Janez Rožencvet: Modri maček. Je šel sirota Janezek po svetu sreče iskat, prišel do lepe grasčine in srečal pred vrati gospodarja. >Sirota Janezek sein, slabo se mi godi in sreče išcem. Tukaj ste bo- J gati, labko me preskrbite,« reče fant. I Gospod se pa zasmeje in odvrne: »Morda si kedaj slišal pravljico M ali povest o siromaku, ki je našel pri dobrih ljudeb vsega dovolj, ampak -I vedi, da je to vse izmišljeno! Takih dobrotnikov ni, siroinih Jauezkov, I kakor si ti, hodi pa na tisoče po svetu. Če bi jaz hotel vsakega pre- I skrbeti, bi bilo mojega bogastva kraalu konec. Vendar — če misliš, da ¦ je sreČa tu doma — ti do\olim, da si jo ogledaš. Ostani sedem dni pri 1 meni, si naberes Iep spomin in bos mordo bolj natanko vedel, kaj išČes!« 1 Janezek je živel sedera dni pri bogatem gospodu in lepo je bilo kakor 1 v pravljici, kjer je vse zlato. Dobil je lepo obltrko in posteljo, ki se prvi večer skoraj vanjo ni upal. Dopolclne se je vozil gnspod z avtomobilom v niesto io se vraČal pozno za kosilo. JedJa sta neizrečeno dobre stvari. Popoldne sta se zabavala s kopanjem, žognnjem ali knjijjami, sprehajala sta se po vrtu ali se vozila okoli na razglede. Zvečer sta navijala gra-mofon ali poslušala radio. Veasih so priŠli v graščino godci umetniki in godli se lepše kakor v cerkvi. Sedem dui je minilo kakor kratke sanje. Osmi dan se Janezek zbudi in ne najde več svoje nove obleke. Sluga mu prinese nazaj stare cape in veli naj gre h gospodti. Gospod za mizo bogafo zajtrkuje, za Janezka pa ni nikjer več pri-pravljen stol. Gospod reče: »Janezek, kar sem obljubil sem izpolni!. Sedem dni si -utegnil pri meni ogledovati sreco. Če imaš pravo glavo, si si jo zaporanil. ¦ Pojdi in glej, kje jo zase sreČaš! Da pa ne odideš od mene praznib rok, I ti dam še nekaj, Česar ti nisem obljubil!« ¦ Sluga je prinesel pisanega mladega mačka. Gospod ga je položil I Janezku v naročje in rekel: ¦ »Vedi, da je ta maček zelo moder in zna tudi govoriti. Ampak spre-govoril bo le, kadar si sam ue boš vedel sveta. Če boš lahko s svojo glavo pravo uganil. bo maček samo zamijavkal kakor vsak navaden ma-Ček. hepo skrbi zanj, maček je rad sit mloka in mesa in boče biti na suhem in na gorkem! Zdaj hodi srečno iii rabi zmerom glavo, preden _ rabiš rokelc m Kakor Adam iz raja je Šel Jaoezek težko iz graščine, Še zahvaliti I se je pozabil, kakor bi se bilo spodobilo, ko je bil sedem dni v gosteb. 1 Mimogrede se je zasmilil ktiharju, da mu je vteknil v žep kos kruha in V ostanek pečenke. Na cesti ga je prehitel z avtomobilom gospod, ki se je 1 sedem dni prijazno z njim pomenkoval, a se zdaj ni več ozrl nanj. Ja- 1 nezku se je od sile milo storilo in za lešnike debele solze je točil. I Fa se je Janezku maček iz naročja tako prijazno pomuzal po licu, I da je Janezek kar nefial jokaii. Ogledoval je tuačka. Lep pisan muc je I bil s širokimi tacami, kakrŠoi so mački, ki dobro lovijo. Če ga je pobožal, J je maček predel in ae dobrikal še bolj. Opoldne sta se ustavila za odpočitek in kosilo. Maček se je dobrikal in pojedel vso počenko, janezku je ostal kruh. ZveČer sta šla spat na samoten kozelc. Da mačka ni zeblo, ga je Janezek zavil v kamižolo in 153 držal pri sebi, sam se je pa zarival v seno in prezebal. Zjutraj je vzdihnil: »Muc, earao skrb imain s teboj, kaj naj storim 1 ?