Prekmurje z izjemo Porabja, ki je ostalo na območju madžarskega kraljestva. Vzporedno s tem je prekmursko knjižno izročilo postalo manj pomembno in močno, nadomestila ga je nova, enotna slovenska knjižna norma. ElodDudäs, Madžarski jezikovni vpliv v besedišču Martjanske pesmarice 2 Martjanska pesmarica ^ Martjanska pesmarica je rokopisna pesmarica, ki ima 600 strani. Sestavljena je iz ® petih različnih delov, v katerih so obdelani najpomembnejši dogodki cerkvenega ,!., leta. Prvi trije deli so vsebinsko najbolj enotni, ker vsebujejo besedila, namenjena za ^ petje pri božji službi, in nekatera daljša besedila za branje ali recitiranje v cerkvi oz. ^ šoli (Novak 1997: 7). V prvem delu Martjanske pesmarice so adventne in božične ^ pesmi, v drugem postne in velikonočne, v tretjem pa binkoštne. Četrti del pesmarice ^ vsebuje različne nabožne pesmi in prevod madžarske Cantio de Rakoczio ter nedo- ^ končano daljšo pesnitev o Mariji Magdaleni. Najbolj zanimiva pesem nosi naslov ... ^ Csäkovom Turni... in predstavlja tragično usodo junaka Nikole Zrinjskega. Nahaja se v petem delu pesmarice in obsega 24 strani. Razen te pesmi pa so v petem delu še ^ nabožne in Cantio de Matrimonio. Po mnenju Vilka Novaka (1997: 21) so prvi trije ^ deli pesmarice iz 17. stoletja, četrti in predvsem peti del pa iz 16. stoletja. Martjanska pesmarica, ki jo danes hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru, je svoje ime dobila po vasi Martjanci, pomembnem središču prekmurskih protestantov v letih 1592-1672 (Novak 1997: 21). Rokopis so sprva hranili v martjanski župniji, na kar opozarja tudi zapis na koncu drugega dela, ki se glasi: Per me Nico-lao /Legen (Anno Do,,) /1710Die 15 Apr. /in Martyänczi (MP: 224). Na nastanek pesmarične tradicije je močno vplivala bogata madžarska pesmarična tradicija in ® seveda tudi kajkavske pesmarice (najpomembnejši so Pavlinska pesmarica, Kra-jačiceva Molitvena Knyisica, Drnjanska pesmarica in Cithara Octochorda - prim. ^ Novak 1973/74). Prvič je o pesmarici pisal Franc Kovačič leta 1922 v reviji Časopis za zgo- W dovino in narodopisje. Omenja jo kot najstarejši literarni spomenik v prekmurščini ^ (Novak 1997: 3). V madžarski strokovni literaturi jo je prvič omenil Laszlo Hadro-vics. Ukvarjal se je s tistimi pesmimi, ki imajo madžarski vir (Hadrovics 1944). Pozneje je o njej pisal tudi Imre Bori, ki pa je pesmi velikokrat napačno razumel. Zaradi tega moramo biti do njegovih ugotovitev zadržani. V zadnjem času se je z njo ukvarjal zlasti Istvan Lukacs (Lukač 2003; Lukacs 2005). Na Hrvaškem sta jo raziskovala Franjo Fancev in Olga Šojat. Omeniti je treba spor med slovenskimi in hrvaškimi raziskovalci v zvezi s knjižnim izročilom, ki mu pesmarica pripada. Hrvati pesmarico uvrščajo v že omenjeno tradicijo kajkavskih pesmaric 17. in 18. stoletja. Vilko Novak pa govori o mešanem slovstvenem jeziku, ki je temeljil na sorodni panonski leksiki in drugih sorodnih značilnostih (Novak 1973/74: 216). Temu dodaja še to, da se je ta mešani slovstveni jezik od časa do časa in od avtorja do avtorja čedalje bolj čistil kajkavskih elementov in se vse bolj približeval živemu (prekmurskemu) govoru, vse dokler ni v Küzmičevem prevodu Nouvega zäkona ostal skoraj povsem brez kajkavske posebnosti (Novak 1973/74: 216). Vilko Novak je Martjansko pesmarico odločno uvrstil med dela prekmurskega slovstva, kar pa ni povsem jasno v luči njegovega mnenja o mešanem slovstvenem jeziku, saj bi pričakovali, da je Martjanska pesmarica še dosežek tega mešanega jezikovnega obdobja, ki se konča na koncu 18. stoletja s Küzmičevim Nouvim zäkonom. Določeno negotovost je opaziti v zvezi s pripadnostjo pesmarice kajkavskemu ali prekmurskemu slovstvenemu izročilu. O pripadnosti pesmarice Vilko Novak piše: »Nastanek in W značaj - končno tudi pripadnost slovenskemu slovstvu in slovenski kulturi - MP I N [= Martjanske pesmarice - op. E. D.] moramo gledati in dognati v njenem mednaro-1 dnem okviru, verskem v povezavi in odvisnosti od sosednih narodov: madžarskega in hrvaškega. Delno tudi z osrednjim slovenskim protestantizmom v 16. stoletju.« 0 (Novak 1997: 14) Kot je razvidno iz zgoraj navedenega, moramo na Martjansko pes smarico gledati z medkulturnega vidika, kar j e tudi skladno s tedanjim večkulturnim L okoljem, kjer je sožitje jezikov in kultur trajalo že stoletja. O V N 3 Zgodovina raziskovanja madžarsko-slovenskih jezikovnih stikov 1 Madžarsko-slovenski jezikovni stiki segajo v preteklost in govorimo lahko o ti-Z sočletnem medsebojnem jezikovnem vplivu. Raziskovanje teh jezikovnih stikov pa A se je začelo šele v 20. stoletju in spada med najmanj raziskovana področja. Marija p Bajzek meni, da »živi/je živelo malo slovenskih strokovnjakov, ki znajo/so znali 1 madžarsko vsaj brati, in tudi med madžarskimi je malo takih, ki poznajo vsaj en s sosedni slovanski jezik« (Bajzek 2009: 345). Prvič je poročal o madžarskih be-K sedah v prekmurščini Avgust Pavel (Pavel 1947). V razpravi Magyarok es szlo-1 venok (Madžari in Slovenci) je naštel prevzete madžarske besede v prekmurskem 7 besedišču, vendar je poudarek na stičnih točkah med dvema narodoma s knjižnega, • kulturološkega in zgodovinskega vidika. Na začetku štiridesetih let 20. stoletja je 1 izšel zbornik A magyarsäg es a szlävok (Madžari in Slovani), v katerem je obja- • vljena razprava velikega madžarskega slavista Istvana Kniezse (Kniezsa 1942), ki 1 je v okviru te razprave pregledal madžarske izposojenke v vseh slovanskih jezikih. Omenja tudi slovenščino oz. prekmurščino in navaja madžarske izposojenke. S slovenske strani moramo omeniti Vilka Novaka, ki je med prvimi opozoril na madžarske izposojenke v prekmurščini (Novak 1974/75). Obsežnejši pregled te teme ponuja Marija Petrov-Slodnjak (Petrov-Slodnjak 1978). Avtorica v nemško pisanem prispevku navaja tudi kratek zgodovinski pregled razvoja prekmurskega jezika. Pri izpisanih madžarskih izposojenkah navaja pomene v nemščini in madžarščini ter etimološke razlage madžarskih besed. Marija Bajzek Lukač je posvetila posebno pozornost madžarskim elementom Küzmičevega Nouvega zäkona (Bajzek Lukač 2005). Natančno je pregledala ozadje nastanka prevoda in opozorila tudi na sočasna madžarska prevoda. S primerjalnofilološko metodo je odkrila številne iz madžarščine prevzete in kalkirano prevedene izraze in povedi. Avtorica razvršča madžarske izposojenke v različne skupine, pripadajoče različnim terminologijam, kot so na primer krščansko besedje, besedje iz družbenega življenja idr. Kot posebno skupino izpostavlja dobesedne prevode iz madžarščine in ravno ta je posebno dragocena, saj je to prvi pregled kalkiranih izrazov po madžarskem vzorcu, npr. düsnavejszt 'vest',p^szmaznanci 'pismarji', zsitka drejvo 'drevo življenja' (Bajzek Lukač 2005: 442). Avtorica navaja madžarske izposojenke po abecednem redu in jih dopolnjuje z gradiščanskohrvaškimi, hrvaškimi in srbskimi podatki, če je navedeni primer znan tudi v teh jezikih. Poleg tega dodaja še citate iz Küzmičevega prevoda in iz madžarskih prevodov. Pozneje se je avtorica vrnila k temi in ji je posvetila še eno razpravo (Bajzek 2009), v kateri je povzela dotedanje dosežke raziskovanja ma- jh džarsko-slovenskih jezikovnih stikov in predstavila prevzete madžarske elemente r^ Küzmičevega Nouvega zakona. ^^ 4 Madžarski jezikovni vpliv na besedišče Martjanske pesmarice ^ m Predstavitev madžarskega jezikovnega vpliva na besedišče Martjanske pesmarice ^ je izjemno pomembna. Po eni strani je Martjanska pesmarica najstarejši jezikovni ^ spomenik prekmurščine, ki odraža pisno različico tega jezika. Prav zato ni jasno, zakaj ni bila upoštevana pri zbiranju gradiva za Novakov zgodovinski slovar stare knjižne prekmurščine (Novak 2006). Po drugi strani iz nje spoznamo najstarejši ^ sloj madžarskih izposojenk in kalkov v prekmurščini, ki se je razvijala pod močnim vplivom knjižne kajkavščine. To velja predvsem za krščansko terminologijo; pa tudi za druge terminološke skupine. Vse besede navajam v geselskih člankih, ki jih sestavljajo štirje deli: iztočnica, slovnični podatek, knjižnoslovenski in madžarski pomen ter ponazarjalno (ilustrativno) gradivo. Iztočnice so zapisane po pravilih prekmurskega knjižnega jezika in označene z naglasom. Samostalniki so navedeni v imenovalniku ednine, glagoli v ® nedoločniku, pridevniki v imenovalniku ednine moškega spola, tem pa sledi druga osnovna slovarska oblika. V geslu so navedeni sklici na različne slovarje, etimolo- ^ ška razlaga in ponazarjalni razdelek s praviloma prvim citatom iz Martjanske pe- ^ smarice in navedbo mest vseh drugih pojavitev besede ali besedne zveze. W aldomaš -a m 'blagoslov' ■ 'aldomas' (Miklošič 1886: 2; Plet. 1: 3; ERHSJ 1: 26; ESSJ 1: 3; RHKKJ 1: 74; BSJ: 14). Beseda je prevzeta iz madž. aldomas 'napitnina, blagoslov', kar je prvič izpričano okrog leta 1150 in je besedotvorna izpeljanka iz glagola ald 'blagosloviti' (TESz 1: 131; EWUng 1: 24). Danes je beseda živa v oblikah adomaš 'isto' (Novak 1996: 17; Novak 2006: 1; Bajzek Lukač 2009: 54) in odomaš 'isto' (Novak 1996: 88). Kot pravni termin je beseda prešla v sosednje jezike (TESz 1: 131). ♦ »Aldomas Goszpodna Jesusfa, prebivai / vlzegdar med vami bis.« (MP: 154) Enkratnica. aldov -a m 'žrtev' ■ 'aldozat' (Miklošič 1886: 2; Plet. 1: 3; ERHSJ 1: 26; ESSJ 1: 3; RHKKJ 1: 74; Novak 1996: 17; Mukič 2005: 4; Novak 2006: 2; Bajzek Lukač 2009: 56). Beseda je prevzeta iz madž. aldo 'ki blagoslavja' (Novak 1996: 17). Madžarska beseda je prvič izpričana po letu 1416 ali okrog leta 1450 in je besedotvorna izpeljanka iz glagola ald 'blagosloviti' (TESz 1: 131; EWUng 1: 24). Nadomestitev madž. -o, ki ga prekmurščina nima, s prekm. -ov je splošen pojav, gl. npr. tudi akov 'stara merska enota, okrog 56 litrov', birov 'sodnik', hajov 'ladja' itd. ♦ »Vu po-csetki Szveita gda / je on za vaz aldov, Otecz mene / odlocsil, paki zvami on Ize je / zmiril, i Nebeszko Krallesz,, / tvo, onda vam napravil.« (MP: 73; drugo: 180, 482) Z alduvati -ujem nedov. 'darovati, žrtvovati' ■ 'aldoz' (RHKKJ 1: 75). V slovarjih W je beseda navedena v oblikah aldovati 'isto' (Miklošič 1886: 2; Plet. 1: 3; ESSJ 1: Z 3; RHKKJ 1: 75) in aldüvati 'isto' (Novak 1996: 17; Mukič 2005: 4; Novak 2006: 1 2; Bajzek Lukač 2009: 56). Glagol je izpeljanka iz samostalnika aldov 'žrtev', ki ^ je etimološko v zvezi z madž. äld 'blagosloviti'. ♦ »I gda Golzpon Bogh fzebe / O alduva, za naffe pregreisenye, O,, / cza fzvojega veliko fzerdo, on to / hitro vtisi.« S (MP: 169; drugo: 170, 184, 198, 260) ► alduvati se -ujem se nedov. 'žrtvovati se' ■ L 'felaldozza magat' (RHKKJ 1: 75). Gl. alduvati. ♦ »Jesus Christus prava zor,, / ja, 0 ki szi z Nebesz doli / sztopil, za nasz fzi sze / ti alduval.« (MP: 96) Enkratnica. ► al-v duvanje -a s 'darovanje, žrtvovanje' ■ 'aldozas' (RHKKJ 1: 75). Slovarja navajata besedo v obliki aldüvanje 'isto' (Mukič 2005: 4; Novak 2006: 2), ki je izpeljanka iz glagola aldüvati 'darovati, žrtvovati'. ♦ »Dai Jesus da Tvoje / moke, za naffe greihe velike, / pred oczem Bogom bodejo, / alduvanye vekivecsno. Amen.« (MP: 174; Z drugo: 214, 218) A p apostol -a m 'apostol' ■ 'apostol' (RHKKJ 1: 86; Novak 1996: 18; Mukič 2005: 6; 1 Novak 2006: 4; Bajzek Lukač 2009: 58). Beseda je prevzeta iz madž. apostol 'apo-S stol' (Novak 1996: 18), kar je prvič izpričano po letu 1372 ali okrog leta 1448 in ^ je prevzeta iz cerkv.lat. apostolus 'apostol' (TESz 1: 166; EWUng 1: 42). Nekateri 1 madžarski j ezikoslovci so besedo razlagali s slovanskim poreklom, vendar pa njiho-7 vo mnenje ni bilo sprejeto, drugi strokovnjaki so možnost morebitnega slovanskega 2 posredovanja izključili, (prim. Kniezsa 1974: 588; TESz 1: 166; EWUng 1: 42). 1 ♦ »Jesus na Vuzmene godi, szvo,, / im Jagnye jefzti veli, nafz odrei,, / siti rata; Glih • pri toi ifztoi Vecserje, / fzvoi Teftamentom naredi, / noge miva Apoftolom, lubezen / 1 terditi vucsi, nyim nyih / fzlaboszt oznanuje, do koncza predgo / fztroftom.« (MP: 159-160; drugo: 212, 231, 252, 253, 254, 255, 256, 274, 279, 282) bakov -a -o prid. 'kozlov' ■ 'bakos' (Plet. 1: 10; ERHSJ 1: 95; Novak 1996: 19; BSJ: 34; Mukič 2005: 9; Novak 2006: 7; Bajzek Lukač 2009: 61). Beseda je izposojena iz madž. bak 'kozel', kar je izpričano od leta 1329 in je bilo prevzeto iz bav.--avstr. bock 'isto' (EWUng 1: 221). ♦ »Nei nafz je zbäko,, / vom kervjom, odkupil ni zTel,, / csicsovom, nego fzvojom fzve,, / tom kervjom, naffe greihe ode,, / pral je.« (MP: 174) Enkratnica. balžam -a m 'balzam' ■ 'balzsam' (Plet. 1: 11; RHKKJ 1: 105; Novak 2006: 7; Bajzek Lukač 2009: 62). Beseda je prevzeta iz madž. balzsam 'balzam', kar je prvič izpričano po letu 1372 ali okrog leta 1448 in je delno prevzeto iz lat. balsamum 'balzam' in delno iz nem. Balsam 'isto' (TESz 1: 234; EWUng 1: 76). Dokaz madžarskega posredovanja pri prekmurski besedi je nadomestitev prvotnega sogla-sniškega sklopa -Iz- s sklopom -Iž-. To madžarsko posebnost ohranja prekmurska beseda. ♦ »Jesus od fzuncza fzvetleisi, / od Balsama jeszi dragsi, / od fzlatkocse meda fzlaisi, / od vszeih fztvarih lubezneisi.