1950 a n tira in 'gniti ra PRIMORSKI DNEVNIK -QkASBLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE VI - Štev. 184 (1575) TRST, nedelja 20. avgusta 1950 PRED 20. OBLETNICO BAZOVIŠKEGA PROCESA. KI BO V ZAČETKU SEPTEMBRA. ZAČENJAMO DANES Z OBJAV-LJANJEM SPOMINOV POKOJNEGA TOVARIŠA VLADIMIRJA STOKE, KI JE BIL NA TEM PROCESU OBSOJEN NA DVAJSET LET JECE, PRIŠEL PO KAPITULACIJI FAŠISTIČNE ITALIJE MED PARTIZANE, KJER JE PADEL Danes 6 strani - Cena 20 lir Posojil' '1UCjSfe ^ontc in drugih množičnih organizacij ob začetku podpisovanja ljudskega ^ n / ]lanons^ tisti poudarjajo miroljubno politiko Jugoslavije ■ Sovjetski voditelji Kbp{ ° ? m 0 miru vojno psihozo - Predstavniki 18 inozemskih mladinskih brigad v tu s kominlormističnimi kaznjenci, ki so bili obsojeni, ker so izvršili zločine proti državi ^OGRAD, 19. _ Na dl Zvezne vlade FLRJ se “svodi! “najo svetov Prve volitve delavskih iz. Ppdjetij lite' bta-^nejedor^: lev samo v6 °udo i2Vedli v°-laterih X,f»lb P°djetjih. v “Voljeni n-oa delavski sveti t0 zakona vstopom v veljaki izbrani °, opravljanju. Ti b,Uiikciie IV*.1. ze Prevzema-fztPsdajo jI,m fo zakonu k voiiti!! katere spada i>°rov, uPravnih od- !?°eijo m® se P° volitvah Podjetja upravljanje *že so upravni V ^ 2aceU delovati. ya°ja nli?„ia,ietkom Podpiso-ifršilni''odvdskesa posojila so f Vr*i odbnr t fj]Udske fronte, ,uS0sIavijp ; ^ludske mladine ^■gih ninoJ« .y°ditelii vseh objavili razpis , organizacij, Iaj° jjudstvi s katerim pozi- Od^113 PriSP6Va k g^-P°jS°^la — poudarja kn “ve sodii! odvisen uspeh ter!f Paše peti tPma v četrtem Cb p°sojilu PrisPevati k Er« 2a okro ^.outeni ojačiti itn^odarstva -f® ev. ljudskega iivi-Judstvu’omeni dati naše-.lvl]eni0 u lamstvo za boljše V‘Sni domov;iyob°dni in r.eod ! l?nje v S; svel“ IM, in'ksu JUKo.l^r" , m moralno | 0 tudj nov sa ljudstva ^op Po k?1 • drugim na-Ijurt-i dosp5„ateri morajo ho-- k° blagir*o° naPredek in začelo 1 “at b° znSŽS5?* znesek po-"StJev. asal 3 milijarde di- t'4tod^s*°vahska vieSnP PohtTv reVlia «Med-Oi.še, da se-kJl h sirijo pod ge- Hh d,VPir» W Pi bis j"l.ru> poudarja v kominformistič-Vojno psihozo. » 'K f drugega nego za- Z8f/ tWitiknetSa, V°ini hui' Vato 1 bo°e doka- ihe, k, ' . bližnje svetovji* ^ietsk‘ebr!f brez «po- e zveze neiz-sovjetih vo- N J -!trah pr!’,,**4* za tem-hiadj kosIovi -i • noVo v°lno ljubkim a.1:u' Poljskim, vteh l°m ter m J romunskim tarn; PUgih , ljudstvem ktini!6 ^°vje*lli pad-in > «mhi‘lka, zveza Pod t!. ste^*rivaj° *i "br; ,°ri:- , *ovjetski j Je *kli u 1 i:vm:Ski,vodl‘elji list, a * JkuLtp bor'ajo Vol /ouneiji iz-«raH0rutaienensabelite na še ta®, ta polifv3 z druge PfM klfi ri ki širi med kžak “Ovo voil Vami s,rah H>1- g°spodar^Samo s,abša tppe 1 PProdrf ' P°l't'čni v katere,?_v vzhodne Ev- Soir» in drugi objavljajo z velikim poudarkom poročilo o resoluciji kongresa jugoslovanskega odbora za obrambo miru. «Ce Spira objavlja na prvi strani celotno besedilo resolucije, ki jo je sprejel kongres in piše med drugim: «Jugcsiavija je za mir, kakor temelji vsa njena politika na žil ji po miru. Jugoslavija skuša zbližati vse res miroljubne narode, da ustvari demokratičen tabor, ki naj se bori proti tako imenovani hladni vojni in proti spletkam velikih držav«. # * Predstavniki 18 inozemskih brigad., ki delajo pri graditvi študentskega naselja pri Zagrebu, so odšli danes na lastno pobudo na obisk v nekatere kraje, kjer so nekateri kaznjenci, ki so pod vplivom resolucije Informbiroja izvršili zločine proti državi. Mladi člani inozemskih brigad so izjav.ili, da je nanje napravila velik vtis snaga, dobra hrana in dobri zdravstveni pogoji v krajih, kjer delajo ti kaznjenci. Med svojim obiskom so se mladinci lahko svobodno razgovarjali s kaznjenci, ki so jim tudi odgovorili na razna vprašanja. Blagoje Petrovski, Dragan Derkac iz Beograda. Dušan .Popovič iz Cetinj, Hadži Begovič iz Jajca in drugi so izjavili, da so podpisali resolucijo Informbiroja in da so pripravljal) zarote proti svoji lastni državi. Za svoja protizakonita dejanja so sedaj kaznovani. Nekaj ur dnevno delajo, večino šasa pa prebijejo s študiranjem marksistične literature. «Na žalost smo bil; dolgo časa slepi in nismo videli resnice, sedaj pa skušamo popraviti svoje napake«, so izjavili. Po obisku so bili holandski mladinec Villim Vedder, Francoz Michel Deltombe, Nemec Gunther Nagele, Anglež Reggle Lechr.er in drugi člani inozemskih brigad presenečeni, da so slišali od tgh kaznjencev tako odkrite besede. «Ob svojem >°-vratku v domovino«, so izjavili mladinci, iQšne do h? ^tar^ a je sklica-V^leži!^3’ katerih se bo-5ltiiia!ije ipjfrk® zbomice 'M . - bod;rwv- Na teh se-b?V k,raf?ravliali o na- ŽJskl^bru ’j"1 nai' se začne v 31 v"“'!k-iN 2? , teh sestankov b0 v -0cW;amr; dmSi v Turinu Weeih točv^pra,vljali b°do ' Za hr.?h: . h. Priprava K *U: Za 2b°o2 industrijskih '• klovni načrt; 3. ^®tal Uglavne n ki0dlbor' da do- liali; 0 kate^&f za nažrt ,sni?L'iru„imilb.bodo razprav. QS2Sml >indialnimi > železničarjev ,'“.5? vkal° * ZDA jjlam, sir>d?ka?aN’ 19' ~ Dva i»v ^nih 30q ^ V katerih je -železničar- bf p-^načine tru; 1 aVh “a železni »razširitev Postaja "=mLNewi°rška se tki razširitev -‘“ve. jj' ]a Javlja, da bQ u. n ZaK Kanado, ”če stavke°v °dstranj'na rietn v- V ianadskih že- razglasil; a.nadi b°do ^hteVaamkajšnjj st,aYko v to-z a)0 40-urn. isiozničarji n(;sPremen‘ delovt>i te-, Sov,n mezdo. sk ba°nViteliev 9jn3. Eden od ■dtovnrSe j0 ‘ndijske KP s ^ kont0ra“es izjavil na ti- te^iiganiia .;„ a sp Komu. ATENE, 19. — Atenska agencija javlja, da je Sofoklej Venizelos, voditelj liberalcev, sinoči izjavil tisku, da bo čimprej sestavil vlado. Dejal je, da ima namen sestaviti koncentracijsko vlado. Ce pa mu to ne bo uspelo, pa bo predlagal kralju drugo rešitev. Liberalni krogi pravijo, da bo Venizelos r.ocoj nadaljeval poizkuse, da sestavi «vlado osebnosti«. ne glede na stranke. Opozo. riti je treba tudi na včerajšnji razgovor ameriškega odpravnika poslov s predsednikom Pla-stirasom, od katerega je zahteval, naj čimprej reši krizo «na ustavni in parlamentarni način, ki naj sloni na večini«. V krogih populistične stranke pa izjavljajo, da bi v primeru, da Venizelos ne uspe sestaviti nove vlade, skušal sestaviti vlado »narodne enotnosti« populistični voditelj Caldaris. Papandreu, ki je sedaj v Wa-shingtonu, je izjavil, da je koalicijska vlada strank sredine «narodna nujnost« za Grčijo. Papandreu, ki je bil v prejšnji vladi podpredsednik, je jz javi), da bi bila edina rešitev razpisati nove volitve, če se ne sestavi vlada, ki bi uživala zaupanje večine v parlamentu. Pripomnil pa je, da bi bilo to (.obsojanja vredno«. Izjavil je, da bo čez nekaj, dni odpotoval z letalom v Atene. Radio »Svobodna Grčija« je danes oddajal poročilo CK KP Grčije v zvezi z novo krizo. V tem poročilu je rečeno, da je prejšnja vlada že od začetka šla preko obljub za pomirjenje v državi in da se je popolnoma podvrgla volji ameriških okupatorjev. Sedaj, ko so Američani izkoriščali Plastirasa, iščejo novo vladno kombinacijo in so pozvali Venizelosa, naj sestavi vlado «narodne enotnosti«. Ce bo ta vlada sestavljena, ne bo nič drugega nego monarhofaši-stična zveza, ki se bo priključila liniji ameriških imperialistov Nato poziva politične stranke, ljudske organizacije in prebivalstvo, naj se spravijo na delo za takojšnjo razpustitev parlamenta in za razpis novih svobodnih volitev na podlagi proporcionalnega volivnega sistema. Poziv zaključuje: «Geslo vsega ljudstva bodi: Razpustitev parlamenta, volitve na podlagi proporcionalnega sistema, ljudska svoboda, splošna amnestija«. V ZDA tudi danes zjutraj, ni pa izdal nobenega poročila. Danes ob 14. je vladni predsednik Pholen govoril po radiu Jn je ostro obsodil zločin. Dejal je, da vlada obsoja ta strašen zločin, ki je povzročil zgražanje vseh poštenih državljanov. Lahaut je pogumno in odločno branil ideologijo, ki jo večina v Belgiji odklanja, je dejal Pholien. «Nis-o nam še znani vzroki, ki so oborožili roko zločincev. Teda ostro »e morajo obsoditi. Zločinci bodo kaznovani brez usmiljenja.# Leopold isti 50 še posebno sovražili Lahauta, ker je med prisego princa Baldovina vzklik-mil: «2iyela republika«. Zelo verjetno je, da s o atentat pripravili y skrajnih leopoldistič-nih1 krogih, saj se skrajneži zaganjajo celo v svoje lastne pristaše, ki so se poganjali za sporazum. Tako je predsednik kr-ščansko-socialne stranke Van Der Straten podal ostavko, ker ga obtožujejo, da je zapustil kralja. Pri preiskavi v stanovanju majorja De Looza, ki je med glasovanjem zakona, ki podelju. je kraljevo oblast Baldovinu vrgel v parlamentu solzilr.-o bombo, je policija našla načrt parlamenta. Baje je imel major namen skupno z nekaterimi akcijskimi skupinami okupirati parlament. VVASHINGTON, 19. — Zvezna rezervna banka ZDA javlja, da je zvišala eskomptno mero od 1,5 na 1,75 odst. Daviesove izjave o njegovem potovanju BEOGRAD, 19. (ATI) — «Moje potovanje ima izključno informativen značaj«, je izjavil danes na tiskovni konferenci v britanskem poslaništvu v Beogradu britanski namestnik zunanjega ministra Ernest Da-vies. (.Britanska vlada« je pojasnil Davies, «nima na noben način namena vmešavati se v notranja zadeve Grčije in Jugoslavije, čeprav je želeti dobrih odnosov med tema dvema državama«. Na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje o vprašanju makedonske manjšine in grških otrok v Jugoslaviji, je Davies zjagil, da se ta vprašanja tičejo izključno obeh prizadetih držav, in je poudaril, da gre po njegovem mnenju za navaden nesporazum. Zanikal j-e nato, da je prejel navodila od svoje vlade in da je dobil na- logo, naj bi stavljal predloge jugoslovanski in grški vladi. Zanikal je tudi, da bi omenjeni vladi zaprosili britansko posredovanje za rešitev medsebojnih sporov. Na vprašanje nekega novinarja je Davies izjavil, da ni niti najmanj razpravljal s predstavniki italijanske vlade o vprašanju Trsta med svojim bivanjem v Rinfll. • prišla skupina devetih invalidov iz španske državljanske- vojne, ki so emigranti v Franciji in ki bodo v Jugoslaviji kot gostje centralnega odbora Zveze invalidov. Španski antifašist; so odšli v Titograd, ki je bil v vojni popolnoma porušen in se sedaj obnavlja, in so si neto ogledali dela na Skadarskem jezeru, kjer so v teku največje melioracije v Jugoslaviji. Voditelj skupine Antonio Verio je v razgovoru z delavci tega gradbišča izjavil: »Navdušeni smo nad vašim sprejemom in nad napori, ki jih zastavljate za gradnjo socializma in neodvisnosti. Bodite prepričani, da bomo ob povratku napravili vse, da pride v svet resnica o novi socialistični Jugoslaviji. Prepričani smo, da vodi pot narodov Jugoslavije k uspehu, ki bo hkrati tudi naša zmaga ter zmaga yseg=- naprednega človeštva«. Skupina italijanskih delavcev, študentov, mladincev in predstavnikov svobodnih poklicev iz Torina je včeraj prišla na Reko. Ta skupina potuje že mesec dni po Jugoslaviji ter je obiskala Ljubljano, velike tovarne in gradbišča tej republiki, Beograd in Novi sad v Vojvodini. Skupina bo ostala na Reki nekaj dni in bo obiskala nekatera podjetja v mestu ter sindikalna okrevališča v okolici. Gostje so obiskali italijanski klub kulture na Reki, da spoznajo pogoje, v katerih živi italijanska manjšina v Jugoslaviji. Skupina francoskih študentov, ki so skupno z drugimi inozemskimi mladinskimi brigadami delali v študentskem naselju v Zagrebu, je danes o-biskala filozofsko fakulteto beograjske univerze in se dolgo razgovarjala s šefom katedre filozofske skupine dr. Dušanom Nedeljkovičem. Francoski študentje, od katerih večina študira filozofijo, so se zanimali za razvoj prosvete in kulture v Jugoslaviji, a