< Muc se je pomuzal obenj in dejal mijav. Jane^ek je premišljal in 'jganil, da z beračenjem ne bo inogel preživljati mačka, ki mu je tako na srce prirasel. Ljudje dajejo niladeinu beraču samo stare skorje, ki jih maček ne je. ZaČel se je preživljati po vaseh z delom. Ni bilo lahko in veliko je moroj presiati. Ljudje so ga zbadali z macjo pestcrno in se mu posme-hovali, da si najboljše od ust pritrga za žival. Maček na.j miŠi lovi, so dejali. MaČek je že miši lovil, koder jih je bilo kaj, ainpak jedel jih ni, ker je bil boljšega vajen. Janezek je zdaj povsodi ogledoval mačke in opazil, da kjer so plasne in Bestradflne, živijo v hiši skopi, uevoŠčljivi ali pa revni ljudje, če ne vse skupaj. Kjer so bile pa rejene in prijazne, so bili tudi Ijudje prijazni, bolj dobri in bolj premomi. S takimi je lepse izhajal. Bolje so kuhali in bolj pošteno plaievali. Tako sta živela tualo laže iu še nekaj denarja si je Jauezek pribranil- Pa ui mogel pozabiti Janezek sedmib dni pri bogatem gospodu. Vse noci je sanjal o lepeni življenju. Enkrat se mu je tako iivo sanjalo, da je zjutraj dcjal: »Muc, kaj Če bi Šla v mesto ? Tam je dosti bogatih ljudi, pri njih se bo dalo hitreje veiiko zasluziti!« Muc se je pomuzal iii zaniijavkal, Jaiiezek se je pa drugi dan z njim odpravil v mesto. Ni prepovedano po mestu maČka v naročju prenašati, vendar čudno je. Stražniki so ustavljali Janezka. Ker je bila pa njegova delavska knji-žica v redu, kcr je iroel nekaj denarja in ni beračil, mu niso mogli nič. Janezek je kmalu spoznal, da je v inestu dosti bogatlh Ijudi, a tudi dosii rc^šČine. Sirotni Janezek je bil v mestu še Tečji airomak kakor na kmetih, zakaj v mestu ni prav nič zastonj. še potreba ne. Fo tovarnab, kjer je spraševal z& delo, niso sprejemali novih delavcev, trgovci in obitniki so ga zavracali. ker ni bil nič uČen. . j., —. Janezek je bil najprvo ves zbegan, ker se |f s!__Ml pa ni več satn sebi smilil, se je kmalu zavedel. 'M fe( Si Hi^i^ Dejai je: >Ne more škoditi, Če se držim vsaj f& ^i> ^m blizu bogasiva, morda le kje iztaknem dobro jP^v *"i BB priliko !< ~3a fi^^) im Bm^i r- ^n posedal je za odpočitek po najlepšib B i^^ffil T*v BJt^ javnih vrtovih. Pred fljim na tleh se je maček 0 vfl^n. Sa^k ^rZ? P°'Srava^ s papirčki. Pa je prilajal mimo velik flHfcj^i^^^U^^ P^s; maček je zbežal Janezku v naročje in se ¦^Bv^^^S^^^S naježil. Pes je odšel, maček se je umiril in si /swm ^Jl\w^Z^7 začel lizati tace. '^ Wm ^T/L Ir^^^ Janezku se je pos^etilo ^ glavi in dejal je: JfjJ^ C/^\rv^T>" *^ mestu je Ijudem ravnotako nerodno, če si ArmgL /^->j A P^T^ umazejo svoje čevlje, kakor mačku, če si umaže ^^»¦b ^^i>~\ tace. Kaj praviš, muc, Če bi se'jaz lotil ljudem \ x/'^>\ ^^-^ ^w" na ces*^ čevlje srtažiti, ko si ne morejo tako ^ /\ ^^^ nog oblizniti, kakor si jih oblizneš ti ? !< Maček je zamijavkal, Janezek je šel pa na magigtrat po obrtno pra-vieo, potem si je kupil za zadnje denarje skrinjico, krtace in vosčila ter se postavil joa vogal, kjer je hodilo najvec Ijudi mimo. 154 Pametno se je fant izmislil, so dejali vsi in si dajali pri njem čevlje snažiti. Gospe, ki so rade božale mačka, so pa plačale dostikrat še kakŠen dinar več. Dosihmal ni v mestu nihče na ulici čevljev snažil. Čez tri dni je dobil Janezek tekmeca. »Eden mi ne bo kruha odjedel,« je dejal, >ampak če se jibi nabeie i»j| \$i fefc "^ preveČ, ini lahko škodujejo.