« (MP: 92) Enkratnica. baršom -a m 'žamet' ■ 'barsony'. Slovarji ga ne navajajo v tej obliki. Znana je oblika baršun 'isto' (Plet. 1: 13; RHKKJ 1: 112; Novak 1996: 20; BSJ: 37) in tudi baršon 'isto' (ERHSJ 1: 114; RHKKJ 1: 112; Novak 2006: 8). Razen v teh oblikah je beseda izpričana tudi kot barsun, baršum 'isto' (RHKKJ 1: 112) in baršonj 'isto' jh (Novak 2006: 8). Vse oblike te besede so izposojene iz madž. barsony 'žamet', ® kar je v madžarščini prvič izpričano okrog leta 1395 in je izposojeno iz staroturš. ,!., barčin, barčun 'brokat' (TESz 1: 254-255; EWUng 1: 85). ♦ »Ti Izo ga vbarsom ^ oblekli, / i zternya korono fzpleli, na glavo szo / mu djali, pred nyim fzo poklecsu- ^ vali, je,, / dno terfz mu vroke dali, i vobraz fzo / mu pluvali.« (MP: 162-163; drugo: ^ 196) ► baršomski -a -oprid. 'žameten', ■ 'barsonyos'. Tako kot samostalnik tudi ta ^ izpeljanka ni izpričana v tej obliki; izpeljana je iz baršom 'žamet'. ♦ »Tebe je tafut barsomJZki, to fzü,, / ho fzeno vankusecz, csigli / fzi velik krally zmosni, jai / kak fzi zdai fziromaski.« (MP: 112) Enkratnica. bašta -e ž 'trdnjava' ■ 'bastya' (Miklošič 1886: 8; ERHSJ 1: 119; ESSJ 1: 13; RHKKJ 1: 114; BSJ: 38; Novak 2006: 8). Beseda je izposojena iz madž. bastya 'tr- ^^ dnjava', kar je izpričano od leta 1475 ali 1508 in izvira iz sev.it. bastia 'trdnjava' (EWUng 1: 85; Hadrovics 1965: 82-84). ♦ »Ino mi poszla nikoliko Janicsarov, / ki mi lekmeszto Basto podkopasse, / puksenoga Praha tam vnogo vusgasfe, / ino mi ® tako Basto razmetasfe.« (MP: 336) Enkratnica. ^ m batriviti -im nedov. 'opogumljati, tolažiti' ■ 'bator^t, vigasztal' (Plet. 1: 14; ESSJ 1: ® 13; RHKKJ 1: 116; Novak 2006: 9). Glagol je izposojen iz madž. bätor^t 'opogu- h^ miti', ki ima staroturški izvor in je prvič izpričan po letu 1416 ali okrog leta 1450 ^ (TESz 1: 258; EWUng 1: 86). Soglasniški sklop -tr- na mestu madž. -tor- razlagamo iz madž. bätrak 'pogumni', ki je množinska oblika madž. bätor 'pogumen' W (ERHSJ 1: 123). Poznani sta tudi obliki batrivati 'opogumljati' (Novak 1996: 20) ^ in batrüvati 'isto' (Mukič 2005: 11). ♦ »Tebe bom dicsil vu Nebi, / zvisfaval bom te vblasensztvi, / Jesus batrivi nasz vsitki, / pripelai nasz volyo k oczi.« (MP: 93; drugo: 94, 105, 291, 330, 331, 332) ► batriven -vna -o prid. 'pogumen' ■ 'bator' (Plet. 1: 14; ESSJ 1: 13; RHKKJ 1: 116; Novak 1996: 20; BSJ: 38; Mukič 2005: 11; Novak 2006: 9; Bajzek Lukač 2009: 63). Izpeljanka je iz glagola batriviti 'opogumiti, tolažiti'. ♦ »Malo ih pogine Szigetskih Ju,, / nakov na pervom Harczi kroto ba,, / trivni beffe a Czar Szoliman kroto / faloszten beffe, kai na jednom Har,, /czi niftar nedobiffe. (MP: 330; drugo: 333) ► batrivno prisl. 'pogumno' ■ 'batran'. Glej podiztočnico batriven. ♦ Gofzpodna Xtus,, / fa, batrivno csakaimo, od kotero,, / ga vfza dobra csuli bomo.« (MP: 99; drugo: 320) ► batrivitel -a m 'tolažnik' ■ 'bator^tö, vigasztalo' (ESSJ 1: 13; RHKKJ 1: 116). Pleteršnikov slovar ga navaja v obliki batrivitelj. Izpeljanka je iz batriviti 'opogumiti, tolažiti'. Otrditev palatalne-ga -t > -l je splošna sprememba v prekmurščini, prim. dobročinitelj 'dobrotnik' > dobročinitel 'isto'. ♦ »12. Oh veliki Boug! pofzlühni, Kaj tvoj / fzin tebe profzi :/: Oh Iezus! tebi fze molim, / Ofztani, i t^ zmenom. R. Bätrivitel, Düh / fzveti!« (MP: 270; drugo: 281) beteg -a m 'bolezen' ■ 'betegseg' (Miklošič 1886: 11; Plet. 1: 22; ERHSJ 1: 142; SSKJ 1: 125; RHKKJ 1: 132; Novak 1996: 20; SES: 37; Mukič 2005: 15; Novak 2006: 11; Bajzek Lukač 2009: 65). Beseda je iz madž. beteg 'bolan'. V madžaršči- ni je prvič izpričana po letu 1352 ali okrog leta 1448 (TESz 1: 290). V madžarski strokovni literaturi še vedno ni sprejeto Hadrovicsevo mnenje, da je madž. beteg iz N srvnem. wetac, wetage 'telesna bolečina, trpljenje, bolezen' (Hadrovics 1974: 443), 1 zato o besedi nenehno trdijo, da je iz neznanega izvora (EWUng 1: 101). ♦ »Vesz ^ Adam je betesen bil, / nyegov beteg je na me szel, on / dug szem jasz leipo platil, O koga / on zgreihi zaszlusil.« (MP: 176; drugo: 189, 190, 270, 313, 322) ► betežen S -žna -oprid. 'bolan' ■ 'beteg' (Miklošič 1886: 11; Plet. 1: 23; SSKJ 1: 125; RHKKJ L 1: 133; Novak 1996: 20; SES: 37; Mukič 2005: 15; Novak 2006: 11; Bajzek Lukač 0 2009: 65). Pridevnik je izpeljanka iz samostalnika beteg 'bolezen'. ♦ »Seden ino v lacsen betesen / i gol fzem bil,« (MP: 72; drugo: 78, 176, 294). 1 bot -a m 'palica' ■ 'bot' (RHKKJ 1: 192; Mukič 2005: 21; Novak 2006: 20). Prekmurska beseda je prevzeta iz madž. bot 'palica', kar je izpričano v madžarščini po Z letu 1372 ali okrog leta 1448 (TESz 1: 353). Madžarska strokovna literatura ima A dve teoriji za njegovo etimologijo. Po eni je staroturška izposojenka iz staroturš. P *but ~ *bud 'palica'. Po drugi teoriji je slovanska izposojenka, prim. srb., hr. bat, 1 slovaš. bat, polj. bat, rus. 6am (TESz 1: 353-354; EWUng 1: 131). Po Bezlaju S je prekm. bot prevoj k bat, bet, but iz ide. *bheu- 'rasti' (ESSJ 1: 35). ♦ »Zjakim ^ kricsem Judas i Sidovje / poidejo na Gdna, szpszosztyom zveli,, / kimi botmi, i zo- 1 sztrim orosjem.« (MP: 181) Enkratnica. cifrani -a -oprid. 'okrašen, pisan' ■ 'cifra'. Beseda sicer v tej obliki v slovarjih ni 1 navedena. Izpričana je oblika cifrast (Plet. 1: 82; ESSJ 1: 63; SSKJ 1: 250; Novak 1 1996: 26; Mukič 2005: 31; Novak 2006: 28; Bajzek Lukač 2009: 82). Prevzeta je iz madž. cifra 'okrašen, pisan', kar je prvič izpričano okrog leta 1518 in je iz latinskega porekla, prim. madž.lat. ziphra, ziffra 'znak, številka', cifra 'skrit znak' (TESz 1: 428; EWUng 1: 166-167). ♦ »Martha fzi mifzliffe da bi zmenom poisla, / bar bi Tvoje fzvite vezdai ne odvergla, / XtuTla Vucfenye, da bi pofzlusala, za Czi,, /frane Izvite ne bi Ize marila.« (MP: 321; drugo: 326) časar -a m 'cesar' ■ 'csaszar' (Novak 2006: 33). Beseda je izposojena iz madž. csäszär 'cesar', zanj je dokaz prevzemanje madž. začetnega č-. V madžarščini je slovanska izposojenka, gl. sln. cesar, srb., hr. cesar, in je prvič izpričana okrog leta 1405 (TESz 1: 483; EWUng 1: 192-193). V madžarščini je prišlo do nadomestitve začetnega c- s č-, kar je dokaz za to, da madžarščina v času prevzema te slovanske besede še ni imela začetnega c-. Ta oblika, tj. časar, se je vrnila v prekmurščino. ♦ »Zdai bodte csuli, tusne placse / velike nareke gledal ne bom / jasz krallya huda, Csafzara na,, / pre vlzakomu bodem nyegov / lon daval, polgi nyega Vore.« (MP: 295-296) Enkratnica. čonta -e ž 'kost' ■ 'csont' (Plet. 1: 108; ESSJ 1: 86; Mukič 2005: 44; Novak 2006: 37; Bajzek Lukač 2009: 93). Beseda je iz madž. csont 'kost', kar je izpričano v madžarščini po letu 1416 ali okrog leta 1450 in je stara dediščina iz ugrofinske dobe, prim. v laponščini čutta 'kost' (TESz 1: 553-554; EWUng 1: 226). Prekmurski besedi je dodana končnica -a. To se da razlagati z dejstvom, da se v knjižni slovenščini le tujke in stare izposojenke končujejo na soglasniški sklop -nt- (prim. s podatki Odzadnjega slovarja slovenskega jezika). ♦ »Neiga obrazu preczimbe, / jh ßvot zbicsuvanyem pun je, na / meszti jedne csonte nei, to mi / vcsine fzveita gre- ® ihi.« (MP: 177) Enkratnica. ► čonten -tna -oprid. 'kosten' ■ 'csontos'. Izpeljanka iz ,!., čonta 'kost'. ♦ »Ova lubav v Nebo doisla, / do mozg csontenih doszegla, / vusgala ^ me i podigla, / vu fzerczi haszek fzpravila.« (MP: 92) Enkratnica. ^ d^čiti -im nedov. 'častiti' ■ 'dics6^t' (Plet. 1: 137; ESSJ 1: 101; Novak 1996: 33; ^ Mukič 2005: 53; Novak 2006: 46; Bajzek Lukač 2009: 100). Prekmurska beseda izhaja tvorbeno iz madž. dicsö^t 'častiti', prvi podatek o njej imamo po letu 1372 ali okrog leta 1448 (TESz 1: 631; EWUng 1: 260-261). Madžarski dieser je iz lat.-it. ^ (bene)dicare 'slaviti' (Hadrovics 1974: 447). ♦ »Nyega vfzegdar mi dicsimo, / za ^ koga je nas Otecz Bogh: vszeh / vre priel vu miloscso,« (MP: 107; drugo: 121, 132, 133, 141, 159, 169, 170, 244, 259, 270, 340). ► d^čenje -a s 'čaščenje' ■ 'dics6^tes'. ^^ Izpeljanka iz glagola dičiti 'častiti'. ♦ »Jesus rousa csiszte maike, / nasfe lubezni ^ zdersanye, / Nebeszke Dike dicsenye, / Ime tve jeszt zvelicsanye.« (MP: 92; drugo: 123) ® hJ djemant -a m 'diamant' ■ 'gyemant' (RHKKJ 1: 531; Novak 2006: 94). Prekmurska ^ beseda je prevzeta iz madž. gyemänt 'diamant', kar je izpričano okrog leta 1493 in ® je nemškega izvora, prim. srvnem. diamant, diemant 'diamant'; bav.-avstr. demant 'isto'; nem. Diamant 'isto' (TESz 1: 1125-1126; EWUng 1: 494). V beltinskem « govoru je znana v obliki gemant (Novak 1996: 44). ♦ »Gyemant dragi kamen / zbi- ^ tyem daje ognya, gda fze on / potere fzvo mocs fzkase [...].« (MP: 273) Enkratnica. W djolč -a m 'tančica' ■ 'gyolcs' (RHKKJ 1: 532). Slovar stare knjižne prekmurščine (Novak 2006) besede ne pozna. Bezlaj jo navaja v obliki džoldž (ESSJ 1: 124), izpričana pa je tudi v hrvaščini (Hadrovics 1985: 204). Prevzeta je iz madž. gyolcs 'tančica', kar je izpričano od 15. stoletja naprej in je verjetno nemškega izvora, prim. srvnem. golsch, kölsch 'kölnska tkanina'; bav.-avstr. golsch, golisch, kdlisch, kölnisch 'neka vrsta platna' (TESz 1: 1131; EWUng 1: 497). ♦ »Nyega Teilo szkri-sa do,, / li odvzesse, zavinol sze je vu / csiszti gyolcs, Sene je plakaffe, / obimafle nyega rane kervave.« (MP: 173; drugo: 187) djondj -a m 'biser' ■ 'gyöngy'. (Bajzek Lukač 2009: 122). Drugi slovarji besedo navajajo v obliki džundž 'biser' (Plet. 1: 191; ESSJ 1: 124; Mukič 2005: 78) in dzündz (Novak 2006: 77). Beseda je prevzeta iz madž. gyöngy 'biser', kar je izpričano od leta 1164 in za kar je zadnje izhodišče staroturš. *jinjü (TESz 1: 1134-1135; EWUng 1: 499). ♦ »Zlati Lancz na rokai, na vratu imelle, Icsi,, / Iztim zlatom perlzi czifrane imeffe, prelzvetli / Smaragdus na vuhi vilzilTe, od dragoga Gyön,, / gya Izuknya Ize fzveitiffe.« (MP: 321) Enkratnica. Edjiptom -a m 'Egipt' ■ 'Egyiptom'. Slovarji ga navajajo v obliki Egiptom (Novak 1996: 38; Mukič 2005: 85; Novak 2006: 79). Beseda je prevzeta iz latinščine prek madžarščine, kar dokazujeta -dj in končnica -om. V madžarščino je prešla beseda Z Egiptum, ki je tožilniška oblika cerkv.lat. Egiptus 'Egipt' (FNESz 1: 412). Prekmurska beseda odraža rezultate prilagoditve latinske besede madžarskemu jeziku. N ♦ »Bogh zmofni (na Nebi) / bodocsi, pred Herodeffem be,, / ß, z Nazaretha v Egyip-1 tom, / med Pogani obrambe pro,, / fzi, ki Nebo ino Zemlo, / vu szvojoi roki dersi.« K (MP: 71) Enkratnica. O S engeduvati -ujem dov. nedov. 'dopuščati, dopustiti, odpuščati' ■ 'enged' (RHKKJ L 1: 540). Dandanes je znana oblika engedüvati (Novak 1996: 38; Mukič 2005: 87; 0 Novak 2006: 80; Bajzek Lukač 2009: 125). Drugi slovarji poznajo besedo engedo-v vati v istem pomenu (Miklošič 1886: 56; ERHSJ 1: 492; ESSJ 1: 125). Prekmurska beseda je tvorjena iz madž. enged 'dopuščati, dopustiti, odpuščati', kar je izpričano od leta 1195 in je neznanega izvora (TESz 1: 768). Novejša literatura omeni tudi to, da je izposojenka iz nekega turškega jezika (EWUng 1: 323) V stari knjižni Z prekmurščini bi bila pravilna oblika engedüvati 'dopuščati, dopustiti, odpuščati'. A ♦ »Devicza Maria Angyelu / engeduva ino taki po,, / prie vfzei narodov pravoga / P fzodcza, ino proti / naturi Devicza be vbremeni.« (MP: 77; drugo: 83, 90) 1 S evangeliom -a m 'evangelij' ■ 'evangelium' (RHKKJ 1: 543; Novak 2006: 83). K Beseda je znana tudi v obliki evangelium (Novak 1996: 38; Mukič 2005: 88; Novak 1 2006: 83; Bajzek Lukač 2009: 126). Prekmurska beseda je prevzeta iz latinščine 7 prek madžarščine, kar dokazuje ohranitev končnice -om. V madžarščini je beseda • izpričana po letu 1372 ali okrog leta 1448 in je iz lat. evangelium 'evangelij' (TESz 1 1: 813; EWUng 1: 342). V madžarščini je beseda s končnico -om starejša oblika, ki • jo je pozneje nadomestila beseda evangelium 'evangelij', ki je v rabi še danes. ♦ »V 1 Evangeliomi, te Christus to go,, / vori, vszakomu kerscseniku, Bogh / isztino jasz tou govorim ki bo vo / ruval vu mni, nigdar sze ne fzkvari.« (MP: 84; drugo: 94) evangelista -e ž 'evangelist' ■ 'evangelista' (RHKKJ 1: 543; Mukič 2005: 88; Novak 2006: 84). Beseda je prevzeta iz latinščine prek madžarščine; dokaza za to sta soglasniški sklop -št- namesto lat. -st- in ohranitev končnice -a. Madžarska beseda je izpričana po letu 1372 ali okrog leta 1448 in je iz lat. euangelist 'evangelist' (TESz 1: 813; EWUng 1: 342). ♦ »Da bi nalz i zPekla reisil, i zNeba je / na Tzveit prisel: nyemu je bilo vmreti, / kako to Evangelijte, ino Apoftojzki Lilzti, poredom Izvedocsio;« (MP: 159; drugo: 165, 211, 343). filejr -a m 'vinar' ■ 'filler' (Mukič 2005: 93; Bajzek Lukač 2009: 130). Poleg te so znane še oblike: filer (ERHSJ 1: 516; RHKKJ 1: 558), fiiljer (RHKKJ 1: 559) in fileir (Novak 1996: 40). Beseda ja izposojena iz madž. filler 'vinar', kar je izpričano od leta 1425 in je nemškega izvora, prim. srvnem. vierer 'majhen kos kovanca', zgnvnem. vierer, virer 'isto' (TESz 1: 910; EWUng 1: 389). V prekmurski besedi je madž. e nadomeščen z ej, ki je sicer odraz jata v prekmurščini. Isto nadomestitev lahko opazimo tudi pri drugih besedah, npr. madž. kep > prekm. kejp. ♦ »Eden Izin ralzipni ocza odurilTe, i zato od nye,, / ga Izvega tala vzeffe, tanczajocs praznujocs, snyim / hudo TiveTTe, ino do fileira blago potro,, / siTe.