— 173 — Še eno oglasilo zastran besede ''župan" in „nadžupan". Marsikterimu bravcu bi se utegnili pogostniši pomenki od slovenskih besedi nepotrebni, ali morebiti celo prenizki in nepristojni zdeti; tode pomisliti je, de so besede podloga in povodi zaumenov ali zapo-padkov, in de od pripravnosti ali nepripravnosti besedi visi: ali bodo Slovenci v zadevnih rečeh svitle ali tamne zaumene imeli, ali bodo prav in čisto, ali pa popačeno in sodergasto govorili, in ali bo slovenski jezik kadaj k samostalnosti prišel, ali pa, ali bo zmirej po krivici znaminje ubožtva na čelu nosil. Desiravno nam, kakor mnogim drugim, beseda župan za „Burgermeister" zlo dopade, nam ven-der nadžupan namest Bezirkshauptmann noče dopasti. Ne kakor de bi hotli znajdnika te besede grajati, kterimu velikoveč za njegovo prizadevo, slovenski jezik očistiti in olepšati, vsa hvala gre; ampak le za to, ker se nam zdi, de ta beseda po svoji korenini nima tega pomena, kteriga bi imeti mogla. Naši razumi ^Griinde) so ti. Pervič je župan po plemenskim pomenu te besede, če tudi veliki ali višji župan, vender le župan, in po redu (ponatorno) je misliti, de po tem takim tudi le oblast in opravila županov ima. Drugič to ime tudi nič razločka ne odkaže med Bezirkshauptm anam, kar je vender bistvino potrebno. In zadnjič, ker imamo Be-sirksgemeinde in Kreisgemeinde, in pri teh tako imenovane „Obmann", bi prav za prav temu to ime slo. Zraven tega je tudi beseda nadžupan nekako težkotna, in še težkotniši v daljni sostavi, postavim, nadžupanijstvine postave, tako de bi tudi v zadnji prigoji pripravnišiv bilo, nadžupana ve lik i ga ali višjiga imenovati. Še nepripravniši pak se nam zdi besedo nadžupanija in nadžupanstvo na Be-zirk in Bezirkshauptmannschaft prenesti. Nar boljši v ti reči, mislimo, bi utegnilo biti, ko bi kmetje sami, kteri v slovenski besedi nepokvarjen slad imajo, za te zaumene ali zapopadke nove imena vstvariti ali odbrati hotli. Tode pomagati bi jim bilo treba, in jim natanjko razložiti, kaj te in takšne besede, namreč: Orts-, Bezirks-, Kreis-Gemeinde,Btirger-meister, Bezirkshauptmann, Kreis-Prasident v sebi imajo, kar „Novicam" pridjana razlaga srejnske postave tako jasno uči. Torej, ljubi slovenski kmetje! ki vemo, de „Novice" radi berete, se zdej do vas oberne-mo, de vam razložimo, kar je k znajdbi dobrih imen za poprej imenovane zaumene treba. Ortsgemeinde se imenuje po Slovenskim na ne-kterih krajih soseska ali srenja,*) na drugih tudi *) Srenja v našim kraji (na Gorenskim) ne pomeni le zbor srenjcanov, ampak tudi vse sosedne vasi, ki se k srenji štejejo, ali celo srenjsko okolico; odtod tudi imena: srenj-ski les. srenjska gmajna ali pašniki i. t. d. Ime »srenja« občina. Novice so vam nasvetovale, srenje v prihodnje, zato ker bodo vsaka svoj i ga župana imele, župa-nije imenovati. Nam je to ime zlo všeč, in ne dvomimo, de bo tudi vam dopadlo. Pa, če to ime dovzamete, kako bote posamezne ude županije imenovali? Ude kake soseske imenujete sosedčane, ude kake srenje srenj čane, ali morebiti v nekterih krajih občane. — Ali bi se ne utegnili tudi udje županije: županov-ljani, (izreči: žpanovljani} ali županijani ali županij čani imenovati? Pa morebiti bote vi temu imenu kakšen pripravniši izhod dobili, če se vam ti dosti gladki ne zde. po naši misli — zakaj za gotovo nočemo terditi — ne pride od besede sreda, ampak je sostavljena iz besed: so (mit) in reti ali teci (fliessen — reka: Fluss) kar pomeni: se steči, sniti, terdo vkup skleniti: odtod srež, to je mokrota ali kaplice, ki se na zidu ali oknih skupej stečejo in kakor sneg postanejo 5 od tod tudi srenj ali