posebno za program učenja posameznih panog na jugoslovanskih univerzah in visokih šolah. IZ SPOMINOV POK. TOV. VLADIMIRJA ŠTOKE Marsikdo ne bo verjel, da se /e tako v resnici zgodilo To, kar so ti mladeniči (mislil je na bazoviške junake: Ferda Bidovca, Marušiča Franca. Miloša Zvonimirja in Lojzeta Valenčiča), naredili, je znano vsem, toda malokateri ve, kako se je godil v resnici ta proces, ki ga je ves svet gledal z občutkom groze. Hladnokrv- grozili, da zapro ie njega, Ce ne odneha z iskanjem. Toda oče se ni zmenil za njihove grolnje, iskal je dq-Ije, a vse zaman-S tov. Ruplom sva bila ob veSCena o brezuspešnih rezultatih tega iskanja in zato sva se odločila, da obvestiva tudi tovariše Goričane. Toda tam so se med časom tudi te izvršile aretacije na nost'in junaštvo naših fan-^-Mh tovarišev. Sedaj je iia- tov so občudovali vsi. Neverjetno bi se zdelo, da se v XX. stoletju in v tako napredni drtavi, kot je Italija peslutujejo na sodišču take inkvizicije, da bi izvlekli izpovedi iz ust jetnikov. 4. aprila opoldan sem zvedel, da so aretirali tov. Spangerja. Da poizvem kaj več o njegovi aretaciji, sem stopil do njegove drutine, toda nihče ni vedel za pravi vzrok- Predno so ga odpeljali, so ga vprašali, Ce je bil pri vojakih in kje je bil. Z orožniškim marešalom je prišel tudi neki drugi gospod, ki je bil oblečen v civilno obleko in ki je oči-vidno vodil aretacijo. Povabil ga je v kasarno, odkoder se ni več vrnil. Preiskali so njegovo stanovanje, toda brez vsakega uspeha. Zaplenili so le nekaj knjig in zemljevid Primorske. S tov-Ruplom sva se odločila, da obvestiva o tem dogodku 0-stale tovariše in da napotiva očeta, naj išče Lojzeta po vseh zaporih. Ubogi oče ni potreboval najinih izpod-bud. Vse dneve je taval po Trstu od zapora do zapora, iz urada v urad, toda ni mu uspelo zvedeti, kje je sin. Iskal ga je celo v vojaških bolnicah in vojaških zaporih. Na kvesturi so se iz njega delali norca, trdeč da nič ne vedo. ProseSki orožniki šg mu Iconcno za- stalo vprašanje: ali beživa ali ne? Ce ostaneva, ne veva kaj bo, če pa beživa gotovo izpostaviva tovariša Spangerja nevarnosti, ki je sicer sama ne poznava. Torej ostaneva. Naj se zgodi karkoli- Tako sva sklenila■ Se isti dan zvečer sva raztresla lepake propagandističnega značaja. Nisem čakal mnogo, že drugi dan, 10. aprila ob 7.30 zjutraj me je oče poklical in sporočil, da me v hiši čaka ma.re-salo. Hladnokrvno sem se opravil in skoro prezrl lažnivi marešalov izgovor, s katerim je trdil, da me potrebuje glede nekega računa v trgovini. Po poti sva srečala onega, v civilu oblečenega gospoda- Tudi mene je vprašat, tako kot tov. Spangerja, Ce sem bil že pri vojakih. Tedaj sem mislil, da bom kmalu zvedel točneje, kje je Spanger. ker tisti gospod je zbiral samo take fante, ki še niso bili pri vojakih! V kasarni so me sprašali običajne 0formalnosti, preiskali in vtaknili v zapor-Prvikrat v zaporu in prvi vtis, da nisem več svoboden! Kmalu nato je prišel na vrata orožnik in me vprašal, kaj se je neki zgodilo < to je bil dober človek in z njim sem bil že poprej v dobrih odnošajih). Ko sem mu v odgovor stavil isto vprašanje, mi je rekel, da oni nič I ne vedo, da vse vodi oni go-. spod v civilni obleki, ki je sicer orožniški marešalo, a je istočasno agent poiitii nega oddelka na kvesturi-Tudi Goričani so mi povedali, da so vse aretacije izvršili tržaški orožniki. Preiskava pri nas doma je bila popolnoma negativna. Ob U. sem bil že v celici v Kopru-Ze isti dan popoldne so me premestili iz precej snažne celice v'samico v pritličju, ali tako imenovano klet, kamor zapirajo jetnike, ki so neredni in one, ki jih kaznujejo zaradi raznovrstnih prestopov. Celica je bila brez okna in z vrati na ozek in teman hodnik. Deset metrov od okna je neznosen smrad po vlagi, stranišču (nočni vrč) in plesnobi. SlamnjaCa je bila na lesnem podu. Zaspal sem mirno in zgodaj. Okoli polnoči me je nekdo klical in stresal za ramena. Skočil sem na noge in vprašal, kaj je. Nobenega odgovora, samo s prstom mi je pomignil debeluhasti vodja, zapitež in odurnež prve vrste. Oblečem se in grem- Dva stražnika me pospremita do pisarn, ki. so izven glavnega vhoda. Prva vrata na levo so se odprla in notri sem videl pet ali test mladeničev. Pri pisalni mizi je sedel človek črnih las in oči, s privihanim nosom, ocividen juž-njak. Ukaže mi, naj sedem-Tu se je zaela odigravati komedija in zdi se mi potrebno, da še posebno poudarim, da bom zapisal in pišem samo to, kar se točno spominjam in da to niso nikakšne izmišljotine- Marsikdo ne bo morda verjel, da se je v resnici tako godilo- Tudi jaz bi mogoče težko verjel, če bi vsega tega ne doživel. (Nadaljevanje sledi.) Novih presenečenj Severnokorejcev se bojita Mac Arthnr in Singmanree Po ameriških izjavah znašajo severnokorejske izgube v mrtvih, ranjenih in razpršenih 50.000 vojakov, južnokorejske pa 38.000 vojakov, medtem ko število ameriških izgub ni navedeno KOREJSKA FRONTA, 19. — Tudi danes so bile ameriške sile na odseku fronta pri mestu Taegu še vedno y ofenzivi. Dopisnik R. Loffredo pravi y svojem poročilu, da so Američani napredovali severno r.d Taeguja, na odseku Pohanga pa »e urejujejo ter da jim je uspelo odrezati mostišče na kolenu reke Naktong. Vendar pa so pri tem napredovanju zelo previdni, ker se bojijo, da ne Lj doživeli ponovno presenečenje. Gre predvsem za tiste štiri severnokorejske divizije, o katerih ameriška obveščevalna služba nima nikakršnih poročil. Glede nenavadne pasivnosti Severnokorejcev y zadnjih u-rah — Američani in Južnoko-rejci so na nekem mestu prodrli celih 25 km severno od Taeguja, ne da bi naleteli na odpor Severnokorejcev — pravijo strokovnjaki, da to prav gotovo ni znak slabosti Severnokorejcev. Strokovnjaki so’ mnenja, da gre za poskus spraviti Američane in Južnokorejce v smrtnonevarno zanko. In v resnici so obveščevalci — nadaljuje dopisnik — opazili tri severnokorejske divizije severno In sevemovzhodno od Taeguja, precej globoko y notranjosti — v prikačovanju. 