« (MP: 323) Enkratnica. gingav -a -o prid. 'šibek' ■ 'gyenge' (Miklošič 1886: 65; Plet. 1: 210; ERHSJ 1: ^ 562; SSKJ 1: 683; ESSJ 1: 143; RHKKJ 1: 595; Novak 1996: 45; Novak 2006: ^ 94; Bajzek Lukač 2009: 141). Beseda je izpričana tudi v oblikah ginglav (Mukič ® 2005: 104; Novak 2006: 94) in djingav (Novak 2006: 94). Izposojena je iz madž. ,!., gyenge 'šibek', kar je izpričano po letu 1372 ali okrog leta 1448 in je neznanega ^ porekla (TESz 1: 1126; EWUng 1: 494-495). ♦ »Tvoia Decsicza zralzto ti gori, ^ oko,, / lo Iztola leipo Ize Izpravio, kako / olike gingave Hbe, vu pravoi / vori, gori ^ Ize Izhranio.« (MP: 355) Enkratnica. ► g^ngavost -i ž 'šibkost' ■ 'gyengeseg' (Plet. ^ 1: 210; ESSJ 1: 143; RHKKJ 1: 596). Znana je tudi oblika ginglavost (Mukič 2005: " 104; Novak 2006: 94). Beseda je izpeljana iz gingav 'šibek'. ♦ »Vu tve gingavofzti, ^ csi Ize zdai radu,, / j es; i vu poseleinyu telnom nalzladüyes, / ako Ize velzelis denelz jeis pijes, zutra po,, / toi Izmerti, vu grob poiti mores.« (MP: 320) Enkratnica. ^ hadnadj -a m 'poročnik, poveljnik' ■ 'hadnagy' (ERHSJ 1: 646; RHKKJ 1: 699). Slovenski slovarji besede ne poznajo. Domnevam, da je beseda prešla iz kajkavšči-ne v prekmurščino, izposojena pa je iz madž. hadnagy 'poročnik', kar je izpričano od leta 1213 in je sklop iz besed had 'vojska' in nagy 'velik' (TESz 2: 15; EWUng 1: 508). ♦ »Kamnove Izo sze pokali, z grobov / mertvi gori vsztajali, vnogim szo sze szka,, / zali; Zato je Hadnagy govoril, to je pravi Bo,, / si Izin bil, nacsi neiszmo meinili, ti ki / szo pri krisi, Iztali, na perszi szo sze bijali, / ino szo sze povernoli.« ® (MP: 164) Enkratnica. ► hadnadjstvo -a m 'poveljstvo' ■ 'parancsnoksag'. Izpeljanka iz hadnadj 'poročnik, poveljnik'. ♦ »Zide ztebe na Sido,, / vszko Zemlo, ^ mojemu Lusztvo na / Hadnagyjztvo, vernim moim / na Kralesztvo, i na vekivecsno / ^ blasensztvo.« (MP: 138) Enkratnica. W harc -a m 'boj, borba' ■ 'harc' (Miklošič 1886: 86; RHKKJ 1: 707). Pleteršnikov slovar ga navaja v obliki harec (Plet. 1: 264). Beseda je izposojena iz madž. harc 'boj, borba', ki je tvorjenka iz glagola harcol 'boriti se' in je prvič izpričana okrog leta 1519 (TESz 2: 58; EWUng 1: 529-530). Po podatkih iz slovarjev ni bila zelo razširjena, ampak iz samostalnika tvorjen glagol harcivati se 'boriti se' je še danes dobro znan v prekmurskih govorih (Novak 1996: 51; Mukič 2005: 130; Bajzek Lukač 2009: 160). ♦ »Malo ih pogine Szigetskih Ju,, / nakov na pervom Harczi kroto ba,, / trivni belTe a Czar Szoliman kroto / laloszten beffe, kai na jednom Här,, / czi niltar nedobilTe.« (MP: 330-331) Enkratnica. ► harcovati se -ujem se nedov. 'boriti se' ■ 'harcol' (Miklošič 1886: 83; Plet. 1: 264; RHKKJ 1: 707). Izpeljanka iz harc 'boj, borba'. ♦ »Vre Tzmo pogubleni ino / dopelani, zdai Tze Tarcsujemo / ino harc-zujemo.« (MP: 265; drugo: 330, 334) hasek -ska m 'korist' ■ 'haszon' (Miklošič 1886: 83; Plet. 1: 264; SSKJ 1: 784; ESSJ 1: 192; Novak 1996: 51; SES: 200; Mukič 2005: 130; Novak 2006: 130; Bajzek Lukač 2009: 58). Beseda je iz najstarejše plasti prekmurskega besedja. Prevzeta in delno prenarejena je iz madž. haszon 'korist', kar je izpričano od leta 1193 (TESz 2: 69-70). Madžarska beseda je izpeljana iz iste ugrofinske osnove kot fin. kasvaa 'rasti, naraščati', zato je prvotno pomenila 'rasti, naraščanje' (SES: 200; EWUng Z 1: 535-536). ♦ »Ova lubav v Nebo doisla, / do mozg csontenih doszegla, / vusgala me i podigla, / vu fzerczi haszek fzpravila.« (MP: 92; drugo: 266) ► hasen 'korist' Z ■ 'haszon' (Miklošič 1886: 83; Plet. 1: 264; ERHSJ 1: 659; ESSJ 1: 192; RHKKJ 1 1: 709; SES: 200; Novak 2006: 130). Izpeljanka iz hasek 'korist'. ♦ »Tomu narodo ^ haszen, fzve,, / ti Pavel razglaszil je, na konczi / toga vreimena, fzam Otecz / Bogh O knam poszlal je jedina / fzina fzvega, i od Sene ro,, / di ga nasz po fzini za vol nye,, / s ga, te nam fzvoi orszag Nebesz,, / ki, odlocsi leprai za nyega.« (MP: 109) Enkratni-L ca. ► hasniti -im dov. 'pomagati' ■ 'hasznal, seg^t' (Miklošič 1886: 83; Plet. 1: 264; 0 ERHSJ 1: 659; ESSJ 1: 192; RHKKJ 1: 710; Novak 1996: 51; SES: 200; Mukič v 2005: 130; Novak 2006: 130). Izpeljanka iz hasen 'korist'. ♦ »Nikomur blago ne hafzne, / gizda mladofzti nikaj ne hajzni, moramo vfzi vmreti, kai ni zla,, / to y fzrebro, ino to vfzacskoe bla,, / go vu zemlo poiti moramo.« (MP: 314) Enkratnica. *- hasnovit -a -o prid. 'koristen' ■ 'hasznos' (Plet. 1: 264; ERHSJ 1: 659; ESSJ 1: Z 192; RHKKJ 1: 710; Novak 1996: 52; Mukič 2005: 130; Novak 2006: 130). Be-A seda je izpeljanka iz hasnovati 'biti koristen, uporabljati'. ♦ »Na / koi me zapovid, P tva vmem redu / nagible; dai nai vcßnim kme,, / fzto, onda gda tomu czait, i gda / 1 vcUnimo vre, dai nai hafznovito bo.« (MP: 266) Enkratnica. s K hatar -a m 'meja' ■ 'hatar' (Plet. 1: 264; ESSJ 1: 192; RHKKJ 1: 711; Novak 1996: 1 52; Novak 2006: 130). Beseda je izposojena iz madž. hatär 'meja', kar je izpriča-7 no od leta 1061/1390 in je izpeljanka iz glagola hat 'učinkovati' (TESz 2: 73-74; • EWUng 1: 537). Bezlaj misli, da prekmurska beseda hatar ni izposojena iz madž. 1 hatär 'meja' (ESSJ 1: 192). ♦ »I v ^gyptom orszagi, na hata,, / ri Libiffi, zmed keh • szo CirenusU, / i RimTzki prisefzniczi.« (MP: 253) Enkratnica. 1 herceg -a m 'vojvoda, knez' ■ 'herceg' (ERHSJ 1: 664; RHKKJ 1: 714; BSJ: 192; Novak 2006: 131; Bajzek Lukač 2009: 160; Ulčnik 2009: 206). Prekmurska beseda je izposojena iz madž. herceg 'princ', kar utemeljujem z glasoslovnimi dokazi. V madžarščini velja glasoslovno pravilo, in sicer harmonizacija samoglasnikov, po katerem so lahko v besedah samo palatalni ali velarni samoglasniki. Madžarščina je prevzela srvnem. herzog 'princ' (TESz 2: 94; EWUng 1: 548-549), v katerem je visoki samoglasnik -e in nizki samoglasnik -o. Zaradi že navedenega pravila so nadomestili -o z -e, in tako dobili obliko herceg. Za teorijo prim. Hadrovics 1985: 263. Ta oblika je prešla ne le v prekmurščino, temveč tudi v druge južnoslovanske jezike, v katerih je začela svoje življenje (prim. tpn. Hercegovina). ♦ »Dike jeszi Ti kral (zmosen) velik, / mocsnoga Herczega voinik, / Jesus zmosnoszti darovnik, / vecsna dobra napravlenik.« (MP: 93; drugo: 138, 271, 335) horvački -a -oprid. 'hrvaški' ■ 'horvat' (RHKKJ 2: 23; Novak 2006: 136; Ulčnik 2009: 207). Izvorna slovanska beseda se je vrnila iz madžarščine in nosi madžarsko jezikovno značilnost. V madžarščini je beseda izpričana okrog leta 1395. Madžarščina je prevzela hr. chhrvath (Kniezsa 1974: 218). V madžarski besedi je o na mestu h. To značilnost odraža tudi prekmurska beseda, katere koren je prevzet iz madžarščine. ♦ »ZrinTzki Nicolaus lekmefzti mi poi,, / de vu terden Sziget Grad fz Horvacskon / Golzpodom, i zleipim leregom nyega Izpre,, / vodisle, Horvacska, Vogerlzka, Szloven,, / Izka Golzpoda.« (MP: 329; drugo: 340) jašpiš -a m 'jaspis' ■ 'jaspis' (RHKKJ 2: 184; Novak 2006: 154). Beseda je prevzeta iz latinščine prek madžarščine, to posredovanje dokazujeta soglasniški sklop ^ -št- sredi besede in ohranitev končnice -iš. ♦ »Vlei vgloboko moje Izercze, / i Duslo ^ lubezni tvoje, oh Ja,, / spis kamen dragi :/:« (MP: 94; drugo: 293). ^ m jezero štev. 'tisoč' ■ 'ezer' (Plet. 1: 370; SSKJ 2: 230; ESSJ 1: 231; RHKKJ 2: 209; Novak 1996: 57; Novak 2006: 158). Beseda je iz najstarejše plasti prekmurskega besedišča in je še danes znana v narečju, vendar ima več oblikovnih različic, tj. djezero, gezero, npr v gornjeseniškem govoru prisotna oblika gezero (Bajzek Lukač ^ 2009: 140). Števnik je izposojen iz madž. ezer 'tisoč', kar je izpričano po letu 1372 ^ ali okrog leta 1448 (TESz 1: 819) in prevzeto iz novoperz. hazar 'tisoč', kar je enako sanskr. sahasram 'isto' (ERHSJ 1: 781; EWUng 1: 346). Domnevam, da je madž. ezer najprej dobilo protetični j-, potem pa je pod vplivom samostalnika jezero dobil še končnico -o. (prim. ERHSJ 1: 781; Hadrovics 1974: 458). ♦ »Vnogo De-cze pomorifle, / Iztou Itirideszet Itiro Jeze,, / ro, vmorio oczeve laloszni posztaffe, / Matere nye lalosztjo plakaHe.« (MP: 140; drugo: 151, 264, 265, 278, 279, 280, 293, 309, 327, 355) ► jezero kratprisl. 'tisočkrat' ■ 'ezerszer' (Plet. 1: 370; Novak 2006: O 158). Izraz je izpričan tudi v obliki gezerokrat (Mukič 2005: 104; Bajzek Lukač 2009: 140), kjer je začetni j- prešel v g- (o tem podrobneje Asboth 1908). ♦ »12. ^ Jesusla Lubav je Izlatka, bogme je pamet preszlatka, / jezero krat Izlaisa volja, / kak ^ nasa pamet zgruntava.« (MP: 90; drugo: 91) kejp -a m 'podoba, slika' ■ 'kep' (Novak 1996: 61; Mukič 2005: 150; Novak 2006: 177; (Bajzek Lukač 2009: 170; Ulčnik 2009: 218). Beseda je izposojena iz madž. kep 'podoba, slika', kar je prvič izpričano okrog leta 1315 in ima staroturš. korenine, prim. Kašy, kib (TESz 2: 448; EWUng 1: 730-731). V prekmurščini je šlo za nadomestitev madž. -e, ki ga prekmurščina nima, z -ej (odraz e v prekmurščini). ♦ »Seden ino lacsen betesen / i gol Izem bil, potnik Izusen vu / keipu ti nevolni Izam ti sze molil, / obsalnosztjom i bojom, / ti Izi Ize mi grozil.« (MP: 72; drugo: 82, 88, 124, 189, 192, 240, 241, 244, 247, 265) Beseda je izpričana tudi v obliki kep (Novak 2006: 177). Zanjo najdemo v pesmarici le en zgled: ♦ »Mene csi scses poznati, Adam / szem Ocsa tvoi, od Boga sztvorjen / ja szem, szpodobna znal nei szem, / mene je na szvoi kep, sztvoril da / szem bil leip, v Paradisomi szem / sztal, i vszakomu szem bil jasz krall.« (MP: 189) kinč -a m 'zaklad' ■ 'kincs' (Plet. 1: 397; ERHSJ 2: 82; SSKJ 2: 317; ESSJ 2: 32; RHKKJ 2: 285; SES: 271; Mukič 2005: 151; Novak 2006: 180; Bajzek Lukač 2009: 171). Beseda je izposojena iz madž. kincs 'zaklad', kar je izpričano po letu 1372 ali okrog leta 1448 (TESz 2: 492). Madžarska beseda je verjetno izposojena iz nekega iranskega jezika, prim. staroperz. ganj 'zaklad, zakladnica', kurd. genj 'zakladnica' (SES: 271; EWUng 1: 754). ♦ »Oh Jesus Izlatkoucsa Izercza, / liv zdenecz ino fzvetloscsa / vszakoga kincsa Ladicza / dober konecz fzi felenya.« (MP: 89; drugo: W 295, 302, 307, 324, 326, 351) Z 1 klariš -a m 'ogrlica iz koral' ■ 'klaris' (Plet. 1: 402; ESSJ 2: 37; RHKKJ 2: 293). Beseda je prevzeta iz latinščine prek madžarščine; dokaz za to je ohranitev konč-O nice -iš. Madžarska beseda je prevzeta iz lat. corallus 'koral' (ESSJ 2: 37). ♦ »Tva S korona ternye, vu / fzvetih rokai csavli, nad finya,, / kom vnogi darczi, jeszo da / nei L kläris.« (MP: 198) Enkratnica. 0 v kolduš -a m 'berač' ■ 'koldus' (Miklošič 1886: 123; Plet. 1: 421; ERHSJ 2: 124; ESSJ 2: 55; RHKKJ 2: 319). Beseda je izposojena iz madž. koldus 'berač', kar je izpričano po letu 1416 ali 1466 (TESz 2: 524; EWUng 1: 770) in je izpeljanka iz glagola koldulni 'beračiti'. V prekmurščini še danes živi v obliki koudiš, npr. v gor-Z njeseniškem govoru (Bajzek Lukač 2009: 179). Znana je tudi oblika koldiš (BSJ: A 271). ♦ »Czaszari i Kralli, Gofzpoda / i kolduffi, verni ino neverni, / Sirokoga Szve-P ita narodi, / i ki fzo ga pribili, bodo ga vi,, / dili.« (MP: 72) Enkratnica. S krištal -a m 'kristal' ■ 'kristaly' (RHKKJ 2: 399; Novak 2006: 201). Beseda je izposoje- ^ na iz madž. kristäly 'kristal', karje izpričano od 1458 inje nemškega izvora, prim. zgnv- 1 nem. kristall 'kristal' (TESz 2: 648; EWUng 2: 836). V prekmurski besedi je madž. l' 7 otrdel v l. ♦ »Gemant kamen, fzvetli Chry,, / stal fztere fze, ki y zmegy vod, / Indianfzkih vun fzhaja, jaki zden,, / czi /bis/: y potoki zapro fze.« (MP: 311) Enkratnica. Z 0 lampaš -a m 'svetilka' ■ 'lampa, lampas' (Plet. 1: 498; RHKKJ 2: 471; Novak 1996: 69; BSJ: 312; Novak 2006: 216; Bajzek Lukač 2009: 190). Beseda je izposojena iz latinščine prek madž. lämpäs 'svetilka', kar je izpričano po letu 1372 ali okrog leta 1448 (TESz 2: 713) in je iz lat. lampas 'bakla, svetilka, lampa' (TESz 2: 714; EWUng 2: 868-869). Dokaz za madžarsko posredovanje je ohranitev latinske končnice -aš. ♦ »No se lubeznofzt vi bratinfzko imeite, / ftero zdobrim delom vunka pokasite, / gorecse Lampaffe vu rokai dersite, / kak nore Devicze da ne poginete.« (MP: 324) Enkratnica. lanc -a m 'veriga' ■ 'lanc' (Miklošič 1886: 160; RHKKJ 2: 472; Novak 1996: 69; Mukič 2005: 173; Novak 2006: 216; Bajzek Lukač 2009: 190). Beseda se je vrnila iz madžarščine, v kateri je slovanska izposojenka in v kateri je izpričana okrog leta 1405 (TESz 2: 714). Madžarski zgodovinsko-etimološki slovar razlaga, da je madž. länc 'veriga' neznanega izvora, z možnostjo, da je prevzeto iz nekega zahodnoslovanskega jezika (TESz 2: 714). Nemška, delno prenovljena izdaja tega slovarja že z gotovostjo trdi, da je madžarska beseda prevzeta iz nekega zahodno ali vzhodnoslovanskega jezika, prim. češ. zastar. lancuch 'veriga', rus. zastar. ^aH^y^a 'isto', rus. nar. ^aH^y^ 'isto', ukr. ^aH^w^ 'isto' (EWUng 2: 869) Istvan Kniezsa ima drugo mnenje, in sicer da je madžarska beseda izposojena iz nekega južnoslovanskega jezika, prim. blg. ^aH^^ 'veriga', srb., hrv. lanac 'isto', sln. lanec 'isto' (Kniezsa 1974: 302). Poleg tega poudarja, da pa je kajk. lanc prevzet iz madžarščine. To velja tudi za prekmursko besedo. ♦ »Za vsze dobro me vcsineinye / denesz mi to vcsini, gda golena vcsi,, / ni mene, ksztebru privezati, zter,, / dnimi Lanczmi.