terd sneg, kteri se je namreč tako terdo skupej stekel, de se noga več ne vdere. — Tudi ime reke Sora, mislimo, se ravno od tod izhaja, kjer se namreč v nji dve rečici zjedinite in potem skupej tečete ali sorete; — ravno tako tudi beseda sir (Kiise) i, t, d. Pis, — 176 - Še eno oglasilo zastran besede „župan" in „nadžupan". (Dalje.) Zdej pojdimo na dalje. Iz posameznih srenj ali županij vkup vzetih obsoji tista širji srenja ali občina, ktero Nemci „Bezirksg;emeinde" imenujejo. Bezirk ni nič druziga, kakor širji okolica, za ktero nekteri v slovenskim besedo kanton vpeljati žele'. To je scer lepa, vender tuja in torej sama na sebi neumevna beseda. V Francoskim jeziku kanton ravno toliko pomeni, kakor pri nas kot, stran ali pa kraj. Pervi besedi: kot, stran, ne daste za ime Bezirk nič pripravnica pomena, in kotna ali stranska srenja, bi pri nas le tako srenjo pomenila, ktera v kotu ali na strani leži; pa iz besede kraj se dajo pripravne imena eostaviti, postavim, okraja ali okrajna; ali pa tudi iz besede okoli imena: okoliše ali okolina, kteri bi se dale lahko za s i rji okolico ali Bezirk rabiti. Nam bi skorej nar bolj ime okrajna dopadlo, ki je že tudi nekoliko v navadi. Potem takim bi se utegnila Bezirksgemeinde: krajska ali okrajna ali o kolin-ska srenja ali občina imenovati. — Vi si bote odbrali ali pa sami naredili tako besedo, ki se vam bolj pravna ali gladka zdi. — Iz; več okrajnih ali okolinskih občin pak nastane zadnjič nar širji občina, ktero IVemci Kreisgemeinde imenujejo. Kreis pomeni v nemškim jeziku v enaki zvezi: širji okrajno; v slovenskim so pa do zdaj tako okrajno nekteri okrožje, drugi pa po nemški šegi: kresij o imenovali. Po naši misli pa bi se utegnila morebiti bolj lično krogovina imenovati. Pa morebiti bote vi kaj boljšiga znajdli; zakaj potrebno je, de se veči in manjši okrajne že po^ imenu razločijo, kakor se tudi v nemškim zgodi. Če bote pa poprejšnje ime poterdili, tako se bo potem Kreisgemeinde krogovinska občina imenovala. — Tako smo zdej z mnogimi razločki srenj ali občin pri koncu. Nar manjši srenja ali občina je tedaj županijska, naj bo že mestna ali kmetovska ; druga in veči je okrajna ali okolinska in tretja ali nar veči krogovinska občina. Zdej pak je še treba, de se k prednikam. teh občin obernemo in za nje pripravne imena poišemo. Predsedniki imenovanih srenj ali občin, (zunaj županije)so dvojni, namreč, srenj s ki in cesarski, potem, ki so ali od srenje zvoljeni, ali pa od cesarja ali visi vladije postavljeni. Nar pred hočemo imena srenjskih prednikov prevdariti. Prednik nar manjši okolice ali županije od proste srenje izvoljen, se imenuje, kakor veste, s staro in lepo slovensko besedo župan, ktera bo zdaj zopet k svoji nekdanji časti pripeljana. Pa zraven tega imena bi se zamogel po soimenskim (avnnonimisch) tudi še z mnogimi drugimi pripravnimi perimki, postavim, srenjekar ali osrenjekar, srenjski stara si na,1) srenj ski oskerbnik, in nar lepši srejn-ski oče imenovati.— Pa tudi srenjski svetovavci, ki so po tem svojim poklicu v nar bližnji zvezi s žu-panam, bi se utegnili zunaj poprejniga imena z lepim nazivkam : župan o ve i od drugih razločiti. Ravno tako bi tudi ne bilo napčno, ko bi se mestni župan k razločku od kmetovskiga: mestni prednik ali mestni starašina ali pa tudi z eno besedo mestnik ali grajšnik ali gradinski (od grad, Burg) imenoval. Tiste dva prednika pa, ki se vsaki okrajni ali krogovini (če te ime'na dovzamete) od srenjskih odbornikov za glavo ali v 6 dej a okrajniga in krogovin-skiga odbora izvolita, in kterima Nemci Obmann, to je, verhna moža pravijo, bi se utegnila po naši