25 'essl i} "ul/' Ikumchon ) s / p-.< I PA.T- Ma;ngh0g| ( VOVGDOK H % J J bkimg \)d2P% «•-5- čn i lOsOJ '»IV m, s<5>: /711.v-*'.'Z n V»aj «-»— 'MPSK-''M.w : , f v Tuksong " '% sv}\ y fil jigJ! \ \ Choyang$£ŠjM » v !f( jjjV) #fiWučh0fi| XSWP:5,t (CChangnyongji \ i L ^yongyang^J'; j (M\V Hgopchoff^g^L^Cl \ tiMiryang"'i ’ if Puop > O^on9s^%\amnanoiin^^ 3V! (Chungamj) s ( 7^?^ T3Yanqsarv / ^o==e==5rfy5anqwonjg/ i 'sim Hi, i 1=1 (iChirihaeul -..-u..--. / ^zLhindonq II u »»-' ‘ fKosong^ _ ji 'FUSAI Dopisnik pravi dalje, da sta od številnih mostišč na vzhodni obali reke Naktong, ki so nastala v zadnjih 8 dnevih, o-stali le če dve. Prva na Hjoni-pungu, druga pa bolj južno na kolenu reke. Zdi se, da Severnokorejci ne nameravajo zapustiti teh dveh ključnih pozicij. To bi bil splošen pregled po-lcžaja. Po mnenju istega dopisnika so se Severnokorejci ustavili zato, da bi pridobili na času za okrepitev svojega 'južnega krila, dalje krila pri mestu Sinju, da bi nat > v večjem obsegu začeli z koreentričnim manevrom, s katerim bi do. segli pristanišče Pusan. Hkrati pa hočejo izvabiti Američane, da bi zavzeli neprlpravne položaje, na katerih so bili pred enim dnevem. Svoje poročilo zaključuje dopisnik takole: «Sedaj am rišks sile lahko vsilijo sovražniku, če ne že svoje lastne iniciative, vsaj določen ritem operacij. In to je bitno za vojsko, ki noče zmagati v borbi, temveč vojno zaslužiti«. POROČILO GLAVNEGA ŠTABA SEVERNOKOREJSKE VOJSKE se glasi: «Na vseh odsekih fronte so Prirejanje gospodarske razstave vsako jesen je v Istrskem okrožju postala že tradicija. Te razstave so pregledi našega gospodarskega dela v preteklem letu, obenem pa nam kažejo perspektive za nadaljnji razvoj našega gospodarstva. Kar se Ifiga tiče, sta zadnji dve razstavi popolnoma uspeli. Do -sedaj so bile razstave gospodarske delavnosti ne samo velika manifestacija u-spehov in naporov delovnega ljudstva Istrskega okrožja, ampak tudi nekakšni mejniki la poti našega gospodarskega razvoja, k; gre in mora nujno iti y socializem. Prva razstava je prikazovala ogromen dvig našega gospodarstva v letu 1948, ko je naše gospodarstvo prebrodilo krizo po 15. septembru 1947, ki ie bila vzrok sistematičnega kršenja določb mirovne popodbe š strani an-glo-ameriške vojaške uprqve in Italije. To krizo smo prebrodili tako, da smo se naslonili na Jugoslavijo, kjer smo Le še šest tednov nas loči od gospodarske razstave v Kopru našli vse razumevanje in podporo. Druga razstava je že nakazovala novo pot, po kateri smo sicer stopali že prej, smo pa začeli hoditi bolj odločno po njej letos, to je pot v socializem. Letošnja razstava bo v letu, ko imamo prvič gospodarski načrt in ko na vseh področjih gospodarstva uvajamo socialistični način dela in ko ima vse naše gospodarstvo čisto določeno perspektivo. Prav to perspektivo na poti izgradnje socializma bo prikazovala letošnja gospodarska razstava. Navedli bomo samo nekaj smernic: V kmetijstvu smo začeli graditi namakalne naprave, ki bodo v bodoče odstranile hude posledice vsakoletne suše. Ustvarili bomo nove velike centre, kjer bomo proizvajali zelenjavo. Vse to bo prineslo s seboj nov gospodarski razvoj v teh predelih. Predvsem gre tu za dolino Mirne in za dolino reke Dragonje, kjer so velike možno-, sti za namakanje. Reševati pa moramo s tem v zvezi še druga yPrašanja: predvsem vprašanje delovne sile, ki bo tu zaposlena ter vprašanje stanovanj. Največjo pozornost bomo posvetili v bodoje dolini reke Dragonje, kjer bomo razvili vse produkcijske možnosti, ki jih prinaša s seboj odprtje rudnika premoga, kjer b<> delalo okoli 1500 delavcev. Voda, ki jo bomo črpali iz rudnika, bo služila za namakanje zelenjave. i V tej dolini je tudi ope- karna, ki ima velike razvojne možnosti. Rešitev vseh teh vprašanj bo popolnoma preobrazila to dolino ter bo’ imela svoje dobre posledice tudi v bližnji in daljni okolici. Na letošnji razstavi bomo videli, kako bomo ta vprašanja reševali, in kaj si naše gospodarstvo obeta od njihove rešitve. Z namakanjem bi postalo naše pridelovanje zelenjave ne samo neodvisno od suše, ampak bi lahko dvignili našo proizvodnjo zelenjave za več kot 200 odst., če bi izkoristili vse reke in izvire, ki so v našem okrožju. To so stvari, ki bodo Po eni strani visoko dvignile našo proizvodnjo, po drugi strani pa tudi življenjski standard našega prebivalstva. Vse to bomo videli na razstavi. Videli bomo tudi vlogo in pomen ter naloge kmečkega zadružništva v borbi za zgraditev socializma. Zadružništva letos ne bomo prikazovali posebej, temveč V zvezi s kmetijstvom, kot posebno stran našega kmetijstva. Videli bomo, kakšne so možnosti za razvoj turizma in to tudi v krajih, ki so bili do sedaj naturistični. Vsa ta perspektiva bq povezana 2 drugo perspektivo: turizem mora služiti za oddih delovnemu ljudstvu. Na letošnji razstavi ne bomo videli samo prikaza proizvodnje in izdelkov naše industrije, amrak tudi enoletne uspshe zavestnego dela naših tovarniških kolektivov, izboljšanje v proizv dnji, racionalizaciji itd. Ribištvo bo- mo letos prikazali skup&j 2 industrijo konzerviranja rib. Naše gradnje imajo v bodoče veliko nal go v kmetijstvu in v centrih, ki bodo po-stala središč? naše proizvodne delavnosti, kjer bo treba graditi stanovanja za nove delavce, ki bodo potrebni. Letos bomo videli tudi proizvede naše ladjedelniške industrije in naše obrti, ki izdeluje svetovno znane tekmovalne jadrnice. Naša obrt pa bo zopet prikazala svoje proizvode in sicer vsak obrt-n,ik. tiste, ki so njegova specialiteta. Letos bo posebna komisija ocenila njihove izdelke. Prejeli bodi nagrade in diplome. Obenem pa bodo, kar s-* i-anm po sebi