« (MP: 185; drugo: 321) lendjelski -a -oprid. 'poljski < Poljaki, Poljska ■ 'lengyel' (RHKKJ 2: 489-490). Slovenski slovarji te besede ne poznajo. Koren besede je lendjel- 'poljski' in izpo- jh sojen iz madž. lengyel 'isto', izpričano okrog leta 1395 (TESz 2: 751). Domnevajo, ® da je madžarska beseda izposojena iz starorus. *lqdžam>. Iz te oblike zaradi samo- ,!., glasniške harmonizacije madž. *legyen z asimilacijo n : n > n : l dobimo današnjo ^ obliko lengyel (TESz 2: 751; EWUng 2: 888). Istvan Kniezsa dodaja, da je bila ^ izhodiščna beseda znana tudi v stari srbščini, kar dokazuje izraz ledjanski kralj ^ 'poljski kralj', ki se pojavlja v ljudskem pesništvu (Kniezsa 1974: 313). Slovanska ^ beseda je prešla v madžarščino še pred denazalizacijo nosnikov (pred koncem 10. ^ stoletja), kar potrjuje -en- na mestu nosnika ♦ »I nasse Goszpode ondi vnogo / ^ poginolo, Horvacske, Szlovenlzke, / Vogerlzke Goszpode, Nemske, Len,, / gyelfzke i Csehske Goszpode, i do,, / bri vaidove zdobrimi junaki.« (MP: 340) Enkratnica. ^ liliom -a m 'lilija' ■ 'liliom' (RHKKJ 2: 509; Novak 2006: 224). Beseda je prevzeta iz latinščine prek madž. liliom 'lilija', slednje je izpričano po letu 1372 ali okrog leta 1448 in je iz lat. lilium 'isto' (TESz 2: 771; EWUng 2: 899). Dokaz madžarskega posredovanja je ohranitev madžarske končnice -om. ♦ »To pollzko leipo czvetye, ino / Liliomi, Vu lepsem gvanti jelzo, kak je Salamon bil.« (MP: 298) Beseda se pojavlja tudi v stalni besedni zvezi Božji liliom, (prim. MP: 94, 134). Z > O hJ m O mentuvati -ujem nedov. 'odrešiti' ■ 'ment, ov' (RHKKJ 2: 626). Besede v tej obliki v slovarjih ne najdemo, ampak sta v njih le različici mentovati (Miklošič 1886: 190; ^ Plet. 1: 571; ERHSJ 2: 406; ESSJ 2: 178) in mentüvati (Mukič 2005: 192; Novak 2006: 243). Prekmurska beseda je izposojena iz madž. ment 'odrešiti', kar je izpri- W čano leta 1195 in je besedotvorna izpeljanka iz osnove men besedne družine menik, ^ menekedik, menedek 'zavetje' (TESz 2: 890; EWUng 2: 961). ♦ »Hvala boidi oczu Bogu, / ki nam sze je lzmiluval, lzvega / nam je lzina poszlal, i od vraga / mentuval, 0 hvaleni Izin Bosij / vreiden szi hvale [...]« (MP: 119; drugo: 133, 169, 175, 195, 202, 218, 260, 263, 318). mešter -a m 'učitelj, mojster' ■ 'mester' (Plet. 1: 576; SSKJ 2: 757; Novak 1996: 75; Novak 2006: 246). Beseda je izposojena iz madž. mester 'mojster', kar je izpričano v madžarščini po letu 1372 ali okrog leta 1448 in je verjetno prevzeto iz stare francoščine s posredovanjem madžarskih študentov pariške univerze, prim. staro-frc. maiestre 'mojster', maistre 'isto' (TESz 2: 905). Nemška izdaja madžarskega etimološkega slovarja pravi, da je beseda prevzeta iz bol. mester s posredovanjem madžarskih študentov bolonjske univerze (EWUng 2: 969) ♦ »To je moi Szin dragi, nye,, / ga vi poszluslaite, Mester / vam on bode, litek i vsza vas,, / la pravicza, 1 nyega sze hote,, / nya od nyega navcsite.« (MP: 84; drugo: 309). ^ meštr^ja -e ž 'obrt' ■ 'mesterseg' (Plet 1: 576; BSJ: 354; Novak 1996: 75; Novak 2006: 247). Izpeljanka iz mešter 'mojster, učitelj'. ♦ »Peklene voze Vragh, zhitrim / letuvanyem, ki jezera jezer /Mestrie je Mester, Ocza ino / Mater Islemerom vu mori, ve,, /clnoga Izkvarjenya, zgercle,, / nim csemerom.« (MP: 309) Enkratnica. «H nemeški -a -o prid. 'plemiški' ■ 'nemesi' (ERHSJ 2: 511; ESSJ 2: 219; Novak 1996: 83; Novak 2006: 316). Koren besede je nemeš- 'plemič' in je izposojen iz N madžarščine; izpričan je po letu 1373 ali okrog leta 1448 in je izpeljanka iz samo-1 stalnika nem 'rod, rodbina' s pripono -s (TESz 2: 1011; EWUng 2: 1023). ♦ »Neme-^ ska velika, obernye,, / na licza kako fzpifzani keip, / leipog obrafza szo bila.« (MP: O 265) Enkratnica. S L orgona -e ž 'orgle' ■ 'orgona' (Novak 2006: 402). Beseda je izposojena iz madž. o orgona 'orgle'. V madžarščini je izpričana po letu 1372 ali okrog leta 1448 in je v izposojena iz lat. orgona (srednji spol množine besede organum 'orgle') (TESz 2: 1090; EWUng 2: 1067-1068). ♦ »Zato nai fzpeiva orgona, / i dobrovolna Musika, nai zvo,, / nio j peszmi :/:« (MP: 95). Enkratnica. Z Z oroslanj -a m 'lev' ■ 'oroszlan' (Plet. 1: 848; ESSJ 2: 254; Novak 2006: 403). Bese-A da je izposojena iz madž. oroszläny 'lev', sodobna madž. oblika je oroszlän 'isto'. P Slovar beltinskega prekmurskega govora in Besedišče slovenskega jezika poznata 1 to novejšo obliko, tj. oroslan 'lev' (Novak 1996: 91; BSJ: 500), Pleteršnik in Bezlaj S pa navajata oboje. Madžarska beseda ima staroturški izvor. V madžarščino je prešla ^ oblika *arislan 'lev', kar je izpričano po letu 1372 ali okrog leta 1448 (TESz 2: 1 1093; EWUng 2: 1069). ♦ »Kai te nas Jesus Xtus, ki sze govori neobladan / oro-7 szläny velika farkana, toga vraga gda gori / vszta, oblada.« (MP: 170; drugo: 180, • 207, 270, 272, 286, 291, 302, 304) ► oroslanski -a -o prid. 'levji' ■ 'oroszlanos' 1 (ESSJ 2: 254; Novak 2006: 403). Izpeljanka iz oroslan 'lev', in je prišlo do otrditve • madž. palatalnega n', kar pa velja ne le za prevzete, temveč tudi za domače bese-1 de, prim. prekm. kon. ♦ »Gedeona belTe Bogh / z-mlatitve pozval, Josepha ztem,, / nicze na Gofzpofztvo zdigel, / Daniela zjame oroJZlanJZ,, / ke zmogel, Pafztira Davida / na Krallefztvo zebral.« (MP: 272) Enkratnica. orsag -a m 'država' ■ 'orszag' (Miklošič 1886: 226; Plet. 1: 849; ESSJ 2: 254; Novak 1996: 91; BSJ: 500; Novak 2006: 404; Ulčnik 2009: 264). Beseda je izposojena iz madž. orszäg 'država', kar je prvič izpričano okrog leta 1195 in je izpeljanka iz uru 'gospod' s pripono -szäg (TESz 2: 1095; EWUng 2: 1070) ♦ »Nepriatele, od nasz da odver,, / ne, ino tak fzam fzebi, vcsini / nasz delnike, vOcsinom orsza,, / gi.« (MP: 87; drugo: 93, 98, 123, 128, 132, 136, 150, 154, 175, 185, 253, 254, 262, 264, 287, 292, 296, 304, 306, 325, 335, 354) ► orsački -a -oprid. 'državen' ■ 'orszagos' (Novak 1996: 91; Novak 2006: 403). Izpeljanka iz orsag 'država'. ♦ »Tak li fzi Ferdinand Ti meni o,, / becsal, zevszom orfzäcskom velikom / Gofzpodom, da hocsete me fzkoro posalu,, / vati.« (MP: 335) Enkratnica. paradižom -a m 'raj' ■ 'paradicsom' (Novak 1996: 94; Mukič 2005: 249; Novak 2006: 422). Beseda je prevzeta iz latinščine prek madžarščine, kar dokazuje ohranitev madž. končnice -om. V madžarščini je beseda izpričana okrog leta 1195 v obliki paradifum 'raj' (TESz 3: 98). Domnevam, da je v prekmurščino prešla ta oblika, ker po letu 1372 namesto š v madžarščini stoji č, ki je še vedno v rabi (TESz 3: 98; EWUng 2: 1115). V prekmurski besedi je nezveneči -š- prešel v zveneči -ž-. Ta razvoj je znan tudi v madžarščini pri prevzetih latinskih besedah, npr. lat. usura > madž. uzsora; lat. synagoga > madž. zsinagoga itd. (Balazs 1989: 122). Izvor ^ besede je lat.paradisus 'raj, vrt Eden', njena tožilniška oblika jeparadisum, ki jo je r^ prevzela madžarščina (TESz 3: 99) in iz nje tudi prekmurščina. ♦ »Verujem v Chri-stusi vu / pravom Bosem Szini, vnasen Zve,, / licHteli Izredbeniki Jesus / Christusi, ^ ki v Neba dela, / mu be v Paradisomi.« (MP: 73; drugo: 82, 107, 142, 179, 188, 189, ^ 194, 240, 241, 249, 309, 352, 355) ^^ m pelda -e ž 'vzor, zgled, primer' ■ 'pelda' (Miklošič 1886: 236; ERHSJ 2: 632; ESSJ 3: 23; Novak 1996: 96; BSJ: 529; Mukič 2005: 254; Novak 2006: 428; Ulčnik 2009: 270). Beseda je izposojena iz madž.pelda 'primer', kar je izpričano po letu 1372 ali okrog leta 1448 (TESz 3: 147) in je prevzeta iz stvnem. billidi 'primer' ali iz nem. ^ Bild 'slika' (ERHSJ 2: 632). Po mnenju Laszla Hadrovicsa je morebitni izvor te ^ besede tudi bav.-avstr. Pild 'isto' (Hadrovics 1974: 474). ♦ »Vzemte szi peldo od phticz / neimih, i od lztvarih nerazumnih, / lztante gori ar je zorja.« (MP: 97; drugo: 127, 180, 242, 285, 292) ► pelduvati -ujem 'prikazovati, predstaviti' ■ 'peldaz'. Izpeljanka iz pelda 'vzor, zgled, primer'. Beseda v tej obliki ni znana. Slovar stare knjižne prekmurščine navajapeldivati (Novak 2006: 428). ♦ »Angyel vboini mimo ide, per,, / vo rodna nepobie, petniki vrat / poskroplenye, ChristuTfa kerv / pelduva.« (MP: 206) Enkratnica. O piac -a m 'trg, tržnica' ■ 'piac'. Slovarji te besede ne poznajo. Prevzeta je iz madž. ^ piac 'trg, tržnica', kar je izpričano po letu 1372 ali okrog leta 1448 in je italijan- ^ skega izvora, prim. it. piazza, sev.it. piaza 'trg, tržnica, mesto, trgovina, borza' W (TESz 3: 180; EWUng 2: 1153). ♦ »Nigdar nieden tako lepoga varas,, / la nei vidil, ^ dvanailzet lzteine / draga kamenya zidana ie imel, / lepli y dragsi, od luta zlata on,, / ie piacz imel.« (MP: 293; drugo: 294) predikavati -am nedov. 'pridigati' ■ 'predikal' (BSJ: 624). Slovar stare knjižne pre-kmurščine pozna besedo v obliki prediküvati (Novak 2006: 533). Prevzeta je iz latinščine prek madžarščine. Koren besede je predika- in je prevzet iz madž. pre-dikäl 'pridigati', kar je izpričano po letu 1372 ali okrog leta 1448 in je iz cerkv.lat. prxdicare 'isto' (TESz 3: 280; EWUng 2: 1201). ♦ »Peter pak i Zmocsi Bose, gda bi bil / videl veto vsze, zacse nyim Predika,, / vati, Vucsenike zagovarjati.« (MP: 238) Enkratnica. predikuvati -ujem nedov. 'pridigati' ■ 'predikal'. Gl. geselski članek predikavati. ♦ »Joseph lekmeszto vlzta / gori, i vNazareth poide go,, / ri, Jesus paki zralzel bo gori, / Sidovom Predikuvati zacse.« (MP: 140) Enkratnica. profeta -e ž 'prerok' ■ 'profeta' (Novak 2006: 585). Beseda je prevzeta iz latinščine prek madžarščine. Madžarska beseda profeta 'prerok' je izpričana okrog leta 1405 in je prevzeta iz cerkv.lat.propheta 'isto' (TESz 3: 290; EWUng 2: 1207). Dokaz madžarskega posredovanja je ohranitev latinske končnice -a. ♦ »O milosztivni ote-cz Bogh, / ki Izi Izinom poszvedocsil: da / szi greisnikom milosztiv, po vno,, / gih Z Tzvetih Prophetah; koga szi / nam bil obecsal, i na te Tzveit / Tzi ga poszlal.« (MP: E 106; drugo: 108, 130, 133, 203, 207, 236, 301) ► profet^nski -a -o prid. 'prero-N ški' ■ 'profetai' (Novak 2006: 585). Izpeljanka iz profeta 'prerok'. ♦ »Po koterom 1 ProphetinJZka, bodo / razmeli Piszma, jezikov govor,, / jenye, i vnogo tolnacsanya.« K (MP: 236-237) Enkratnica. O S purgatoriom -a m 'vice' ■ 'purgatorium'. Slovarji ne poznajo besede v tej obliki, L ampak v oblikah purgatourium (Novak 1996: 120) in purgatorium (Novak 2006: 0 593). Prevzeta je bila iz latinščine prek madžarščine. Madžarska beseda purgatori-v om 'vice' je izpričana okrog leta 1405 in je prevzeta iz cerkv.lat. purgatorium 'kraj za očiščenje' (TESz 3: 314; EWUng 2: 1218). Dokaz madžarskega posredovanja je ohranitev madžarske končnice -om. ♦ »Purgatoriom je ovdi na tom / Tzveiti Bosi Tzveti ogen naj naTz / ovdi csiTzti, kak Tzrebernar / nai naTz on ocsiTzti, vu peklenTzki / Z ogen, da naz on ne puTzti.« (MP: 275) Enkratnica. A p salaš -a m 'prenočišče' ■ 'szallas' (Miklošič 1886: 287; Plet. 2: 450; ERHSJ 3: 194; 1 ESSJ 3: 215; Novak 1996: 130; Novak 2006: 631). Beseda je prevzeta iz madž. S szälläs 'prenočišče', kar je izpričano od leta 1211 in je izvedeno iz szäll 'vstopiti, K vkrcati se' s pripono -äs (TESz 3: 661; EWUng 2: 1302). ♦ »Na Szveiti nikoga nei-1 mas, ki bi / te priel na fzalas, toploga me,, / Tzta ti neimas, ni lepe zibelke / neimas.« 7 (MP: 112) Enkratnica. 1 šanc -a m 'okop, nasip' ■ 'sanc' (BSJ: 821). Beseda je znana tudi v oblikah šanca • (ESSJ 4: 7; BSJ: 821), šanec (Novak 1996: 144; Mukič 2005: 355) in šance (No-1 vak 2006: 728). Vse te oblike so prevzete iz nemščine, (prim. ESSJ 4: 7). Šanc je prevzeto iz madžarščine, kar dokazuje dejstvo, da pri njej ni prišlo do razpada soglasniškega sklopa. Madžarska beseda je prav tako nemškega izvora, in sicer iz bav.-avstr. schanz 'okop, nasip' in je izpričana od leta 1553 (TESz 3: 483; EWUng 2: 1302). ♦ »Prekleti Turczi hitro nacsiniTTe, / velike Sancze, Tzvoimi Patancziami, / pocTeTTe terti Szigeta Varassa zevTzeh / Ttiri Ttrani prekreto hitaho.« (MP: 331) En-kratnica. šarcuvati se -ujem nedov. 'odkupiti se' ■ 'sarcol'. Besedo pozna le slovar stare knjižne prekmurščine, toda v obliki šarcati se (Novak 2006: 728). Beseda je prevzeta iz madž. sarcol, kar je izpričano od leta 1542 in je iz bav.-avstr. schatzen 'zbirati zaklad, kopičiti denar' (TESz 3: 489; EWUng 2: 1305-1306). ♦ »Bil bi fze farcuval za / dvanaiTzet jezer, da te pogan nis,, / tar, nei Ttel poTzluhnoti.« (MP: 264) Enkratnica. šarkan -a m 'zmaj' ■ 'sarkany' (Miklošič 1886: 337; Novak 2006: 728). Beseda je izposojena iz madž. särkäny 'zmaj', karje izpričano po letu 1372 ali okrog leta 1448 in je staroturška izposojenka (TESz 3 : 493-494; EWUng 2: 1307). V prekmurski besedi je na mestu madž. n trdi n, ki je pravilna nadomestitev, prim. prekm. legen (< madž. legeny 'fant'). ♦ »Kai te nas Jesus Xtus, ki sze govori neobladan / oroszlany velika farkana, toga vraga gda gori / vszta, oblada.« (MP: 170; drugo: 198) šereg -a m 'četa, vojska' ■ 'sereg' (Miklošič 1886: 338; Plet. 2: 624; ERHSJ 3: 388; ESSJ 4: 35; Novak 1996: 146; Novak 2006: 731). Beseda je izposojena iz madž. sereg 'četa, vojska', kar je izpričano od konca 14. stoletja in je staroturškega izvora, ^ prim. osm. geri, tat. ciräii (TESz 3: 521; EWUng 2: 1320). ♦ »O ti Betlehem moi ^ mali, / nai veksi Tzi med moymi feregmi, / ar tebe meni hocse ziti, ki bo / mega Lu-sztva Herczeg ino Voi.