« Tekel ~^ <-*S ^^, je Janezek na magistrat in si pri- ^^Z-riT^ dobil pravico do vseh vogalov v me- ^Zffir^^~j <~*žff^^\wh stu, kjer bi se izplačalo čevlje snaŽiti. j#|| |~3« \ffli JH Kdor sb je hotel odslej s tem po- ||| U|| M j^jl slom pečati, je moral Janezku pra- ^^ l«|| \Mjh jfa" vico do vogala odkupiti ali pa v nje- **ŽQ yftP* jft&\ govi službi delati. Tako je Janezek ^^^ ifji zaslužil precej. Kmetje bi dejaii, da jgmjC f^K ^L ik je že bogat, v mestu pa njegov de~ M^M} ^ifl^ jtfill nar ni vcliko pomenil. v§šMi a&^?"\ /^lifcS In je Čital Janezek t novinah, Yf&L eL]u t\ s "*' da bodo na dražbi prodali graščino, ^.^^u gj y ^j- >/ ki je nihče ne mara, ker v nji straši. ^^^P^ \\/t1 V^^ Morda pojdc prav za slepo ceno, M ^\^\. t>^ \j ^^^ kaj ko bi jo kupila, vpraša za svet ** ^ ^C^^*^f 1 .^^1 macka. Maček je zamijavkal in Ja- a1^*^— tl^^v ^^1 nezek se je odločil, da gre drazit. ^---------1 \& \ „ Edini kupec je bil in ravno toliko Sr l IJIhL) denarja je imel, za kolikor je bila ^ [V^jtg^ ^a izklicana. Strahov ni in trikrat TeČ bo vredna grasčina, Če se izkaže, da jih tudi v nji ni! Tako se je junačil, ko se je prvikrat odločil za prenoče- vanje v graščini, ampak strah ga je bilo vendarle. Da ni imel mačka __^ pri sebi, ne bi bil vzdržal. Napeto je ča- "^^S^Mjh^ kal, kedaj se prikažejo strahovi, in za- ^gf^^^Lk slisal naenkrat strašno ropotanje. Janezku r-^. ^r ^Wi m se naježili lasje, maček je pa skočil s nr-r^J jF ^%i postelje in se zakadil v iemo. Janezku je nH I jffl W odleglo, ko je po cvilenju spoznal, da pre- !_Z^™S /mS v SanJa macek miši in podgane po sobah. jffllff iffl« Zjutraj je vse pregledal in spoznal, flfefli lf'j^*wT ^«53 *^a n* ^0 v Sraščini nikoli drugih strahov llfl ll fll^MfflM T^c kakor miši in podgane. V kleti je pa lilliUfHH '^\ prišel do starih vrat> za kaU're m bil° . ji|^jyMfliP^WL_ & /m nikjer ključa. Razbil jih je s sekiro in našel ImImV^^^V ®5r3 V ^rug' ^^et^ ce* ^u^ ce^inov- ^er Je kupil m^sS^^^^^^ /Ctf graščino s strahovi vred in z vsem, kar je iflgy / LW bilo v nji, so bili tudi cekini po vsi pra- VK /sffil v'c* nies°ya ^as^ ^Bj^_ rr^l Zdaj je bil Janezek zares bogat. Gra- 4m&L~ ItJH-A Š^ino je popravil, vmestusi je kupil palaco, ^88S5^s**t_ ^j^*]3 imel je tovarno za Čevlje ia za vosčila,avto- — /a mobil je imel in še aeroplan si je kupil. Pri prvi priliki se je peljal h gospodu, ki mu je bil podaril mačka. Vprašal ga je, kako naj mu dar vrne. 155 Gospod je dejal: »Meni ni treba vračila, ker sva oba enako bogata. Ampak če se pri tebi oglasi kak siroten Janezek, vrni njemu, kar sem. jaz kedaj tebi dallc Janezkov maček se je oženil in imel mlade. Bogati Janezek jih je razdajal siiotnim Janezkum, ki so se pri njezn oglaŠali. Pri njih so imeli mački spet mlade, ki so znali govoriti iu svetovati, Tako je Šlo naprej, dokler nismo tudi ini dobili pieanega in prijaznega te sorte, ki prinasa sreco. Ima Široke tace, bo dobro lovil io pokazal dar govora iu uiodrosti, kadar si sami ne botno sveta vedeli. h Zato ga iinamo tako v časti. Nič mu ne rečemo, če po zofi skače ijH kozelce prevfača, kar pa otrokom reČemo: Bog varuj! ' H