razume, svoje vdelke lahko prodajali ter sprejemali naročila. V okviru razstave trgovine ir.' obrti bomo imeli tudi manjšo razstavo izdelkov jugoslovanske industrije ki oskrbuje naše okrožje z industrijskimi izdelki. Za popoln uspeh letošnje razstave pa je potrebno, da podprejo prizadevanje odbora za organizacijo razstave najširši gospodarski krogi, predvsem pa vse naše delovno ljudstvo, naši delavci p0 tovarnah, naši obrtniki, zadružniki in kmečki gospodarji. Le sodelovanje vsega našega delovnega ljudstva bo dalo, jamstvo. da bo razstava popolnoma uspela. Se šest tednov nas loči od razstave. Marsikaj se je do sedaj že storilo, veliko dela pa sto)t pred razstavnim odborom in pred vsemi našimi delovnimi kolektivi. Zlasti je potrebno, da okrajni ljudski odbori zainteresirajo prav vse delovne kolektive po tovarnah in zadrugah, vse naše obrtnike in kmetovalce za sodelovanje v pripravah za razstavo, da se je s svojimi proizvodi udeležijo. enotne ljudske vojske ie nadalje zapletene v hude borbe proti ameriškim in Singman-reejevim četam. Na južnem odseku fronte nudijo oklepni oddelki in ameriška pehota največji odpor pritisku naših čet. Na vzhodni korejski obali nadaljujejo naše čete kljub zagrizenemu sovražnikovemu odporu, z napredovanjem proti jugu, pri čemer zadajajo sovražniku hude izgube. Ameriško letalstvo je ponovno bombardi, ralo mesta in vasi Južne Koreje kakor tudi naseljena središča Severne Koreje. Med civilnim prebivalstvom je mnogo žrtev«. 90 letečih ameriških vgletrd-njav je odvrglo danes 800 ton bomb na industrijske objekte Severne Koreje. Cez 60 letečih veletrdnjav B 29 je povzročilo požar velikega pristaniiča SEJ-SEN (Congjin), ki leži okrog 100 km daleč od sovjetske meje. Veletrdnjave so napadle tudi pristanišče RASIN na vzhodni obali, ki leži 65 km oddaljeno od Sejšena. h Washingtona porošajo, da je neki vojaški predstavnik izjavil danes, da znašajo severnokorejske izgube od začetka vojne pa .do danes 50.000 mož. Isti predstavnik pa ni dal nobenih podatkov glede ameriških izgub. Glede južnokorej-skih pa je dejal, da znašajo 37.000 mož, ki pa datirajo samo 20 dni nazaj. Južnokorejske izgube so bile skoro vse prvih 15 dneh po začetku vojne. O-menjene številke obsegajo mrtve in ranjene ter izgubljene. Glavni štab generala Mac Arthurja od danes zvečer poroča, da je bil «kor.takt s sovražnikom prekinjen na odseku drugega polka Južnokorejcev severno od mesta KUNVI in da izvidnice, ki so odšle od 6 do 9 km daleč poročajo, da niso naletele na sovražnikov odpor. Po izjavah, ki niso potrjene irj ki jih je dal neki vojni ujetnik — nadaljuje poročilo — se prva, tretja, 13. in 15. severnokorejske ' divizije pripravljajo OZNaPad 118 obrambne l'n'je sil Severnokorejski napadi vzdolž fronte na reki Naktong se nadaljujejo. Ti napadi imajo za cilj, da bi našli morebitne slabe točke obrambnega sistema si[ OZN. Severnokorejsko topništvo in avtomatično orožje je še nadalje napadalo ameriške irj južnokorejske položaje. Letalski izvidi so ugotovili da nasprotnik nadaljuje s koncentracijo svojih sil na sektdrju 25 južnokorejske divizije, 45 km zapadno in jugozapadno od Ma-sarva. Evakuacija po morju 3. južnokorejske divizije z odseka Jong-dong je dokončana. Vsi vojaki. rešen*! *" municiJe 80 Na drugih odsekih fronte vla. da relativen mir». Nepravilnosti pri ocenjevanju in izplačevanju odškodnine za škodo, ki jo povzroča vojaštvo Včeraj je izšla nova številka Usta «Gospodarstvo». Kot je znano, izhaja «Go-spodarstvon že nekaj časa v povečanem formatu na lepem papirju. List je zelo lepo urejevan in njegovi članki imajo priznano vrednost. Na zadnji strani objavlja list ((Vestnik Kmečke zvezen, kjer je navedeno vse, kar člane KZ in tudi druge kmetovalce zanima. Jz včerajšnje številke objavljamo naslednji članek, ki je bil objavljen Prav pod zaglavjem uVest-nik KZ« in ki bo pač vsakega našega človeka na podeželju in tudi sicer zanimal. Iz mnogih okoliških vasi prihajajo stalne pritožbe zaradi znatne škode, ki jo povzročajo angloameriške vojaške edinice pri svojih vajah. Se bolj pa so Naši pionirji se pridno oglašajo iz kolonij «Trije tedni bodo hitro prešli«, piše Anica Rapoteeva iz Logatca, «zatq se pridno pripravljamo za proslavo, ki jo Lomo imeli na koncu letovanja. Učimo se recitacij, prizorčkov, simboličnih vaj in petje. To vsak dan v času med zajtrkom in malico. Igramo se najrazličnejše igre in plešemo kolo. Bili smo na Vrhniki, kjer smo si ogledali dom Ivana Cankarja. Tutdi sirarno smo si ogledali jn obiskali počitniško kolonijo pionirjev iz Hrvatske. Naši so igraji nogomet s pionirji iz Logatca. Sli borno v. Ljubljano in v Postojno«. Pionirji iz Lesc pišejo o obisku pri maršalu Titu. OBISK PRI MARŠALU TITU NA BLEDU Dne 9. 8. t. 1. so nas obvestili, da nas maršal Tito pričakuje na Bledu drugi dan točno cb lQh zjutraj. In res 10.8. ob pol desetih sta prišla dva avtobusa J. A. Bili smo pripravljeni. S seboj smo vzeli pionirski prapor in lep šop nageljnov. Prapor smo izročili odrednemu načelniku Orlu Feruciu, cvetlice pa Trampuž Helenki. Točno ob tričetrt na 10 smo odšli iz Lesc. V avtobusu je bilo veliko veselje. Otroci so stalno prepevali. Ko smo dospeli na Bled pred maršalovo vilo, so se odprla pred nami velika železna vrata. Avtobusa sta nas pripeljala po velikem parku ravno pred vilo. Pionir Valter Brus je pozdravil maršala v imenu kolonije, Heienka pa mu je izročila šopek s temi besedami: »Tovariš Tito, y imenu tržaških otrok vam darujem šopek cvetic«. Tovariš Tito je izrazil svoje veselje jn dejal, da njemu ugajajo otroci, ki se znajo sami izražati. Maršal Tito se je z nami pogovarjal celo uro. Zani-mal je za nas tržaške otroke. Izrazil je, da želi, da ga o-biščemo vsako leto. Zanimal se je tuai za naše tržaške dijake. Omenil je obrekovanje in-fcrmbirnjevcev in rast petletke. Z