« (MP: 137-138; drugo: 139, 159, 170, 176, 192, 201, 234) " šmaragduš -a m 'smaragd' ■ 'smaragd' (Novak 2006: 731). Beseda je prevzeta iz latinščine prek madžarščine. Madžarska beseda smaragd 'smaragd' je prevzeta iz ^ lat. smaragdus 'isto' in je izpričana po letu 1416 ali okrog leta 1450 (TESz 3: 560; ^ EWUng 2: 1339). Dokaz madžarskega posredovanja je ohranitev končnice -uš in ^ začetnega š-. ♦ »Zlati Lancz na rokai, na vratu imeTTe, Tcsi,, / Tztim zlatom perTzi ^ czifrane imeTTe, preTzvetli / Smaragdus na vuhi viTziTTe, od dragoga Gyon,, / gya Tzuknya Tze TzvetiTTe.« (MP: 321) Enkratnica. ® hJ špondja -e ž 'goba' ■ 'spongya, szivacs' (Novak 2006: 737). Beseda je prevzeta iz ^ latinščine prek madžarščine. Madžarska beseda spongya 'goba' je izpričana od leta ® 1519 in je prevzeta iz lat. spongia 'isto' (TESz 3: 560; EWUng 2: 1354). Dokaza za ii£ madžarsko posredovanje sta začetni soglasniški sklop št- in palatalni g'. ♦ »Vu sz- ^ trasnoi mantri piti gda / proszaTTe, onda Sidovje nevernoszt / szkazaTTe, scsemerom ^ zocztom, / fpongio napuniTTe, piti mu tak dasTe.« (MP: 187) Enkratnica. W tanač -a m 'nasvet' ■ 'tanacs' (Miklošič 1886: 347; Plet. 2: 656); ESSJ 4: 152-153; Novak 1996: 155; Mukič 2005: 373; Novak 2006: 749). Beseda je izposojena iz madž. tanäcs 'nasvet', kar je neznanega izvora in izpričano po letu 1372 ali okrog leta 1448 (TESz 3: 836; EWUng 2: 1477). ♦ »On je tanäcs vecsna ocza: Bough.« (MP: 143; drugo: 190, 191, 266, 327) templom -a m 'cerkev' ■ 'templom' (Novak 2006: 756-757). Beseda je prevzeta iz latinščine prek madžarščine. To dokazuje končnica -om, ki je rezultat madžarske nadomestitve latinske končnice -um. V madžarščini je beseda templom prvič izpričana okrog leta 1410, izposojena je iz lat. templum 'cerkev' (TESz 3: 886; EWUng 2: 1501). ♦ »vTemplomi nyega naidete, med / Doctormi Tzedecsega: Tztante.« (MP: 97; drugo: 161, 164, 321, 344) tolvaj -a m 'ropar, tat' ■ 'tolvaj' (Miklošič 1886: 358; ERHSJ 3: 480; ESSJ 4: 195; SES: 771; Novak 2006: 762). Beseda je izposojena iz madž. tolvaj 'ropar, tat', kar je prvič izpričano po letu 1372 ali okrog leta 1448 in je neznanega izvora (TESz 3: 936; EWUng 2: 1527). Beseda tulvaj 'tat' obstaja tudi v turščini (Miklošič 1886: 358). Novejše etimološke raziskave predvidevajo zvezo z madž. tilt 'prepovedati' Z in tulajdon 'lastni' (ESSJ 4: 195). ♦ »Sztare Proroke vasU o,, / csaki, vmorili szo je kako Tol,, / vai, vi szte zato nyihovi osztan,, / ki, ki szte vezdai Bogu pro,, / ti Z fztali.« (MP: 130; drugo: 164) Ta beseda je v MP navedena tudi v obliki tolovaj, in 1 to v istem pomenu kot tolvaj. Vrinjeni o v tej različici ni pojasnjen (ESSJ 4: 195). ^ V pesmarici sem našel za to različico dva primera: ♦ »Drugocs miloscso pogledni, / O ko Jesus szkazal Tolovaii, szvo,, / je miloscse rekocsi, verui denesz / v Mem orszagi, s zMenom bos v Paradifomi.« (MP: 179; drugo: 198) L 0 trombita -e ž 'trobenta' ■ 'trombita'. Slovenski slovarji te besede ne poznajo, obsta-v ja pa v hrvaščini in srbščini (Hadrovics 1985: 513). Izposojena je iz madž. trombita 'trobenta', kar je prvič izpričano po letu 1416 ali okrog leta 1450 in izposojeno iz it. trombetta 'trobenta' (TESz 3: 990). V celi Martjanski pesmarici sem našel le en primer: ♦ »Szkricsem i glafzom / Trombite, fzoditi five, i Mert,, / ve, prebuditi hocse Z mertve, / ar vfzi ofiviti hotte.« (MP: 279) Enkratnica. A P urok -a m 'dediščina' ■ 'örökseg' (Novak 2006: 777). Beseda je prevzeta iz madž. 1 örök 'dediščina', kar je izpričano po letu 1372 ali okrog leta 1448 in je staroturškega s izvora, prim. örü 'dolgo trajajoč, nenehen', ürü 'dolgo, nenehno, celotno' (TESz ^ 3: 35). Domnevajo, da je bila prevzeta oblika ürük, ki je le izolirana morfološka 1 različica v turščini (TESz 3: 35). Postavlja se vprašanje, ali prekmurska beseda ni 7 bila prevzeta iz turščine. Po mojem mnenju ne, ker bi potem pričakovali podobno • besedo tudi v drugih južnoslovanskih jezikih in narečjih, toda beseda je živa le v 1 sosedstvu madžarskega jezikovnega področja. ♦ »Odpusztitel grehov, / da znasz • grehe vzeme, nai / nam bo voditel, ino nam / ürok da vNebeszkom orszagi.« (MP: 1 87) Enkratnica. vadlüvati -ujem nedov. 'izpovedovati' ■ 'vall' (Novak 1996: 163; Mukič 2005: 389; Novak 2006: 780). Pleteršnikov slovar in ESSJ ga navajata v obliki vadlovati (Plet. 2: 745; ESSJ 4: 274). Beseda je etimološko v zvezi z madž. vällal 'prevzeti, nase vzeti, izjaviti' in verjetno gre za razvoj -ll- > -dl- (ESSJ 4: 274). V Martjanski pesmarici je en primer zanj: ♦ »Vadlüjem tou, oh moj / Ocsa! Velika je tva milofcsa.« (MP: 269) Enkratnica. ► vadluvanje -a s 'izpovedovanje' ■ 'vallomas'. Izpeljanka iz vadluvati 'izpovedati'. ♦ »Zdaleka Modri doidos,, / fe, nyega daruvasfe, zla,, / tom zTemnyom in zmirhom, zvadluvanyem, ino zmolitvami.« (MP: 105; drugo: 323) vajda -e ž 'vojvoda' ■ 'vajda' (Plet. 2: 746; ESSJ 4: 275; Novak 1996: 163). Beseda je prevzeta iz madž. vajda 'vojvoda', ki pa je slovanska izposojenka, prim. slov. *vojevoda 'isto' (ESSJ 4: 275), in je izpričana od leta 1193 (TESz 3: 1070; EWUng 2: 1597). Razvoj vojevoda > vojvoda je potekal v madžarščini (ni pa prevzeta podobna slovanska beseda) in iz te oblike se je, verjetno po haplologiji, razvila današnja oblika, tj. vajda (Kniezsa 1974: 546). ♦ »I nasse Goszpode ondi vnogo / po-ginolo, Horvacske, Szlovenfzke, / Vogerfzke Goszpode, Nemske, Len,, / gyelfzke i Csehske Goszpode, i do,, / bri vaidove zdobrimi junaki.« (MP: 340) Enkratnica. vankušec -šca m 'blazina' ■ 'vankos' (Miklošič 1886: 375; Plet. 2: 748; ERHSJ 3: ^ 565; ESSJ 4: 281; BSJ: 900). Beseda je znana tudi v oblikah vanjkuš (Plet. 2: 748; ^ ESSJ 4: 281) in vankiš (Novak 1996: 163; Mukič 2005: 390; Novak 2006: 781). ^ Prevzeta je iz madž. vankos 'blazina', kar je izpričano po letu 1372 ali okrog leta ,!., 1448 in je nemškega izvora, prim. stvnem. wangechusse, wanchussi, srvnem. wan- ^ gküss, wangkuss, wangeküssen, wangeküsse, wanküssen, wanküssin vsi 'blazina' ^ (TESz 3: 1087; EWUng 2: 1605). ♦ »Tebe je tafut barsomlzki, to Izü,, / ho Izeno ^^ vankusecz, csigli / Izi velik krally zmosni, jai / kak Izi zdai Iziromaski.« (MP: 112) ^ Enkratnica. ^ CLh varaš -a m 'mesto' ■ 'varos' (Miklošič 1886: 375; Plet. 2: 748; ESSJ 4: 283; Novak ^ 1996: 164; Mukič 2005: 390; Novak 2006: 781). Beseda je izposojena iz madž. ^^ varas 'mesto'. Sodobna oblika je varos 'isto'. Beseda je od leta 1015 izpričana v ^ madžarščini in je samostalniška izpeljanka iz var 'grad', ki je označeval naselje, z gradom (TESz 3: 1093-1094; EWUng 2: 1609). ♦ »Polzlan be Angyel Ga,, / briel, vu jeden Va,, / ras Nazareth, kje,, / dnoi poniznoi Deviczi, prosztoi / Bofjoi Izlusbeniczi.« (MP: 80-81) V pesmarici se beseda enkrat pojavi v obliki varuš, ki je v madžarščini prav tako izpričana kot oblika varas, npr. 1332-1335: Vyarus (TESz 3: 1093-1094). Primer za obliko varuš: ♦ »To gda fzlifla Izveti Joseph, / zDeivom Mariom, zNazare,, / tha lekmeszto poide, vu Galileo / k Davida krallya Varuffu, ® kto,, / mu Betlehemu.« (MP: 119-120) ► varaški -a -o prid. 'mestni' ■ 'varosi' (Mukič 2005: 390; Novak 2006: 781). Izpeljanka iz varaš 'mesto'. ♦ »Szkim na « nyega vlze / lusztvo zdignoffe, takai varas,, / ke vnoge Purgare vnoge Po,, / pe ino ^ ludi Iztare, kmeszto / zato popadnoga med sze.« (MP: 129) Enkratnica. W vnoge feleprislov 'veliko vrst' ■ 'sokfele'. Beseda je znana v obliki vnogofele (Novak 2006: 86) in je tvorjenka iz madžarske izposojenke fela 'vrsta', za katero ni zgleda v pesmarici. Madžarski fele 'vrsta' je izpričana kot samostojna beseda po letu 1416 ali 1466 (TESz 1: 871) in je izpeljanka iz besede fel 'pol' s pripono -e (TESz 1: 871). V prekmurski besedi je prišlo do disimilacije soglasniškega sklopa mn- v vn-. ♦ »P. Govorjaho Apojtolye; Zvnoge fele / jeziki.« (MP: 255; drugo: 269) vsake fele prislov 'vse vrste' ■ 'mindenfele' (Novak 2006: 86). Gl. vnoge fele. ♦ »I dnesnyi den zmenom, / vcsini Goszpon Bogh, vfzake / fele grehov, csuval da sze bom, / prave Vore Izada, da pokazal bom.« (MP: 263) Enkratnica. zbantuvati -ujem nedov. 'užaliti, prizadeti' ■ 'megbant'. Beseda je izposojena iz madž. megbant 'užaliti'. Osnovi bant- je dodana glagolska pripona -uvati. Slovenski slovarji navajata besedo v različnih oblikah: zbantovati (Plet. 2: 902), in zban-tüvati (Novak 1996: 177; Mukič 2005: 428; Novak 2006: 895). ♦ »Zato vsza ta pravda, nem,, / re nam skouditi, ni lzmert / nikakva lztvar, nemore nasz vre / zban-tuvati, ar vsze Iztvari na / Izveiti, vnyega szo ladanyi.« (MP: 85; drugo: 175, 259) z J 4.1 Fonološke in morfološke spremembe pri prevzemanju madžarskih besed Pri prevzemanju madžarskih besed je pogosto prišlo do različnih fonoloških in morN foloških sprememb. To je razumljiva posledica težnje prevzemalnega jezika, da bi 1 čim bolj prilagodil prevzete besede domačemu, tj. prekmurskemu glasoslovnemu in oblikoslovnemu sistemu. Spremembe so najpogosteje pri nadomestitvi madžarskih O fonemov, ki jih prekmurščina nima, s prekmurskimi. Med samoglasniki so nado-s mestni madž. -o in -e ter -a. Madžarski -o se na koncu besed nadomešča z -ov, pri L čemer pogosto pride do diftongizacije, tj. -ouv. Med navedenimi besedami je takšen 0 primer aldov. Madžarski dolgi -e je nadomeščen s prekm. -ej, ki je sicer odraz jata v v prekmurščini. V pesmarici najdemo dva primera: filejr, kejp. Madžarski zaokroženi -a se nadomešča s prekmurskim dolgim -a, npr. apoštol, bakov, balžam, evangeli-šta, orgona itd. Tudi pri soglasnikih, posebej pa pri soglasniških sklopih, opazimo zanimive Z tendence, ki so se pojavile v prekmurščini pri prevzemanju madžarskih besed. Ma-A džarski palatalni -d'je ohranjen v prekmurskih besedah, npr. djemant, djolč, djöndj, P hadnadj, hadnadjstvo, lendjelski. Protetični j- se pojavi v besedi jezero. Madžarski 1 palatalni -n 'je ohranjen v besedi oroslanj, ampak med primeri najdemo dve besedi, s v katerih je potrjen v -n, tj. v oroslanski in šarkan. V besedi baršom je madž. pala-^ talni -n' prešel v -m. 1 Soglasniški sklopi so ohranjeni v večjem delu primerov. Ohranjeni so tile: 7 -dn-: hadnadj, hadnadjstvo; -fr-: cifrani; -jd-: vajda; -lč-: djolč; -ld-: aldomaš, al- • dov, alduvati, alduvanje, kolduš, pelda, pelduvati; -lv-: tolvaj; -lž-: balžam; -mb-: 1 trombita; -nc-: lanc, šanc; -nč-: kinč; -ng-: engeduvati, gingav, gingavost; -nd'-: • djöndj, lendjelski; -nk-: vankušec; -nt-: čonta, čonten, mentuvati, zbantuvati; -rc-: 1 harc, harcovati se, herceg, šarcuvati se; -rs-: orsag, orsački; -rš-: baršom; -rv-: hor- vački; -sl-: oroslan, oroslanski; -št-: mešter; tr-: trombita. Pri nekaterih soglasniških sklopih je mogoče zaslediti določen razvoj. Madžarski soglasniški sklop -ll- je v prekmurščini disimiral v -l-, npr. filejr (< madž. filler), salaš (< madž. szälläs). V besedi vadlüvati gre za razvoj madž. -ll- v prekm. -dl-. Madžarski soglasniški sklop -št'- je v besedi bašta (< madž. bästya) otrdel v prekmurski -št-. Zanimiv je razvoj madž. -tor- v prekm. -tr-, npr. batriviti, batriven in batrivitel. Prekmurski jezik je težil, da bi prevzete besede čim bolj prilagodil domačemu jezikovnemu sistemu ne le na fonološki, temveč tudi na morfološki ravni. Med madžarskimi izposojenkami najdemo primere, ki so dobesedno prevzete brez kakršnihkoli fonoloških in morfoloških sprememb. Najdemo pa tudi take, pri katerih je prišlo do fonoloških ali morfoloških sprememb. Spremembe na morfološki ravni prispevajo k produktivnosti besed. Pri samostalnikih ni prišlo do izrazitejših oblikoslovnih sprememb, je pa nekaj samostalnikov, pri katerih se vidi določena besedotvorna sprememba, npr. -ec (vankušec), -ek (hasek), -ost (gingavost), -stvo (hadnadjstvo), -tel (batrivitel). Kljub temu so samostalniki, ki so prevzeti iz madžarščine, postali dokaj produktivni, kot kažejo primeri. Iz teh prevzetih samostalnikov so pogosto tvorjeni pridevniki s priponami -čki, -ski/-ški, -en, npr. horvački, orsački, baršomski, lendjelski, oroslanski, batriven, betežen, čonten, hasen. Poleg teh pripon najdemo primere s priponami: -an (cifrani), -av (gingav) in -ovit (ha-snovit). Prevzeti madžarski glagoli so večinoma podomačeni s pomočjo pripone -uvati/-üvati (alduvati, engeduvati, mentuvati, pelduvati, šarcuvati se, vadlüvati, zbantuvati), redkeje pa s pripono -iti (batriviti, dičiti, hasniti). Iz glagolov s pripono ^ -uvati/-üvati so tvorjeni tudi glagolniki, npr. alduvanje in vadluvanje. r^ • 4.2 Prevzemanje latinskih besed z madžarskim posredovanjem V nalogi so upoštevane tudi prevzete latinske besede, ki kažejo na madžarsko po- ^ sredovanje bodisi na fonološki bodisi na morfološki ravni. Menim, da se moramo ^ s temi besedami ukvarjati kot z madžarskimi izposojenkami, saj so v njih spre- ^ membe, ki jih lahko razlagamo kot posledice madžarskega jezikovnega vpliva. Prva Martjanska pesmarica vsebuje 17 prevzetih latinskih besed, ki nosijo posledice madžarskega posredovanja. Med njimi je 15 samostalnikov in dva glagola. Pomemben dokaz madžarskega posredovanja je ohranitev -š na mestu latinskega -s, ^ npr. apoštol, evangelišta, jašpiš, klariš, lampaš, šmaragduš, špondja. Ta razvoj je ^ potekal v madžarščini v času pokristjanjevanja in odraža severnoitalijanski vpliv. V severnoitalijanskih narečjih se lat. -s izgovarja kot palatalni -s (Balazs 1989: 121), v madžarščini pa se izgovarja kot -š, ker madžarščina nima palatalnega -s. Po mnenju Istvana Kniezse je to vpliv stare visoke nemščine, v kateri prav tako najdemo -š na mestu latinskega -s kot v madžarščini (Kniezsa 1952: 69). Latinske besede s končnicami -a, -us, -um so v madžarščino prevzete brez morfoloških sprememb (Balazs 1989: 127). Primeri iz Martjanske pesmarice: Edjiptom, evangeliom, evangelišta, ® liliom, orgona, paradižom, profeta, purgatoriom, šmaragduš, špondja, templom. Izjema je apoštol, ki je prevzet iz lat. apostolus. Skrajšana oblika apoštol se je razširila ^ s pomočjo nemških župnikov na madžarskih tleh v času pokristjanjevanja (Balazs ^ 1989: 127) in ta skrajšana oblika je prešla tudi v prekmurščino. Tudi besede, ki se W končajo na -iš in -uš, so ohranile svojo izvorno obliko, npr. jašpiš, klariš, lampaš. ^ Pri glagolih predikavati in predikuvati sta madžarski osnovi predikäl dodani glagol-ski priponi -avati in -uvati. 