Otrok in njegove inisli. Ce odraščeai človek pomisJi aa svoje pretekle leta, na tisto srečao dobo, ko je naaireč še v sami srajčici okoli skakljal, ko je svoje ediao veselje le v kosu krulia, v mleku ali pa v nedolžnih igračah imel, zares, pri takih premišljevaajih marsikteremu solze v očeh igrajo. Xe le edea samo želi še eakrat v otročji starosti živeti! Kako nepremišljeni smo veadar nekdaj bili ia kako nespametao smo odgovarjali v olročjili letih! ,,Ali se res zdaj Bog aad aami krega?" sera večkrat bledih Iic mater prašal, ko je germenje po vseb štirih straaeh neba doaelo. Verjel sem Iahkomiselao vsakemu, če je Ie eao ped večji bil od mene ia mislil sem ga aaj bolj skušeaega človeka aa svetu. Kaj ae , dragi učilelj, da si mogel smejati se večkrat odgovorom aedolžaih otročičkov, ko so boječi šolo obiskovati začeli; kaj ne, da si spomail se v takih zadevah tudi svoje mladosti? Ali vidiš, kako se majliai učenki ročice tresejo in glas derhta, kadar jo kaj vprašaš in, če le količkaj zavpiješ, se revica joka. Bodi tedaj vsaj od začetka z otroci celd prijazen, že iz tega namena, da potem raji v šolo hodijo; premisli njih zmožnost in starost; ne žugaj in ne kaznuj otroka za vsaki nespa- metai odgovor, kakor je bila nekdaj aekterih po starem kopitu ravnajočih ,,lerarjev" slaba navada. — Vsak otrok (zlasti aa deželi) pridši pervikrat v šolo, ima skozi i'b skozi dobre misli; preaiišljuje Bamreč tega ali naega učeaega gospoda, ter terdao aiisli ia aadja se, da bo <udi on sčasoma tak. Ali, kakor jim učeaik počae p o s t a v e praviti, razlagati braaje, številjeaje i. t. d., še le zdaj postaaejo otroci razaih ranenj. EdeB aiisli, to je pretežko, drugeBiu se poslušati ae Ijubi, ia včasi jili je Ie malo, kteri ostanejo p e rv e misli. ,,Xaš učitelj so strašao sitai", lahko. pogosloma slišiš otroke med sabo govoriti, da aaložene vede imajo za preaapete ia da mislijo, to je le tvoja sitoarija. Xaj berže so pa otroci takrat teh misel, kadar se imajo obilno učiti i z g I a v e ali aa pamet. V dokaz aaj poveBi neki mali primerek, kterega sem s a m doživel v otročjih Ietili. Imeli saio vodila iz številstva učiti se. Ko Bekteri aiso zoali, so naš učitelj jezni po šoli hodili in Tomaža celo za grivo primši, vprašali: ,,Zakaj se aisi aaučil vseh pravil ?" ,,,,XTisem vtegail"" odgovon ToBiaž ia se kremži ,,,,mogel seai se danes za kateheta učiti kerščaaski aauk"". ,,Tepec" aiu sBiejaje odgovori učitelj ,,uči se Ie sam z a se, in nikoli Be za kateheta. Katehet že dovolj zaajo, ia ne potrebujejo, da bi se ti za nje učil". Glasen sraeh je bil po šoli, nekterega je pa rudečica oblila, ko je doaiislil se, da je tudi oa kaj takega večkrat mislil in tudi pogostoma zarobil. Tedaj bi aioja misel bila, da bi učitelj otrok Be priganjal preveč k učeoju iz glave, kar jim potem napčae maeflja donese. Ako jim že kaj iz glave učiti veli', aaj vedao pristavi ia pove, kako koristno je tako učeaje zaailade učence ia kako zelo se s teai spoaiia krepi ia razuai poojstruje. Pove jioi aaj tudi večkrat kako povestico o šolarjih, kleri niso iaieli dobre glave, pa z marljivira učeajem iz glave so kmali vso šolo prekosili i. t. d. — Posebao napčao je perviace, kteri komaj počasi brati zaajo, ali še tega ne, kerščaaski aauk prav po bukvah učiti siliti, kar sem nedavao na neki šoli zapazil. Tako moraaje jiin gotovo šolo pristudi. Pri takih učeacili je 4o vse kaj dragega, kteri se uče, da bi ,,cvajarja" doinu ae priaesli ia dobro vedd , kaj jih potem doma čaka. Dobro bi bilo po mojih mislih tadi aiorebiti, ako bi učitelj včasi otrokom na lastai izberek kaj iz glave učiti svetoval. S teai bi tudi aaj lože zvedil, kteri so marljivi ia kteri ne, kteriin ni šola ostudaa reč, ia kteri ga vbogajo. ,,Kako bi aeki jaz svoje ueence k učenju aagaal: šiba ae poaiaga aič, ojstrost ia aobeao kazaovaaje tudi ae?" — (ako sem že večkrat slišal učeaike besedovati. Jaz bi pa to Ie rekel : Za šibo imej poterpljeaje ia naaiesti ojstrosti pa prijazno besedo, ia boš vidil, da bo pomagalo. Še povsod sem vidil, da prijazea učitelj ima vedao obilao število učencov ia kaj bi ae ? Ali aiorebiti otroka ae veseli' v šolo hoditi k učitelju, o kterem ve, da je prijazen, da mu le dobro hoče ia želi, ia da mii aa koacu leta veselje napraviti hoče? V ti zadevi jev zadajih letih več šol aa Kraajskem zares hvalevredaih postalo, kakor post. šola v Kropi je posaemaaja vredaa ia toraj tadi oadotai gosp. učitelj Martia Zarnik, kteri aas je že v ,,Tovaršu" s svojimi spisi večkrat razveselil, vse hvale vredea. Z maliaii krajcarčki je letos pokazal, kako lahko se otrokom na deželi aepozabljivo veselje aaredi'. Natisniti je dal aaaireč perijohe, v kterih so otroci vidili svoje imena tiskaae aied obdarjeniaii, pohvaljeaiiai, dobriaii ia Ieaimi. *) Ko bi bili mi nekdaj v šoli na kmetih prijohe imeli, ne vem , kaj bi bili veselja aaredili. Zagotovim marljivega gosp. Zaraika, kakor tudi kaaiaogoriškega učitelja ia vse druge tema eaake, da so s to laliko napravo olroke zelo zelci k boljšemu učenju spodbudili. Siava ! **) Bog daj, da bi se prihodaje Ieto kaj eaakega na več krajih pokazalo! Misliia , da bi si laliko vsaka šola z malinii pripomočki g. fajaioštra ia drugili gospodov, šolskili prijatlov, kterih je povsod aekaj, to veselje kupila. Tedaj učitelji aa noge! Marljivost vse premaga! L. T. *) Tndi večkrat čuješ semtertje po kmetih učence govoriti: Pokaj bi se učil ? darila, tako vem , da ne bom dobil. — Toraj ta naprava na koncu sols. leta marsikterega zbode in k sklepu pripravi, prihodnje leto bolje učiti se. pi». *•) Tudi mi rečemo: Slava takim uoiteljem, ki tako svojo elovensko šolo neprestrašeno postavijo na očitni oder; vendar menimo, da bi bilo boljše, če bi se pri pridnostni razredbi učeneov izpustil žalivni napis: ,,Leni so bili", ker tako očitno o»ramotenje gotovo več škoduje, kakor koristi. Vr.<u.