vsem: se je razgovarjal. Ob koncu smo se slikal; z njim zunaj na terasi pod kipom borca. Plahuta Marija iz počitniške kolonije v Kranju ie na koncu svojega pisma narisala mamici in očku to. kar ima njihova soba narisano in napisano na tabli. V sredi je peterokraka zvezda, okoli nje cvetje. Nad zvezdo in pou zvezdo napis: »Novi svet sedaj gradimo, kjer bo delo mm radost. Za resnico in pravico pionir se vsak bori«. Veseli so doma teh njihovih drobnih pisem, teh skromnih dokazov ljubezni in tega, da preživljajo počitnice pod dobrim in skrbnim vodstvom. Zahvala staršev sehtorja ..Foraggi" Starši otiok sektorja »Foraggi«, ki so bili tudi letos deležni gostoljubja v počitniških kolonijah Slovenije, se želijo na lem mestu zahvaliti vsem, ki so s svojim požrtvovalnim delom in prizadevanjem ponovno omogočili, da so se naši otroci naužili zraka in zdravega razvedrila. Iz navdušenih pripovedovanj naših malih, njih zaokroženih ličec in krepke zunanjosti smo razvideli, s kolikšno skrbijo in ljubeznijo so bili negovani v vsakem oziru. Zato naj gre v prvi vrsti naša najtoplejša zahvala ljudski oblasti LRS ter vsemu jugoslovanskemu ljudstvu, ki je s tako nesebičnostjo skrbelo za naše otroke. Nadalje se zahvaljujemo glavnemu odboru ASIZZ, odboru za počitniške kolonije, tovarišem zdravnikom in vsem tovarišicam, ki so na kateri koli način za njih skrbele. Kominformističnim obrekovalcem pa odgovarjamo, da s svojimi lažmi ne bodo nič opravili, kajti mi in naši otroci smo se že prepričali, kaj je no va Jugoslavija in kje je laž. Naj pomnijo, da je mladina najstrožji sodniki kmetovalci nezadovoljni zaradi težkoč, ki jih morajo premostiti pri postopku Za izplačevanje zadevne odškodnine. — Odškodnino plačujejo iz posebnih Ion. dov, ki jih imajo vojaške sile na razpolago v lirah od italijanske vlade, ki prejema na ta Starši, ki imate otroke na počitnicah v Jugoslaviji, pozor! Danes ob 13.30 bo koprski radio prenašal pesmi in pozdrave otrok, ki so na počitnicah v Logatcu in Kranju, jutri ob 13.40 pa otrok iz kolonij v Lescah in na Viču račun protivrednost v dolarjih, odnosno funtih šterlingih. Lan; so n. pr. angloameriške čete potrosile na področju o-krog 6 milijard lir za razne nabave, usluge in dajatve, med katere spada tudi odškodnina za rekvizicije, za najemnine ter za škcdo, ki jo povzroča vojaštvo zasebni imovini. Ne, vemo, kakšen del te vsote je bil porabljen za povračilo škode, ki je bila povzročena krajevnemu kmetijstvu, toda sodeč po posameznih primerih lahko trdimo, da so bili interesi naših kmetov .tudi v tem pogledu zapostavljeni. Za oceno škode je vojaška oblast ohranila star; italijanski uradniški aparat, ki ga je italijanska vlada za časa fašizma nastavila v bivši Julijski krajini poleg vojaške organizacije, ko je ng našem ozemlju pripravljala strateške naprave za pohode na Balkan. Ta aparat, ki je po vojni zbral svoje vrste v Trstu iz Vse Primorske, je skrajno nenaklonjen), delovnemu ljudstvu, še manj pa slovenskim kmetom. Po . običajih, ki smo jih morda če v poslabšani obliki podedovali od italijanskega sistema, ni dano danes preprostemu človeku urediti najmanjšo zadevo brez pomoči »strokovnjakov«, ki se mu vsiljujejo z vseh strani in ki hvalijo svoje zveze z vplivnimi uradniki jn osebnostmi. Vse to stane seveda denarja. Zal je birokracija utegnila y zadnjih Časih že utrditi svoje položaje v tukajšnjem socialnem in gospodarskem sistemu. Pogovor nas ie nanesel daleč, vendar je bil potreben za boljše razumevanje tega, kar bomo v naslednjem ugotovili. — Ko je kmet, ki mu je vojaštvo po- vzročilo škodo, vložil najkasneje 2 meseca po prizadeti škodi zadevno prošnjo z vsemi potreb nimi listinami, mora pctrpež ljivo čakati na prihod komisije, ki naj b; škodo ocenila. Največkrat se dogodi, da se urad-ništvo zgane in pride na pnesto šele čez mnogo časa, ko je škodo sploh nemogoče ugotoviti. Cenitve izvršujejo po svoii uvidevnost; sami uradniki, medtem ko nimajo prizadeti pr; tem nobene besede. Cez nekaj časa, a večkrat tudi čez leta, pokličejo kmeta na urad in ■mu predložijo cenitev. Cenitve so pretirano nizke. Ker pa je možnost uspeha morebitnega priziva največkrat malenkostna, mora prizadeti sprejeti to, kar so mu cd, zgoraj določili. Sama izguba na času je večkrat večja od odškodnine. Za manjše škode, ki Pa se lahko večkrat ponavljajo, se celo ne izplača vlagat; prošnje. Ko so vse tp formalnosti izvršene, mora oškodovanec potrpežljivo čakati na izplačilo odškodnine. V tej fazi nastopijo še enkrat posredovalci, ki obljubljajo takojšnje izplačilo dolgovane vsote, seveda proti nagradi za posredovanje. Pri vsem postopku vlada v uradih nered. Za vložene prošnje ne dobijo prizadeti nobenega potrdila, kakor je za podobne primere običajno. Ce se prošnja izgubi — večkrat so se že izgubile — nima kmet nobenega uradnega dokaza Q pravočasni vložitvi prošnje. Sam; uradi nimajo nobene evidence posameznih zadev, kar onerho-goča vsako morebitno kontrolo in nudi uradništvu lahko priložnost za samovoljno postopanje. Menimo, da b; le z malo dobre volje odgovorne oblasti zadovoljile naše kmetovalce in odstranile razne nepravilnosti z naslednjimi preprostimi u-krepi: 1. Vsaka vloga bi morala dobit; zaporedno številko: vlagateljem b; morali izde.ti potrdilo o prejemu in pravilnosti prošnje in zadevnih listin. Vse zadeve ibd moral; časovno reševati po vrstnem redu predložitve, ker bi se samo na ta način odstranila vsaka možnost favoriziranja. 2. Pri ameriškem odnosno angleškem uradu, ki se bavi z iz-plačevanjem ikode, bi morali ustanoviti komisijo, v kateri bi morali biti zastopani tudi kmetje: ta komisija b; morala sestavit; in odobriti osnovo za oce- njevanje škode, pregledati vse cenitve in odločati o morebitnih prizivih. 