4.3 Madžarski kalki v besedju Martjanske pesmarice Poleg madžarskih izposojenk kažejo na madžarski jezikovni vpliv tudi madžarski kalki. Njihovo število je še večje kot število izposojenk. Po Toporišičevi definiciji je kalk po sestavinah tuje besede (pogosto proti duhu domačega jezika) napravljena beseda ali besedna zveza (Toporišič 1992: 80). Njegovi definiciji lahko dodamo, da kalki nastanejo po psihološki predlogi neke tuje miselnosti (Bezlaj 1959/60: 140). Kalkiranje pomeni zelo intenzivno sobivanje dveh jezikov, torej kalki zrcalijo večjo stopnjo jezikovnega stika med dvema jezikoma. Po mnenju Thomasonove in Ka-ufmana kalki nastanejo le v dvojezičnem okolju, kjer ima eden od jezikov ekstenziven vpliv na drugega (Thomason - Kaufman 1991: 47-48). Upoštevati moramo dejstvo, da so prekmurski izobraženci večinoma študirali v madžarskem jezikovnem okolju in da so dobro obvladali madžarščino. To je lahko vzrok za nastanek kalkov iz madžarščine. Kalki tipološko niso enotni, zato jih je smiselno razvrstiti po tipih. Kalke je najbolj natančno razvrstil Kurt Schumann (Schumann 1965), kljub temu pa tukaj predstavljam svojo klasifikacijo, ki temelji na besedotvorni lastnosti kalkov. Za pi-mer obdelave kalkov v slovenščini gl. Prunčevo disertacijo (Prunč 1967). Razlikujem tri osnovne skupine kalkov: W I. Enobesedni kalki II. Besednozvezni kalki 1 III. Glagolski kalki K O I. Enobesedni kalki S Skupino enobesednih kalkov sem razdelil na dve podskupini: L 1. izpeljanke - prevedena osnova + domača pripona, npr. hištvo 0 2. zloženke - prevedena osnova + prevedena osnova, npr. dobročinitel V N II. Besednozvezni kalki 1 Tudi to skupino sem razdelil na podskupine: 1. prevzeta osnova + prevedena osnova Z 1.1 samostalnik + samostalnik, npr. cet riba A 2. prevedena osnova + prevedena osnova P 2.1 glagol + samostalnik, npr. dati hvalo 1 2.2 pridevnik + samostalnik, npr. križno drevo S 3. prevedena osnova + prevzeta osnova ^ 3.1 pridevnik + samostalnik, npr. nebeski orsag 1 7 III. Glagolski kalki • Glagolski kalki niso prisotni le v knjižni prekmurščini temveč tudi v osrednji knji-1 žni različici od 16. stoletja naprej. Povezani so z nastopom slovenskih protestant- • skih piscev. Takrat se pojavijo množično in ostanejo v rabi vse do jezikovnega 1 purizma (19. stoletje). Značilnost teh glagolov je, da se v vlogi (prve) predpone pojavlja prislovna sestavina, ki je dobesedni prevod madžarske ali nemške predpone. Te glagole so slovenski jezikoslovci razlagali različno. Po mnenju Majde Merše je k podomačitvi besedotvornega vzorca usmerjal prestop iz germanskega v slovanski jezik (Merše 2009: 130). Pri tem je pomembno, da v nemščlini glagolski vid ni bil z besedotvornimi sredstvi izražena (dvočlenska) slovnična kategorija (Merše 2009: 130). To velja tudi za madžarščino - ki ima tako kot nemščina - drugačen slovnični sistem, pomembno pa je tudi, da je madžarščina aglutinacijski jezik. Na ta tip glagolov je med prvimi opozoril Laszlo Hadrovics (Hadrovics 1958, 1974), in sicer v zvezi s knjižnim jezikom gradiščanskih Hrvatov. Pri takih glagolih iz Martjanske pesmarice se vidi, da je predpona vedno sopomenska prislovni sestavini. Najpogostejša prekmurska prislovna nadomestila madžarskih/nemških predpon v pesmarici so: madž. le, nem. ab ^ prekm. doli; madž. fel, nem. auf, an ^ prekm. gori; madž. vissza, nem. zurück ^ prekm. nazaj; madž. be, nem. herein, hinein ^ prekm. noter; madž. össze, nem. zusammen ^ prekm. vkup(e); madž. ki, nem. aus ^ prekm. vun (v prekmurskih besedilih se pojavlja prislovna sestavina vö v funkciji vun, ki je morda kajkavski ostanek v verzih Martjanske pesmarice). Težko je presoditi, ali je glagol nastal po madžarskem ali nemškem vzorcu, zato navajam oba glagola (madžarskega in nemškega), izključno madžarskega pa le takrat, ko ni sporno, da je bil za vzorec vzet madžarski glagol, ker v nemščini ni ustreznega glagola. Pri nekaterih besedah se zdi, da je prislovna sestavina odveč, ker je glagol že dobil predpono, ki ima enak pomen kot prislovna sestavina, npr. vun zreči 'izreči'. Po mojem mnenju se prislovna sestavina pri takih besedah pojavlja zaradi izražanja smernosti, ki je ^ sama predpona ne more izražati tako očitno kot prevedena prislovna sestavina. Pri-slovna sestavina pravzaprav okrepi smer dogajanja in poteka. 1 cet riba -e ž 'kit' ■ 'cethal' (Novak 2006: 28). Besednozvezni kalk tipa 1.1 po ma- ^ džarskem vzorcu cethal 'kit', ki je prvič izpričan okrog leta 1395 in je prevzet iz lat. ^ cetus, ceta, cete 'kit' (TESz 1: 424; EWUng 1: 161). ♦ »Jonas vCzet Ribe Saloczi / ^ lesa tri nocsi i tri dni, tako i / Christus vu grobu lesa, na tre,, / tyi den gori vszta. ^ Bogu hvala.« (MP: 205; drugo: 271, 276, 311) ^ A dati hvalo dam ~ dov. 'zahvaliti se' ■ 'halat ad'. V slovarjih ni izpričano, SSKJ ^ pa navaja izraz dajati hvalo 'hvaliti' s kvalifikatorjem starinsko (SSKJ 1: 843). ^ Besednozvezni kalk tipa 2.1 po madžarskem vzorcu hälät ad 'hvaliti'. Nemščina ^ ne pozna izraza z glagolsko sestavino geben zgolj s sagen, zato lahko rečemo, da V je bil zgled prekmurskega izraza madžarski izraz hälät ad. ♦ »Za vsze naffe greihe, fzter,, / pel szi Christus, zato Tebi vszigdar / mi, hvälo dajemo.« (MP: 202; drugo: ® 213, 229, 234, 256, 282, 289, 299, 302, 309, 342) ^ S dobročinitel -a m 'dobrotnik' ■ 'jötevo'. Beseda je znana tudi v oblikah dobroči- ® niteo (Novak 2006: 49), dobročinitelj (Plet. 1: 144, ERHSJ 1: 420) in dobročiniteu (Novak 1996: 33; Mukič 2005: 55). Enobesedni kalk tipa 2; spada med vzporedne « kalke po nemškem zgledu, ki so se razširili v 19. stoletju in so prisotni v jezikih ^ Avstro-Ogrske, prisoten pa je tudi v hrvaščini (Rammelmeyer 1975: 169). Zgled W kalka je nem. Wohltäter 'dobrotnik' ali lat. benefactor 'isto' (Rammelmeyer 1975: ^ 169). V hrvaščini je izpričan od 16. stoletja (ERHSJ 1: 420). Pri prekmurski besedi je prišlo do otrditve palatalnega -lj v -l. ♦ »Zgoni vfze hüdo od / mene, Pokri me fztvom obrambom. R. Tebi / Gofzpodne czejlo, Poracsam düso, tejlo, / Me pojftvo, priatle, I dobrocfinitele.« (MP: 270) Enkratnica. doli leteti —im dov. 'leteti' ■ 'leszall'. Slovarji te zveze ne poznajo. Glagolski kalk s prislovno sestavino doli pod vplivom madžarskega glagola leszäll 'leteti' ali nemškega glagola abfliegen 'isto'. ♦ »Angyelje z Neba doli le,, / teho, veliko hvalo prepeivaho.« (MP: 149) Enkratnica. doli padnoti ~ -em dov. 'pasti' ■ 'leesik'. Slovarji te zveze ne poznajo. Glagolski kalk s prislovno sestavino doli pod vplivom madžarskega glagola leesik 'pasti' ali nemškega glagola abfallen 'isto'. ♦ »Zvelikim placsom nye pla,, / kaffe, za Decsi-czo sze falosztiffe, / i na zemlo doli padaffe, na po lovicze mertvi posztaffe.« (MP: 140) Enkratnica. doli poglednoti ~ -em dov. 'prezirati' ■ 'lenez'. Ta zveza je znana v oblikah dolpog-lednoti (Novak 1996: 34) in dojpogledniti (Mukič 2005: 58). Glagolski kalk s prislovno sestavino doli pod vplivom madžarskega glagola lenez 'prezirati'. Vsekakor je bil madžarski glagol vzorec prekmurskemu, kar dokazuje enak preneseni pomen madžarskega in prekmurskega glagola, ki ga nemški glagol absehen 'gledati' nima. ♦ »Ali sze szmiluva, nad na,, / mi zvelicsitel, Iztola doli po,, / gledne, te pride knam N doli na / zemlo, kai bi ovcsicze Izvoje / vzel doli z Pravde bil.« (MP: 83) Enkratnica. ^ doli poslati ~ pošlem dov. 'poslati' ■ 'leküld'. Glagolski kalk s prislovno sestavino doli pod vplivom madžarskega glagola leküld 'poslati' ali nemškega glagola s abschicken 'isto'. ♦ »Ch. Kai bi nam od ocza Izvega / obeszelnika Duha, / Zgora L zNebesz dolipofzlal, / nam vlzem na zvelicsanye.« (MP: 229) Enkratnica. O v doli pr^ti ~ pridem dov. 'priti dol' ■ 'lejön' (Novak 2006: 54). V gornjeseniškem govoru je znana oblika dojpriti (Bajzek Lukač 2009: 109). Glagolski kalk s prislovno sestavino doli pod vplivom madžarskega glagola lejön 'priti dol' ali nemškega glagola abkommen 'isto'. ♦ »Ar Nebeszke Dike Krally, knam zNe,, / besz doliprisal, Z i Cslovecse telo gori vzel.« (MP: 127) Enkratnica. A P doli stopiti ~ -im dov. 'sestopiti' ■ 'leszall'. Besedna zveza je znana v oblikah doli 1 stoupiti (Novak 2006: 56) in dojstoupiti (Bajzek Lukač 2009: 110). Glagolski kalk s s prislovno sestavino doli pod vplivom madžarskega glagola leszäll 'sestopiti' ali ^ nemškega glagola absteigen 'isto'. ♦ »Jesus Christus prava zor,, / ja, ki szi z Nebesz 1 doli / sztopil, za nasz Izi sze / ti alduval.« (MP: 96; drugo: 217) Z doli vrčti ~ vržem dov. 'vreči' ■ 'ledob, letasz^t' (Novak 1996: 34; Novak 2006: bsj 1 56; Ulčnik 2009: 188). Glagolski kalk s prislovno sestavino doli pod vplivom madžarskega glagola ledob 'vreči' ali nemškega glagola abwerfen 'isto'. ♦ »Goszpo-din Bogh zato raszerdil lze belle. / Lucifera z-Nebesz doli vergel belle, / z-hudimi Angyelmi na glava beffe, / prot zmosnomu Bogu ar pregreiflil befle.« (MP: 240) Enkratnica. gori iti ~ idem dov. 'iti gor' ■ 'felmegy' (Novak 2006: 104). Glagolski kalk s prislovno sestavino gori pod vplivom madžarskega glagola felmegy 'iti gor' ali nemškega glagola aufgehen 'isto'. ♦ »44. Jesus je koczi gori fel, / vu vekivecsnoszt je vlezel, / lzercze je od mene vtergel, / za lzobom je je podigel.« (MP: 93; drugo: 165, 168, 227, 228) gori kr^čati ~ -im nedov. 'vpiti' ■ 'felkialt' (Novak 2006: 105). Glagolski kalk s prislovno sestavino gori pod vplivom madžarskega glagolafelkiält 'vpiti' ali nemškega glagola aufschreien 'isto'. ♦ »Zjednim glaszom vszi gori / kriknoffe, i kmeszto sze na nyega / rinolle, snyim sze kjedno vun,, / kaj opraville, vnogo kamenya / gori zgrabille.« (MP: 131) Enkratnica. gori obuditi ~ -im dov. 'obuditi' ■ 'feltamaszt'. Zveza je navedena v obliki gori obüditi (Novak 2006: 106) in tudi pisana enobesedno kot goriobüditi (Ulčnik 2009: 202). Glagolski kalk s prislovno sestavino gori pod vplivom madžarskega glagola feltämaszt 'prebuditi' ali nemškega glagola auferwecken 'isto'. ♦ »Koga velika zmosnoTzt, bode sze vidila na den szo,, / dnyi, kada zjednom reicsjom vTze mertve, on / gori obudi.« (MP: 170) Enkratnica. gori oživiti ~ -im dov. 'oživiti' ■ 'feleleszt'. Slovarji zveze ne poznajo. Glagolski ,!., kalk s prislovno sestavino gori pod vplivom madžarskega glagola feleleszt 'oživiti'. ^ Nemški vpliv pri tem glagolu lahko izključimo, ker v nemščini ni glagola s predpono auf-. ♦ »Pelikan vTaloTzt Tzam on / Tzvoje perTzi, zacTne Tzi terga,, / ti, kai bi Tzi ^ kerv puTztil, Tzker,, / vjom bi poTkropil, on te Tzvoje / Mlade, gori ofiviti tak nyim jeTzti dati.« (MP: 308) Enkratnica. ^ gori razpeti ~ -pnem dov. 'razpeti' ■ 'felfesz^t, keresztre fesz^t'. Slovarji te zveze ne poznajo. Glagolski kalk s prislovno sestavino gori. V zgledu iz pesmarice gre ^ za Kristusa, ki so ga pribili na križ. Madžarščina pozna glagol felfesz^t s predpono ^ fel-, ki je ustreznica prekmurske prislovne sestavine gori in se uporablja tudi za izražanje 'pribiti na križ'. V nemščini je situacija drugačna: nemščina pozna glagol aufbinden 'razpeti', vendar ne v pomenu 'privezati, pribiti na križ', za kar se uporabljata kreuzigen in ans Kreuz schlagen. Pri prekmurskem glagolu je besedotvorno motivacijo povzročila smer gibanja (gor na križ) in prekmurski glagol odraža prav to. ♦ »Bicsuvali i Tpotali, vu / Tzmeisni gvant me oblekli, na kris / me gori raspeli, na kterom szem / mogel vmreiti.« (MP: 175) Enkratnica. ® gori skočiti ~ skočim dov. 'skočiti' ■ 'felugrik' (Novak 2006: 109; Ulčnik 2009: ^ 203). Glagolski kalk s prislovno sestavino gori pod vplivom madžarskega glagola ^ felugrik 'skočiti' ali nemškega glagola aufspringen 'isto'. ♦ »ZrinTzki Nicolaus her- W lo gori / fzkocsi Tzvoimi Vitezmi zleipimi / Haiduki i pocsne on poiti po / sirokom ^ polie, preik biTztre Drave / hitro mi setuje.« (MP: 330) Enkratnica. gori skriknoti ~ -em dov. 