misli morebiti dosti prisladno: preodbornika ali pred-bomika imenovati, zato namreč, ki sta zmed vsih odbornikov preodbrana, ali pa tudi pervaka, nad-nika, verhovca, preverstnika i. t. d. ker sta od celiga odbora za perva ali prednika izvoljena. Ven-der, ker bodo nju opravila županskim zlo enake, bo morebiti nar bolji, ju po izgledu zlagovcov srejnske postave:v okrajniga in krogovinskiga župana zvati. Ce bi vam pa namesti imena: okrajni župan zavoljo kratkote morebiti ime: nadžupan bolj dopasti ') Starašina je pri nekterih Slovanih tako imenitno ime, de clo deželskiga poglavarja: starašina imenujejo. Tudi stari Rimci, nar imenitniši ljudstvo prednih časov, so svojo nar visi gosposko »Senat«, to je, starašinstvo imenovali. — 177 — utegnilo, za to, ki ni tukaj nič perdevka ali priloga ^okrajni" treba, tako bi se nam potem bolj prilično zdelo, krogovinskiga župana, namesto: deželski-ga ali nadnadžupana, rajši ver h ni ga ali glavni L• a, ali pa, če bi od glavarstva in poglavarstva ime vzeti hotli, glavarskiga župana imenovati J Zdej se obernemo še h cesarskim prednikam ??Bezirka" in „K resi je". Cesarski prednik „Be-zirka;, ali okrajne se imenuje po nemško, kakor i veste, Bezirkshauptmann. Ce to ime prav na tanjko v slovensko prestavimo, tako hoče toliko reči, kakor: glavni mož okrajne; pa po duhu sloveiiskiga jezika ga zamoremo lahko krajši narediti, in okrajni glavar ali poglavar reči (tode poslednje širji ime poglavar, mislimo, bi bilo boljši, za visi krogovinskiga ali deželniga prednika prihraniti, de bi že tako beseda sama višji ali nižji stopnjo prednika naznanovala.) Po tim takim menimo, de bi se ^Bezirkshauptmann" nar pripravniši: okrajni glavar ali pa tudi samo glavar ali glavan imenoval. Pa če hočemo veči bogatost in prostost v tem perimku, tako se glavar lahko tudi še imenuje: okrajni gospod (kakor so že tudi poprej v nekterih krajih Bezirkskomisarja 2) imenovali) — ali če se nič na osebo prednika, ampak le na njegovo oblast ali vradijo misli, kakor je zlast v spi-sanih prošnjah ali drugih polagali v nazivkih navadno: okrajna gosposka. Zraven tega pa bi se utegnil tudi še imenovati: okrajni presto j ni k3) in okrajno prestojstvo; okrajni višnik in okrajno vištvo (Vikšistvo); okrajni vodja in okrajno vodij stvo ali okrajna vod i j a, okrajni oblastnik in okrajna oblastija ali okrajno oblastvo ali oblastin-stvo; ali tudi z eno besedo: g. okrajski, in uradija: okraj stvo, de nič ne opomnimo mnogih drugih bolj splohnih imen, postavim, okrajni zapovednik in okrajno zapovedijstvo; okrajni nadnik in okrajno nadstvo; okrajni pretvornik (praefectus, prae-tor), in okrajno pretvorstvo, ali protvorija; okrajni prep ostavlj en in okrajno prepostav-Ijenstvo. (Konec sledi.) 2) Komisar bi se utegnil po mnogim pomenu te besede v slovenskim imenovati: pooblastnik ali tudi zgol: oblastnik, oskerbnik, poročnik,povodja,podvodja, poddriižnik, odvoljenc ali odvoljnik (kakor: najemnik namest najemanik) zaupen možali zaupnik, poslanik (opravnik, namestnik. 3) Pri predlogih pred, med, pod se zavoljo lepoglasja, kader se ni kake dvojljivosti bati, pred terdimi soglasniki d ispahne p.: prepolje namest: predpolje; ravno tako prerok, prestol, prekupec, mesteje, postopiti, i. t. d. namest. predrok, prcdstol, predkupec, med-steje, p od stopiti i. t.d.; ali pa se tudi kak glasnik vmes dene, postavim: predasel namest predselo (Vor-ort, Vordorf). Kader se je pa kake dvojljivosti bati, se lepoglasje vrne vnos ti vkloni, postavim; podkovati, namest p oko vati ali p o dok o vati. Pis. — 180 - Še eno oglasilo zastran besede „župan" in „nadžupan" (Konec.) Kar pa