3. Izplačilo odškodnine b; se moralo brez odlašanja izvršiti, po vrstnem redu rešenih vlog. Menimo, da bi se s temi u-krepi odstranilo mnogo dosedanjih nepravilnosti, pa tudi krivic pri nakazanju odškodnin. To so minimalne zahteve tukajšnjih kmetov, ki so v petih letih vojaške zasedbe utrpeli že veliko in večkrat nepovrač-ljivo škodo ter So v mnogih primerih cb izgubi pridelkov sploh zgubili veselje do dela. M mlinci mluoMi na Mnenje v Jugoslavijo Včeraj ob 11.40 ponoči je iz Trsta odpotovalo okoli 65 tržaških mladincev na taborjenje v Kranjsko gcro, kjer bodo ostali 24 dn; in kjer se jim b0 pridružila mladinska brigada, ki bo prišla jutri tjakaj s študijskega potovanja po Jugoslaviji. SLAVA PADLIMA BORCEMA Pavel Kralj[ Tov. Pavel se je rodil v Trebčah dne 23.2.1926. Odšel je v partizane 6.12.1942. Kmalu nato je bil v Trstu aretiran in pripeljan v Coroneo, kjer je bil zaprt do razpada Italije. Par dni pozneje so ga Nemci spet aretirali in zopet po enem mesecu izpustili domov, nakar se je pa vrnil v partizane. Kot vodnik 17. brigade Simona Gregorčiča je na Krnu dne 20.8.1944 daroval svoje mlado življenje. Slava njegovemu spominu! Tov. Mimslav Kalc je bil doma iz naše kraške vasi Gropade. Rodil se je 13. 12. 1927. Bil je šs mlad, vendar dovolj star, da je z vso svojo dušo občutil fašistični in nacistični teror in krivico nad slovenskim ljudstvom, ko je kot 16 letni mladenič leta 1944 stopil v partizane. Služil je v XVII bripadi V. borbi proti nemškemu okupatorju je dne 20. VIII. 1944 dal svoje mlado življenje za svobodo. Delavci ILVA pozori Z novimi odpusti z dela grozi vodstvo podjetja ILVA Da bi čimprej uresničilo svoje nakane, ponuja vpdstvo delavcem nja Draksler; 13.40: Pionirska ura; posebna oddaja. Oglasili se bodo tržaški pionirji, ki so na počitnicah v Lescah in na Viču v Jugoslaviji; 14.00: Skladbe za kitaro izvaja kitarist Stanko Prek; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slovenščini; 15.0Q: Zaključek. 17.30: Športni pregled (slov.); 17.45: Ritmična glasba; 18.00: Iz znanstvenega sveta (ital.); 18.15: Odlomki iz Verdijeve opere «Moč usode«; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.: 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Ve der glasbeni spored; 20.20: Beethoven: Simfonija št. 8 v F - duru op. 93; 20.45: Iz tržaškega ozemlja (slov.); 21.00: Vesela ura (ital.); 21.45: Poje Tito Schipa; 22.00: Življenje jugoslovanskih narodov (hrv.): 22.15: Revija plesnih orkestrov.: 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.: 23.10: Citanje dnevnega sporeda za jutrišnji dan v ital. in slov.; 23.15: Serenade; 23.30: Zaključek. LJUBLJANA.MARIBOR in ral. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212,4; 202,1 m.) NEDELJA 20. 8. 1950 8.00: Jutranji pozdrav; 8.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava’dnevnega sporeda; 8.30: Igra godba na pihala komande JA p. v. Sjepana Dieska; 9.00: Turistična oddaja; 9.15: Po Koroškem, po Kranjskem; 9.30: Igra orkester mariborske radijske postaje p. v. Draga Lorbeka (prenos iz Maribora); 10.00: France Bevk: Kaplan Martin Čedermac; 10.40: Želeli ste — poslušajte! 12.30: Napoved časa In poročila; 12.40: Veseli zvoki; 13.00: Pol ure za pionirje in cicibane...; 13.30: Znane skladbe Edvarda Griega; 14.00: Oddaja za podeže)je...: 17.00: Glasba za razvedrilo; 18.00: Iz sodobne književnosti; 18.15: Edvard Elgar: Koncert za violino in orkester v b - molu; 19.00: Napoved časa In poročila; 19.15: Povesti iz naše diskoteke; 20.00: Oddaja za zamejstvo; 20.20: Puškin, Lermotov iri Ostrovski v operi; 21.00: Flz-kulturna poročila: 21.10: Plesna glasba; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.;:,: Lahek nočni koncert: 23.30: Poročila; 23.35: Konec oddaje. Gledališče na gradu Premiera Massenetove opere «MANON» z Margherito Carosio v glavni vlogi je preložena na PONEDELJEK 21. t. m. cb 21. uri. Predrodaja vstopnic na Trgu Verdi 1. Nove znamMe Ob priliki Tržaškega velesejma se bosta z dnem 27. t. m. začeli prodajati dve novi priložnostni znamki po 15 lir in 20 lir. Te znamke bodo veljavne do 31. decembra 1950 in se bodo lahko zamenjale do 30. junija 1951. Prekop grobov Mesta občina sporoča, da bodo prekopali grobove kripte XXXIX (II polje) pri Sv. Ani, kjer ležijo posmrtni ostanki umrlih med 10. julijem 1940 in 16. septembrom 1940. Svojci, ki nameravajo prenesti posmrtne ostanke v drug grob, naj vložijo prošnjo do 22. septembra 1950 na upravni oddelek tehničnega občinskega urada, oddelek za pokopališča, Ul. del Teatro 5-III, soba 43. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. avgusta se je v Trstu rodilo 14 otrok, porok je bilo 7, umrle so 4 osebe. POROČILI SO SE: mehanik Rudblf Ozbič in šivilja Ada Bos-si, poljedelec Karol Palumbo Fos-sati in gospodinja Silvia Lekner, delavec Tomaso Serri in grafična delavka Antonija Populin, težak Oliviero Vascotto in gospodinja Vladimira Ciofi, risar Iginio Scodnich in gospodinja Marija De Zorzi, pomorščak Armando Ce-lio in uradnica Maria Lestan, krznar Jurij Ugo in šivilj^ Ana Parternosto. UMRLI SO: 31Ietna Nadia C uk, 7Gletni Anton Romano, 84letna Margherita Zach vtf. Giadrosič, 291etni Ivan Pescatori. LEKARNE ODPRTE DANES Alabarda, Ulica dellTstria 7, Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5 a, Benussi, Ulica Cavana 11; Enea Godina, Ulica Ginnastica 6; Mil-lo, Ulica Buonarroti 11; Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasi-ni. Trg Liberta 6; S. Sabba, Trg Valmaura 10; Tamaro e Neri, Ulica Dante 7; Vielmetti, Borzni trg 12. NASLEDNJE LEKARNE BODO ZAPRTE OD 20. AVGUSTA DO 3. SEFTEMBRA Pizzul Cignola, Corso 14; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2: Al Samaritanu, Trg Ospeda-le 8; AlFErcole Trionfante ,Trg S. Giovanni 5; Alla Croce Azzur-ra, Ulica Commerciale 26; Al S. Giusto, Ulica Settefontane 14; Alla Madonna della salute, Trg Sv. Jakoba 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ulica Belpoggio 4; Cre-vato, Ulica Roma 15; Enea Godina, Ulica Ginnastica 6; Alla Mad-dalena, Ulica dellTstria 43; Sponza, Ulica Montorsino 9 (Rojan). TLAKOVANJE ULIC FABIO SE-VERO IN CASTAGNETO TRST, 19. (PIO) — Urad 'za javne naprave pri Zavezniški vojaški upravi je oddal podjetju A. Giacomelli v Trstu dela za tlakovanje cestnega ovinka Ulice Fabio Severo in spodnjega dela Ulice Castagneto za 4,800.000 lir. IC1NO Excelesior. 