'zakričati' ■ 'felkialt' (Novak 2006: 110). Glagolski kalk s prislovno sestavino gori pod vplivom madžarskega glagola felkiält 'zakričati' ali nemškega glagola aufschreien 'isto'. ♦ »Ob tretyoi vori vszi gori / szkriknoffe, kai mu na Tzveiti Tive,, / ti ne daTTe, nego na krisnom dreivi / da sze raszpeTTe, i Tcsavli pribiTTe.« (MP: 186) Enkratnica. gori stati ~ stoj^m dov. 'vstati od mrtvih' ■ 'feltamad'. V tem pomenu te besedne zveze slovarji ne navajajo. Glagolski kalk s prislovno sestavino gori pod vplivom madžarskega glagola feltämad 'vstati od mrtvih' ali nemškega glagola auferstehen 'isto'. ♦ »Te Christus Tzmrt Tzterpi, / i na Krisu za nasz vmerl, Tzvo / Szveto Kerv vun zlea, / i naTso Szmert za nasz oblada, na tretki den gori fztä, / voljo Ocza nasz pripela.« (MP: 74; drugo: 107, 139) gori vstati ~ vstanem dov. 'vstati od mrtvih' ■ 'feltamad' (Novak 2006: 111). Gla-golski kalk s prislovno sestavino gori pod vplivom madžarskega glagola feltämad 'vstati od mrtvih' ali nemškega glagola auferstehen 'isto' ♦ »Vnogi zato tak kricsi, Chri,, / Ttus je gori vfztäl, da od greihov / i merszkoche, oTztaviti sze nescse.« (MP: 214) Enkratnica ► gori vstavši -a -e del. 'ko je vstal' ■ 'feltamadvan'. Deležnik iz glagola gori vstati 'vstati'. ♦ »Zmertvi gori vfztavsi, / polegh fzvedofztva Verni, N Vido,, / csim je Zakonom, v-Nebo / na Deszno Ocza fztopil, pravi / Bogh ino Cslo- 1 vik, da je fzteim / poszvedocsil.« (MP: 71-72) Enkratnica. K O gori vzeti ~ vzemem dov. 'prevzeti, sprejeti, dvigniti' ■ 'felemel' (Novak 2006: 111; s Ulčnik 2009: 203). Izpričano tudi v oblikah gor zeti (Novak 1996: 47), gorvzeti L (Mukič 2005: 118), gorzeti (Bajzek Lukač 2009: 152). Glagolski kalk s prislovno 0 sestavino gori pod vplivom madžarskega glagola felemel 'prevzeti, sprejeti, dvigni-v ti' ali nemškega glagola aufheben 'isto'. ♦ »Ar Nebeszke Dike krally, knam zNe,, / N besz doli prisal, i Cslovecse Telo gori vzel.« (MP: 127; drugo: 139, 214, 227, 267) gori zgrabiti ~ -im dov. 'pobrati, pograbiti' ■ 'felemel'. Slovarji te zveze ne nava- Z jajo. Glagolski kalk s prislovno sestavino gori pod vplivom madžarskega glagola A felemel 'pobrati, pograbiti' ali nemškega glagola aufheben 'isto'. ♦ »Zjednim gla- P szom vszi gori glagolski kalk s prislovno sestavino gori pod vplivom madžarskega 1 glagola feltämad 'vstati' ali nemškega glagola auferstehen 'isto'/ kriknoffe, i kme-s szto sze na nyega / rinoffe, snyim sze kjedno vun,, / kai opraviffe, vnogo kamenya / ^ gori zgrabiffe.« (MP: 131) Enkratnica. 1 7 gori z^ti ~ ^dem 'vziti' ■ 'felmegy, felkel' (Novak 2006: 113). Glagolski kalk s • prislovno sestavino gori pod vplivom madžarskega glagola felmegy, felkel 'vziti' 1 ali nemškega glagola aufgehen 'isto'. ♦ »Preszvetla Zvezda gori je zisla / gde mi • pocsiva Xtus Marie fzin. (MP: 145; drugo: 206) 1 gori zvišavati ~ -am nedov. 'poveličevati' ■ 'felmagasztal' (Novak 2006: 114). Glagolski kalk s prislovno sestavino gori pod vplivom madžarskega glagola felmagasztal 'poveličevati' ali nemškega glagola anpreisen 'isto'. ♦ »Za stero Te vszigdar hvalil, / i bom gori zvisaval, fztvoim / fzvetim fzinom navkup i zDu,, / hom fzvetim Amen.« (MP: 261) Enkratnica. h^štvo -a s 'zakon, zakonska veza' ■ 'hazassag' (Plet. 1: 268; Novak 1996: 52; BSJ: 198; Novak 2006: 132). Enobesedni kalk tipa 1. Beseda je nastala po madžarskem vzorcu häzassäg 'zakon, zakonska veza', kar je izpričano od leta 1450 (TESz 2: 76) in je tvorjenka iz besede häz 'hiša'. Tvori abstrakt, kar je dokaz za madžarski izvor, saj je tudi prekmurska beseda tvorjenka iz besede hiža 'hiša' s pripono -stvo, ki prav tako tvori abstrakt. ♦ »To fzveto histvo, nistar nej / drugo, nego csifztocsa i vfza do,, / brota, pravo jedinfztvo, dano od / Bogha, i polgi pravde, lubefznofzt / csifzta.« (MP: 352; drugo: 354) h^žnik -a m 'mož' ■ 'hazas ember' (Novak 2006: 134). Enobesedni kalk tipa 1., nima ustreznega madžarskega vzorca in je nastal kot prekmurska inovacija. Kljub temu jo štejem med madžarske kalke, ker njeno psihološko ozadje (izhodišče je bila beseda hiža) odraža poznavanje podobnih madžarskih besed. ♦ »Vodo na vino ar on premeni, / Izvadbo Xtus tak obelzelil, hisni,, / kom takai on polzvedocsi, da / nye lche vlzigdar obelzeliti.« (MP: 355) Enkratnica. križno drevo -oga -a 'križ' ■ 'keresztfa' (Novak 1996: 66; Novak 2006: 203). Slovar beltinskega prekmurskega govora navaja pomen 'križ na prostem'. Bese- ^ dnozvezni kalk tipa 2.2 po madžarskem vzorcu keresztfa 'križ + drevo'. ♦ »Verni ^ Kerscheniczi veruimo / mi prisselztju, ino za naz rodjenye, / i na krisnom drevi ^ terplenyu, / i v-Nebo zasztop,, / lenyu, Goszpodna Jesulsa.« (MP: 75; drugo: 168, 172, 179, 184, 185, 186, 215) nazaj iti ~ idem dov. 'iti nazaj, vrniti se' ■ 'visszamegy'. Slovarji te zveze ne navajajo. Glagolski kalk s prislovno sestavino nazaj pod vplivom madžarskega glagola ^ visszamegy 'iti nazaj' ali nemškega glagola zurückgehen 'isto'. ♦ »Jesus li zjednov ^ belzedov, knyim re,, / cse da nazai ido, vlzi Izo od Iztraha / pali;« (MP: 160). En- ^ kratnica. nazaj poslati ~ pošlem dov. 'poslati nazaj' ■ 'visszaküld'. Slovarji te besedne zveze ® ne navajajo. Glagolski kalk s prislovno sestavino nazaj pod vplivom madžarske- ^ ga glagola visszaküld 'poslati nazaj' ali nemškega glagola zurückschicken 'isto'. ^ ♦ »Zato ga je on ospotal, / jen beili gvant na nyega djal, teda ga na,, / zai pofzlal, ® itak Herodes k-Pilatffu, vra,, / sdeniku Izvojemu, opet priatel polztal.« (MP: 162) Enkratnica. ^ N nebeski orsag -oga -a m 'raj' ■ 'mennyorszag' (Novak 2006: 404). Besednozve- W zni kalk tipa 3.1 po madžarskem vzorcu mennyorszag 'nebeški + država'. ♦ »Oh ^ Golzpon nass-Jesus dai / nam vlzkorom Vreimeni, tve,, / veszelo prisesztje, i dar / Zvelicsansztva dobiti, i v-Nebesz,, / kom Orfzagi, Iztobom Ize veszeliti. Amen. / Finita.« (MP: 73; drugo: 75, 82, 86, 87, 98, 105, 109, 110, 119, 122, 123, 136, 146, 197, 210, 226, 239, 248, 276, 292, 296, 297, 307, 324, 325, 327, 342) noter iti ~ idem dov. 'iti noter, vstopiti' ■ 'bemegy'. Glagolski kalk s prislovno sestavino noter pod vplivom madžarskega glagola bemegy 'iti noter' ali nemškega glagola hinein-/hereingehen 'isto'. ♦ »Vu te grob noter idoffe, vu / kom Angyela naidoffe, szedecsega / gdesznoi sztrani oblecsena vbei,, / lom gvanti. Bogu hvala.« (MP: 206-207) Enkratnica. Siget Grad -a -a m 'Szigetvar, mesto v južnem delu Madžarske v županiji Baranja' ■ 'Szigetvar'. Slovarji te zveze ne poznajo. Besednozvezni kalk tipa 1.1 po madžarskem vzorcu Szigetvar (Siget + Grad 'var'). ♦ »Szinko moi dragi Jurai poidi mi / ta, kralyu, vu nyega Tabor kmotnomu / Dunaju, da bos pilzal Lilzta ino mi / palzko nolzi, na Izvoje Viteze vu Szige,, / tu Gradu.« (MP: 329; drugo: 330, 331, 332, 333, 334, 335, 336, 337, 338, 339, 340) vkup vdariti ~ -im dov. 'spopasti se' ■ 'összezördül'. Slovarja navajata to zvezo v obliki vküpvdariti (Mukič 2005: 399; Novak 2006: 815), pri čemer je ü namesto u, kar je pravilni razvoj v prekmurščini. Glagolski kalk s prislovno sestavino vkup pod vplivom madžarskega glagola összezördül, összeütközik 'spopasti se'. ♦ »Szmert N i Utek vkup vda,, / riszta, jak oroszlany vojuvaTTe, a / obladanye Tzmert csaka gda 1 Chri,, / stus vgrobi lesa. Bogu hvala.« (MP: 207-208) Enkratnica. K O vkup zezvati ~ zovem dov. 'sklicati' ■ 'összeh^v'. Slovar stare knjižne prekmur-s ščine navaja to zvezo v obliki vküpzezvati (Novak 2006: 816), kjer je ü rezultat L pravilnega glasovnega razvoja v prekmurščini (psl. *u > prekm. ü). Glagolski kalk 0 s prislovno sestavino vkup pod vplivom madžarskega glagola összeh^v 'sklicati' ali v nemškega glagola zusammenrufen 'isto'. ♦ »Veliko Voiszko vkup ze,, / zval, i vu N Betlehem jo poszlal. bis.« (MP: 151) Enkratnica. vkupe spraviti ~ -avim dov. 'zbrati' ■ 'összegyüjt'. Slovarja navajata to zvezo v Z oblikah vküpspraviti (Mukič 2005: 399) in vküp spraviti (Novak 2006: 814). Gla-A golski kalk s prislovno sestavino vkupe pod vplivom madžarskega glagola össze-P gy^jt 'zbrati' ali nemškega glagola zusammentragen 'isto'. ♦ »Boidi Bogu posten- 1 ye, vezdai / vekivekk, ki nasz vszih vkupe / fzpravil. bis. vu vekivecsno veTzelje.« s (MP: 144; drugo: 155, 161, 166, 200, 235, 253) K 1 Vogerski orsag -oga -a m 'Madžarska' ■ 'Magyarorszag'. Slovarji te zveze ne na- 7 vajajo. Besednozvezni kalk tipa 3.1 po zgledu madž. Magyarorszäg 'Madžarska' • (Magyar 'Vogerski' + orszag prekm. 'orsag', sln. 'država'). ♦ »Zrinszki Nicolaus 1 beTTe piszal / LiTzta, Ferdinando krallyu kmotnomu / Dunaju, da naTz ne oTztavi vu • Szi,, / getu Gradu, ako szi zdalka Vogerszkom / orfzägi.« (MP: 335; drugo: 339) 1 vun glasiti ~ -im nedov. 'oznanjati' ■ 'kihirdet'. Slovarji te zveze ne navajajo. Gla-golski kalk s prislovno sestavino vun pod vplivom madžarskega glagola kihirdet 'oznanjati'. ♦ »Zato vi vszi poidite, po vTzoi Ze,, / mli Tirokoi, vTzakomu vun / gla-szite, te Evangeliome. ChriTtus.« (MP: 227) Enkratnica. vun imenuvati ~ -ujem nedov. 'imenovati' ■ 'kinevez'. Slovarji te zveze ne navajajo. Glagolski kalk s prislovno sestavino vun pod vplivom madžarskega glagola kinevez 'imenovati'. ♦ »Zrinszki Nicolaus dva nepriate,, / la imesTe, jeden, mi besTe v-kralevom / Tabori, drugi mi besTe pri Herczegu / v-Megyimorje, da neschem zato vun / imenuvati. « (MP: 335) Enkratnica. vun nazvejstiti —im dov. 'oznaniti' ■ 'kihirdet'. Slovarji te zveze ne navajajo. Glagolski kalk s prislovno sestavino vun pod vplivom madžarskega glagola kihirdet 'oznaniti'. ♦ »Idi i Mari^, to dobroto po,, / vei, vszega Tztara piszma, Tz,, / krivnoszt vun nazveiszti, zAn,, / gyelszkovom mocsjom.« (MP: 87) Enkratnica. vun osloboditi ~ -im dov. 'osvoboditi' ■ 'kiszabad^t'. Slovarji te zveze ne navajajo. Glagolski kalk s prislovno sestavino vun pod vplivom madžarskega glagola kisza-badit 'osvoboditi'. ♦ »Joseph v ^gyiptom gda bi / bil odan, ondi ga je krall / vu vozi derfal, za nyega / cfifztocso, Bog vun nyega ofzlo,, / bodil y Gofzpodnom ga pofztavil.« (MP: 302) Enkratnica. o vun pelati ~ pelam dov. 'spremljati' ■ 'kik^ser'. Slovarji te zveze ne navajajo. Gla- golski kalk s prislovno sestavino vun pod vplivom madžarskega glagola kik^ser 'spre- ^ mljati' ali nemškega glagola heraus-/hinausgeleiten 'isto'. ♦ »Jesuffa vre mucsenoga ^ ino koro,, / nuvanoga, Pilatus je vunpelal :/:« (MP: 163; drugo: 163, 183, 210). ^ S P vun skazati se ~ skažem se dov. 'izkazati se' ■ 'kimutatkozik'. Slovarji te zveze ne navajajo. Glagolski kalk s prislovno sestavino vun pod vplivom madžarskega glagola kimutatkozik 'izkazati se' ali nemškega glagola ausweisen 'isto'. ♦ »Gofzpodna Jefusfa aldov, / moje Dusfe dragi zalog, nai / fze nad menom vun fzkase, i Ht,, / ka ^ vekvecsna daje.« (MP: 282) Enkratnica. Z > O L S O vun vzeti ~ vzemem dov. 'izvzeti' ■ 'elvesz'. Slovarji te zveze ne navajajo. Glagol-ski kalk s prislovno sestavino vun. ♦ »Te Christus je nas Bogh pravi, / ki naz znevol ^ ofzlobodi, on / hocse naz zvelicsati, zevszeh / grehov vun vzeti.« (MP: 112; drugo: ^ 352) W vun spelati ~ spelam dov. 'izpeljati, spraviti ven' ■ 'kivezet'. Slovarji te zveze ne navajajo. Glagolski kalk s prislovno sestavino vun pod vplivom madžarskega glagola kivezet 'izpeljati, spraviti ven' ali nemškega glagola ausfahren 'isto'. ♦ »Jonasfa szi vun fzpelal, zCzete / ribe csreiva, ofzlobodi Bosie, vfze / nevolne robe.« (MP: 276) Enkratnica. vun zegnati ~ ženem dov. 'izgnati' ■ 'kiüz'. Slovarji te zveze ne navajajo. Glagolski kalk s prislovno sestavino vun pod vplivom madžarskega glagola kiüz 'izgnati' ali nemškega glagola austreiben 'isto'. ♦ »Adama gda vun ze,, / gna, Bogh zParadi-so,, / ma,« (MP: 188) Enkratnica. vun zlejati ~ zlejem dov. 'izliti, zliti' ■ 'kiönt'. Slovarji te zveze ne navajajo. Glagolski kalk s prislovno sestavino vun pod vplivom madžarskega glagola kiönt 'izliti, zliti' ali nemškega glagola ausgießen 'isto'. ♦ »Te Christus fzmrt fzterpi, / i na Krisu za nasz vmerl, fzvo / Szveto Kerv vun zlea, / i nafso Szmert za nasz oblada, / na tretki den gori fzta, / voljo Ocza nasz pripela.« (MP: 74) Enkratnica. vun zminoti ~ -em dov. 'umreti' ■ 'kimulik'. Slovarji te zveze ne navajajo. Glagolski kalk s prislovno sestavino vun pod vplivom madžarskega glagola kimulik 'umreti'. ♦ »I po fzmerti pak nasfe, da vun zmi,, / no nam Dusfe, vpela nasz vu vecsno veszelje.« (MP: 128) Enkratnica. vun zreči ~ rečem dov. 'izreči' ■ 'kimond'. Slovarji te zveze ne navajajo. Glagolski kalk s prislovno sestavino vun pod vplivom madžarskega glagola kimond 'izreči' ali nemškega glagola aussprechen 'isto'. ♦ »5. To jezik nemre vun zrecsi / niti szpisz-mom i fzpiszati, / ki je kusfal more znati, / kai je Jesusfa lubiti.