zadnjic kresijskiga ali krogovinski-ga prednika zadene, se zamore po nasvetu zlagav-cov srenjske postave nar pripravniši krogovinski poglavar, in krogovinska vladija poglavarstvo imenovati, tolikanj bolj, ker je v naši deželi, ki le eno samo krogovino ima, krogovinski poglavar ob enim tudi deželni poglavar, in se mu torej to ime tolkanj bolj spodobi; desiravno ga zdaj po novim le ?5Statthalteru , to je, deželniga (cesarjeviga) namestnika imenujejo. — Pa zraven tega imena: krogovinski poglavar bi se utegnil, kakor drugi dosedaj omenjeni predniki, še z mnogimi drugimi pripravnimi primki zvati, postavim krogovinski pred- — 181 — eednik (kakor ga zlasti tam imenujejo, kjer ima dežela več krogov in) — in uradija: krogo vinsko predsedištvo ali predseštvo; po enakim tudi: krogovinski nadstojnik, in uradija: nadstoj-etvo; krogovinski previšnik inprevištvo (Ex-cellenc: višina, višin«tvo); krogovinski poveljnik in povelijstvo; krogovinski povladnikin povladstvo ali p o vi a db a1) i. t. d. Glejte, ljubi Slovenci, bogatost slovenskiga jezika! — Alj nam je torej treba ptujih in neumevnih imen, ko imamo domačih umevnih zadosti? — Upamo, de si jih bote zmed njih lahko več odbrali, ali pa tudi druge iz njih speljali, ktere bodo ptuje lahko popolnama namestiti zamogle. — , In pri vsim tem nam ostane za druge urad i je še dosti drugih priročnih imen, postavim, za ;,polici-jou (ker je nje namen nazirovati ali paziti na dober red in varnost ljudi in reči) nazorija ali nazorstvo, nazirstvo, nazornik, nazorna uradija, ali pa tudi obredija ali obredijstvo, varivstvo, ču-vajstvo i. t. d.; za Finanz-Vervvaltung" dohodna ali dacijna,harmična,dnarska,zaklad-na oskerbija ali oskerbinstvo ali gospodartvo; — za „politische Behorden: vladijske ali vladijne uradije, — za ;,Justiz-Behorde": sodijske in nad-sodijske, ali pa: pravdne, pravdoglavne in pravdoverhne uradije, — „Collegial-Oberlandes-und oberstes Gericht" pravdozborna, pravdoglav-na, pravdoverhna uradija, ali kar bi utegnilo nar krajši in nar boljši biti: zborna, glavna (ali nadna) in verhna sod i j a, — ??Civil- und Militarbehor-den grajske (grajanske, selške*), domanske) in vojaške uradije. S tem, ljubi slovenski kmetje, smo vam razložili, kar se nam je k odberi dobrih slovenskih imen za nove deželske razdelke in uradnike potrebno zdelo, in smo tudi sami po svojim sladu več takih imen poskusili in jih vam za ložji odbero v obilniši mnogosti pri-djali. Veselilo nas bo, če jih boste dosti izmed njih poterdili; pa še veliko bolj, če se boste sami med sabo posvetovali, in kako pripravni ši naredili ter jo po ^Novicah" na znanje .dali. Težko pa bi nam djalo, ko bi se med vsimi slovenskimi srenjami nobena ne dobila, ktera bi za vredno imela, se po drugih posvetih tudi zavoljo tega pomeniti , kako bo v prihodnje svoje mnoge občine in prednike z lepo domačo in umevno besedo imenovala; in tako ob enim marsiktero zasluženo zasmehovanje ptuj-cov odvernila, svojimu jeziku pa h veči čistosti in po-polnamosti pripomogla. Popolnost je v vsih rečeh, in torej tudi v besedi ali slovii, ktera je oblačilo naših misel, lepa. —r (Duhoven v Ljubi.) 1) Povladnik, povladstvo, povladinstvo bi bilo po naši misli posebno pripravno ime za »minister, minister s t vo« zakaj ministri so nar pervi, po kterih cesar ali kralj vlada, tedej %ct$ &piwv^ to je, po prednosti; po-vladniki. Tndi bi se utegnil »minister« obravnik, ob-služnik, op ravnik ravno tako p o prednosti imenovati. Pis. 2) Selško od selo (Sitz, VVohnsitz) kar pomeni: veci vas ali pa tudi mesto 5 odtod Sevce Selzach, Celje Cilli, Celjo-vec, to je, Sel o ve c Klagenfurt. Pis,