« (MP: 89; drugo: 160) ElödDudäs, Madžarski jezikovni vpliv v besedišču Martjanske pesmarice J 5 Sklep N V prispevku so predstavljene prevzete madžarske besede in madžarski kalki v 1 Martjanski pesmarici, ki je najobsežnejši in najstarejši dosežek bogate prekmurske ^ rokopisne pesmarične tradicije. Poleg tega je na kratko orisan tudi razvoj prekmur-O skega knjižnega jezika od začetkov do poenotenja s slovenskim knjižnim jezikom. S Ob snovi Martjanske pesmarice sem pokazal tudi na spor, ki kroži okrog nje glede L pripadnosti kajkavski ali prekmurski književnosti. Pri tem je poudarjeno, da je pe- 0 smarica nastala v medkulturnem okolju, kjer so jeziki (kajkavščina, prekmurščina, v madžarščina) vplivali drug na drugega. V zvezi z madžarskim jezikovnim vplivom sem predstavil dosežke dosedanjega raziskovanja. V geslih je predstavljenih 96 prevzetih madžarskih besed in 48 madžarskih kalkov. Madžarski jezikovni vpliv se torej odraža na leksikalni, skladenjski in besedotvorni ravni. V geslih se sklicu-Z jem na podatke iz etimoloških, zgodovinskih in narečnih slovarjev in predstavljam A etimologijo prekmurske in madžarske besede ter navajam zglede iz pesmarice. V P posameznih razdelkih sem se ukvarjal z najpomembnejšimi fonološkimi in morfo- 1 loškimi spremembami pri prevzemanju madžarskih besed. Pri predstavitvi madžar-S skih kalkov gre za isto metodo, le s to razliko, da jih zaradi lažjega razumevanja ^ uvrščam v sistem, ki temelji na besedotvorni lastnosti kalkov. Z 0 Krajšave in simboli bav.-avstr. - bavarsko-avstrijsko; blg. - bolgarsko; bol. - bolonjsko; cerkv.lat. -cerkvenolatinsko; češ. - češko; del. - deležnik; dov. - dovršno; fin. - finsko; gl. - glej; hr. - hrvaško; ide. - indoevropsko; itd. - in tako dalje; kajk. - kajkavsko; kurd. - kurdsko; lat. - latinsko; lat.-it. - latinsko-italijansko; m - samostalnik moškega spola ali samostalniška besedna zveza moškega spola; madž. - madžarsko; madž.lat. - madžarskolatinsko; nar. - narečno; nedov. - nedovršno; nem. - nemško; novoperz. - novoperzijsko; npr. - na primer; osm. - osmansko; polj. - poljsko; prekm. - prekmursko; prid. - pridevnik; prim. - primerjaj; prisl. - prislov; psl. - praslovansko; rus. - rusko; s - samostalnik srednjega spola ali samostalniška besedna zveza srednjega spola; sanskr. - sanskrtsko; sev.it. - severnoitalijansko; sln. - slovensko; slov. - slovansko; slovaš. - slovaško; srb. - srbsko; srvnem. - sre-dnjevisokonemško; starofrc. - starofrancosko; staroperz. - staroperzijsko; starorus. - starorusko; staroturš. - staroturško; starovnem. - starovisokonemško; štev. - štev-nik; tat. - tatarsko; tpn. - toponim; ukr. - ukrajinsko; zastar. - zastarelo; zgnvnem. - zgodnjenovonemško; ž - samostalnik ženskega spola ali samostalniška besedna zveza ženskega spola ■ stoji med prevodoma v knjižno slovenščino in madžarščino ♦ uvaja ponazarjalni razdelek ^ uvaja podgeslo Literatura Asboth 1908 = Oszkar Asboth, A j > gy vältozäs a hazai szlovenek nye^^veben es a dunäntuli magyar nyelvjäräsokban, Budapest: Magyar Tudomanyos Akade- ,!., mia, 1908. Bajzek 2009 = Maria Bajzek, Küzmičev prevod Novega zakona v luči prevzema- ^ nja besed iz madžarščine, Studia Slavica Academic Scientiarum Hungaricx ^ (Budapest) 54 (2009), št. 2, 345-357. Bajzek Lukač 2005 = Marija Bajzek Lukač, Madžarske izposojenke v Küzmičevem ^ prevodu Novega zakona, v: Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega ^ jezika, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 2005 (Zora 32), 436-448. Bajzek Lukač 2009 = Marija Bajzek Lukač, Slovar Gornjega Senika 1: A-L Bielsko ^ Biala itd.: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, 2009 (Zora 66). Balazs 1989 = Janos Balazs, A latin a Duna-tajon, v: Nyelvünk a Duna-täjon, ur. Janos Balazs, Budapest: Tankönyvkiado, 1989, 95-140. Bezlaj 1959/60 = France Bezlaj, Vloga kalkov v slovenščini, Jezik in slovstvo 5 (1959/60), št. 5, 140-143. (Ponatis v: France Bezlaj, Zbrani jezikoslovni spisi 2, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC ZRC SAZU, 2003 (Linguistica et philologica), 735-738.) BSJ 1998 = Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki A-Ž, ur. Ivanka ^ Šircelj-Žnidaršič, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998 (Slovarji). ERHSJ 1-4 = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 1-4, W Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1971-1974. ^ ESSJ 1-5 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1-5, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - Mladinska knjiga oz. Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 1976-2007. EWUng 1-3 = Etymologisches Wörterbuch des Ungarischen 1-3, ur. Lorand Ben-ko, Budapest: Akademiai Kiado, 1993-1997. FNESz 1-2 = Lajos Kiss, Földrajzi nevek etimologiai szotära 1-2, Budapest: Akademiai Kiado, 1988 (11978). Hadrovics 1944 = Laszlo Hadrovics, Magyar es deli szläv szellemi kapcsolatok, Budapest: Kincsestar, 1944. Hadrovics 1958 = Laszlo Hadrovics, Adverbien als Verbalpräfixe in der Schriftsprache der burgenländischen Kroaten, Studia Slavica Academic Scientiarum Hungaricx (Budapest) 4 (1958), št. 2, 211-249. Hadrovics 1965 = Laszlo Hadrovics, Jövevenyszö vizsgälatok, Budapest: Akakde-miai Kiado, 1965 (Nyelvtudomanyi ertekezesek 50). Hadrovics 1974 = Laszlo Hadrovics, Schrifttum und Sprache der burgenländischen Kroaten im 18. und 19. Jahrhundert, Budapest: Akademiai Kiado, 1974. Hadrovics 1985 = Laszlo Hadrovics, Ungarische Elemente im Serbokroatischen, Budapest: Akademiai Kiado, 1985. Z Jesenšek 1991/92 = Marko Jesenšek, Jezikovni sistemi v slovenskem (alpskem in panonskem) govornem območju, Jezik in slovstvo 37 (1991/92), št. 7, 173-Z 181. 1 Jesenšek 2000/01 = Marko Jesenšek, Stične točke pri oblikovanju slovaškega in ^ prekmurskega knjižnega jezika, Jezik in slovstvo 46 (2000/01), št. 7-8, 297- O 303. s Jesenšek 2005 = Marko Jesenšek, Nastanek in razvoj prekmurskega jezika, v: MarL ko Jesenšek, Spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor , Maribor: 0 Slavistično društvo Maribor, 2005 (Zora 33), 26-38. v Jesenšek 2008 = Marko Jesenšek, Prekmurska publicistika 19. in prve polovice 20. stoletja - med knjižno normo in tradicijo, Slavistična revija 56 (2008), št. 2, 103-113. Just 2009 = Franci Just, Porabje, Murska Sobota: Franc-Franc - Društvo Argo, Z 2009. A Kniezsa 1942 = Istvan Kniezsa, Magyar-szlav nyelvi erintkezesek, v: A magyar-P säg es a szlävok, ur. Gyula Szekfü, Budapest: Franklin, 1942. (Ponatis v: 1 A magyarsäg es a szlävok (Kisebbsegkutatasi könyvek), ur. Gyula Szekfü, s Budapest: Lucidus Kiado, 2000, 137-151.) ^ Kniezsa 1952 = Istvan Kniezsa, A magyar helyes^räs törtenete, Budapest: Aka-1 demiai Kiado, 1952. 7 Kniezsa, 1974 = Kniezsa Istvan, A magyar nyelv szläv jövevenyszavai I/1-2, Buda- • pest: Akademiai Kiado, 21974 (11955). 1 Kozar Mukič 1998 = Marija Kozar Mukič, Košičev in Lülikov slovar iz leta 1833, v: • Slovensko-madžarski jezikovni in književni stiki odKošiča do danes, ur. Stje-1 pan Lukač - Istvan Nyomarkay, Budimpešta: Košičev sklad, 1998, 85-89. Lukacs 2005 = Istvan Lukacs, Martjanska pjesmarica - izvor za identifikaciju An-drije Knezajica, v: Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost, ur. Jože Vugrinec, Murska Sobota: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija Petanjci, 2005, 299-305. Lukacsne Bajzek 2004 = Lukacsne Bajzek Maria, A szloven szotarirodalom, v: Kis szläv lexikogräfia, ur. Istvan Nyomarkay - Istvan Vig, Budapest: ELTE BTK Szlav Filologiai Tanszek, 2004, 28-49. Lukač 2003 = Stjepan Lukač, Alternative standardizacije i kanonizacije na rubnim područjima: sakralna erotika u Prekomurskoj/Martjanskoj pjesmarici, v: Hrvatski književni jezik: zbornik radova, ur. Stjepan Lukač, Budimpešta: Hrvatska samouprava Budimpešte, 53-60. MP = Martjanska pesmarica, uredil in spremna besedila napisal Vilko Novak, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1997. Merše 2009 = Majda Merše, Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika, v: Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009 (Linguistica et philologica 23), 129-146. Miklošič 1886 = Fran Miklošič, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen, Wien: Wilhelm Braumüller. Mukič 2005 = Francek Mukič, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar, Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem, 2005. P Novak 1973/74 = Vilko Novak, Prekmurske rokopisne pesmarice, Jezik in slovstvo 19 (1973/74), št. 6-7, 212-217. ^ Novak 1974/75 = Vilko Novak, Madžarske izposojenke v prekmurščini, Jezik in slovstvo 20 (1974/75), št.4, 104-105. Novak 1996 = Franc Novak, Slovar beltinskega prekmurskega govora, ur. Vilko ^ Novak, Murska Sobota: Pomurska založba, 21996 ('1985). ^ Novak 1997 = Vilko Novak, Prekmurska Martjanska pesmarica v: Martjanska pe- ^ smarica, ur. Vilko Novak Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1997, 3-64. ^ Novak 2006 = Vilko Novak, Slovar stare knjižneprekmurščine, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. Nyomarkay 2002 = Istvan Nyomarkay, Anyanyelvi ebredes es hagyomäny nälunk es szomszedainknäl, Budapest: Lucidus Kiado, 2002 (Kisebbsegkutatasi ^ könyvek). Orožen 1996 = Martina Orožen, Prekmurski knjižni jezik, v: Martina Orožen, Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika od Brižinskih spomenikov do Kopitarja, Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1996, 356-372. Pavel 1947 = Agoston Pavel, Magyarok es szlovenok, v: Magyarorszäg es Kelet-Europa: a magyarsäg kapcsolatai a szomszed nepekkel, ur. Endre Angyal - Janos Balazs - Agoston Pavel stb. közrem. Istvan Gal, Budapest: Officina, ® 1947, 156-168. (Ponatis v: Agoston Pavel, Välogatott tanulmänyai es cikkei, Szombathely: Vas Megye, 1976, 217-224.) « Petrov-Slodnjak 1978 = Maria Petrov-Slodnjak, Zu den ungarischen Lehnwörtern in der regionalen Schriftsprache des Prekmurje im 18. und 19. Jahrhundert, W Studia Slavica Academic Scientiarum Hungaricx 24 (1978), št. 2, 295-328. ^ Plet. 1-2 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana: Knezoškofijstvo, 1894-1895. Prunč 1967 = Erich Prunč, Das innere Lehngut in der slovenischen Schriftsprache: Versuch einer Typologie der Lehnprägungen im Slovenischen: Inauguraldissertation, Graz, 1967 (razmnoženo). Rammelmeyer 1975 = Matthias Rammelmeyer, Die deutschen Lehnübersetzungen im Serbokroatischen: Beiträge zur Lexikologie und Wortbildung, Wiesbaden: Franz Steiner Verlag GmbH, 1975 (Osteuropastudien der Hochschulen des Landes Hessen 3, Frankfurter Abhandlungen zur Slavistik 23). RHKKJ 1-2 = Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika 1-2 (zv. 5): A-lazno, ur. Božidar Finka, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umje-tnosti - Zavod za jezik IFF, 1984-1989. (Preostali zvezki v Budimpešti niso bili dosegljivi.) Schumann 1965 = Kurt Schumann, Zur Typologie und Gliederung der Lehnprägungen, Zeitschrift für slawische Philologie 33 (1965), 61-90. SES 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 22003 ('1996). SSKJ 1-5 = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - DZS (zal.), 1970-1991. Z J Škafar 1978.= Ivan Škafar, Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715 do 1919, Lju-E bljana: SAZU, 1978. N TESz 1-4 = A magyar nyelv törteneti-etimologiai szotära 1-4, Budapest: Akademi-1 ai Kiado, 1967-1984. ^ Thomason - Kaufman 1991 = Sarah Grey Thomason - Terrence Kaufman, Langu-O age Contact, Creolization and Genetic Linguistics, Berkeley - Los Angeles s - Oxford: University of California Press, 1991. L Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Can- 0 karjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, zbirka Sopotnik). v Trstenjak 1905 = Anton Trstenjak, Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem: zgodovinska, narodopisna in književna črtica, Ljubljana: samozaložba, 1905. Ulčnik 2009 = Natalija Ulčnik, Začetki prekmurskega časopisja, Bielsko Biala itd.: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska Z fakulteta, Univerza v Mariboru, 2009 (Zora 67). A P 1 Hungarian linguistic influence in the vocabulary of the Martjanci hymnal s Summary 7 This article presents Hungarian loanwords and Hungarian calques in the Martjanci • hymnal, which is the largest and oldest work in the rich manuscript hymnal tradi-1 tion of Prekmurje. In addition, it briefly describes the development of the stan- • dard Prekmurje language from its origins to its unification with standard Slovenian. 1 Alongside the subject matter of the Martjanci hymnal, attention is also drawn to the dispute associated with it regarding whether it is part of Kajkavian Croatian or Prekmurje literature. Here it is emphasized that the hymnal was created in an inter-cultural environment in which the languages (Kajkavian dialect, Prekmurje dialect, and Hungarian) influenced one another. The research findings to date on Hungarian linguistic influence are presented, with 96 Hungarian loanwords and 48 Hungarian calques presented in dictionary-style entries. Hungarian linguistic influence is therefore reflected at the lexical, syntactic, and word-formational levels. The entries are based on information from etymological, historical, and dialect dictionaries, present the etymology of the Prekmurje and Hungarian words, and cite examples from verses of the hymnal. Individual sections deal with the most important phonological and morphological changes when Hungarian words were borrowed. The presentation of Hungarian calques uses the same method, only that they are organized in a system based on the word-formational properties of calques for clarity.