16.00: «Zapuščena na poročnem potovanju«, C. Colbert. F. Mac Murray. G Alabarda. 14.00: «Zena iz Tan-gerja«. Armonia, 13.45: «Zadnji dvoboj«. Variete. Garibaldi. 14.30: »Maja, havajska sirena«, B. Grable. Ideale. 14.00: »Poljubi, ljubkovanje in... udarci«, B. Grable, V. Payne. Impero. 14.30: «Krepki spol«. Italia. 14.00: »Kitajski malik«. Savona. 14.00:. «Prokleti rod«. Vittorio Veneto. 14.30: «Zaton ljubezni«, Mirna Lo.y. O Azzurro. 14.30: «V gorah bom tvoja«, B. Grable. Marconi, 14.00. na prostem 20.20: «Travnato morje«. S. Tracv. Massimo. 14.30: »Onkraj horizonta«, Doroty Lamour. Novo Cine. 14.30: »Sin zločina«. Hood«. Odeon. 14.00: «Kako sem odkril Ameriko«, Macario. Radio. .14.00: «Kri na mesecu«. , Venezia. «Carovnik iz Oza«. Vittoria. 19.45: «Ziva zakopana«, Milly Vitale. Ljudski vrt na prostem. «Plamen zapada» Letni kino v Ul. F. Severo. 20.00: «Venera in profesor«. Letni kino Rojan, 19.45: ((Kapitan Kastilje«. Letni kino na Rotondi. 20.45: »Rio Rita«. Skoljet. 20.45: «Gianni in Pinotto v vojski«. ZAHVALA Prisrčno hvalo izrekam gospodu dr. BENVENUTU GLIEVINA, ker me je P°P01' nuna ozdravi!. Josip Bole, Trst, U|1C Crstcforo Beli “*• STRELSKE VAJE NA BAZOVI' SKEM IN OPENSKEM SI«1' LISCU TRST, 18. (PIO-.TRUST) - ■ karabinkami bodo streljali na j zoviškem strelišču od 21. avgusta 1950 cd 7.00. do 18.3 Na openskem strelišču bodo J >ali s pištolami od 21. do 2 • glista 1950 od 7. do 19. ure. MALI OGLA? 5 PRODA SE HISA ■ - Strada vecchia dellTstria Informacije daje Sossicb, Soncini 40, Trst. ABRIA-£XPBESS o- Po zelo zmernih ESS Vam nudi ADRIA L* ^ letovanja v najlepšm ^ ^ Slovenije po želji za ^g. 14 dni itd. na BLEDU, ^ GASKI SLATINI, v DOLINI, v LOGU Pn* pri. TI in v drugih kr®!.1V , u. jave sprejema 1)1. rad ADRIA- EXPHES. ^ Fabio Severo 5b, tel. * Letovanje na Ble.d“tovai>ie 1200 lir dnevno, p*- jjr 900-lUU ob Soči stane dnevno od 23.9 do 8.10.19=° V Prijave se sPrej^tresS-pisarni Adria izleti ADRIA-EXPidSS 3. septembra iz'e na REKO v ŠkocijansKo i in AJDOVŠČINO IZDELUJE PO N. iN NIZJTH CENAP j f NAJSOLlU^1 j,rii MIZARSKA DEL* » Pupls T R S T .t j. UL. TORRICELLI. _, : : Tudi na oWoke I Mizarji | podjetniki kmetovalci Desk« ^rf , sn ove lesod Ji iezal,e šče, furnir, parkete •uidi naiugodncje id> mm j Kroja delava* TRST - VI. Izdeluje mošte ženske plašče popravlja po kih cenah. izre1 d oo KOPALIŠČE Sv. NIKOLAJ KOPANJE — PLAZA — PLES — IGRE — a1*’8' RESTAVRACIJA — KONCERT ha* M1 13.00, 14.15, D45’ VVEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI TREMI POSf^J^ ZVEZA PO MORJI* OB PRAZNIKIH IZ TRSTA: Ob 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, IZ SV. NIKOLAJA: ob 18.20, 19.20, 21.00, event. ob 22.00 OB DELAVNIKIH IZ TRSTA: l5,oO ob 7.00, 10.00, 10.15, 11.00, 12.30, 13.30, IZ SV. N11401 AJA: Ob 7.10, 17.30 18.30, 19.00 ^ AVTOBUSNA ZVEZA ob delavnikih in Praznlk‘sv. ^ bušne postaje (postajališča Piazza ex Impe Zavije in Milje) Iz Trsta ob 8.30, 11.30, 14^30 Iz Sv. Nikolaja ob 10, 13, 21. Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico 1\11. nadst. - Telefon 11-32 Policija vdrla Cene naraščajo - draginja na pohodu esen je 2a kmeta običajno d)veselejši letni čas. To je do-a. ko poljedelec z zadovolj-L?mspravlia domov svoje prija a ^me^u ni žal celoletne-va iUn truda’ ako mu nara- fe 3E0ljni meri vrn? to> kar l5.in sejal. Hudo in ža-j„ °fa je, ako so letine slabe Javin“ suža ali preobilica pa-_Worda tudi toča uniči Tedaj je Lil zaman » v trud, brezploden njegov la in 1Z?ublieno delo vsega le-j.v„.v^asitl celo seme, katero •' vsejal. s jisio %lo trahom gleda tedaj in se zaskrb- et v bodovnost vPrašuje, kako bo z dru- atu„„PStal 2im° in dočakal Ni nJ °Jletino- 2al tudi ko- Ctrain0^6"1 le‘OS ta' Vila sJ ®3tJa suaa Je opra- Po2]„H Je del» res temeljito. taiobupnenPs!ia je dane\sko-Nobnn - J S nJlve skoral Nikjp 12susenim pustinjam. nega i*’ Za ok° tako Prijet- w°9ovi„ 7 nikjer b°gat'b C, ‘n sadežaV. Fižola koUp^M krcmPir ie dro- Poulri in takega je Se že n dlce te slabe letine kro»Phdanak° na trgU- Cene tem h ’ 50 lani bile v !et0s d0 18 L’ so se ni eudg ?nile kar na 45 L., in Z° sPra'šufp-Se gosPcdinie z gro-Pir . 1° P° čem bo krom-s° s' rtimi ln spomladi. Enako ^vju 2pl1§n^e cene fižolu so-sebno Da en]avi in sadiu- Pn-rud> kni^6 bosk°čila cena ko-2drol-u k'112'11' mokL oziroitia Pnrasig 7a Je v zadnjem tednu tega se 20 L na kg. Razen *eŽko doh-rU?° brez Pozn3nstva k’ PodpaVeS ta Porasi cen> SlCer žal n t a sIabe letine je Zu,T)ljivn ■ a vendar ra- S'Vo-Nikak1 “Pravičljivo dej-Zu,beti j. ,°r Pa r-i mogoče ra-'®su dvinu0 se i® -v zadnjem stalim cena tudi vsem Nin. CimV ^eniskim potrebšči-r°čili j2 - Se ie z vojnimi Po-?.tenesla as°Ptsov in po radiu «%vo Vojna Psihoza med -i.drus; ®°-?ene živilom in tu-?’naD) n 21vljenjskim potreb-Cntgfj j .Padoma narasle; ob-w-^'>bahISr„Vidimo zlasti pri J'1* (W ,iako se je v zad-„4 Plasti • dnih dvignila ce-Nk0 je ‘n slanini za 80 -L. E- cena olju za iANW' Je Poleg oIja e-k tud; Pridelkov v Italiji, S, rasla cena za 10 L. Za'H' v zvezl z maščo- > __ lla tudi cena milu u . C cena r Cel Se na kg' Po zadniih >ben.am obet; VoJWivalo tudi dvig r bo brez dvo-c» ' Jn s t na Podražitev, pre-fc.v^alim ~ Posredno na dvig j Nil). Y 21v'jenjskim potreb-v° »iawaeJo seveda na ško-si,Zi®y s °?nika- Ako pa NK15 deC pogIedamo na za‘ J• ’ Pa viri oziroma urad- SuJtli Psihoziimri°’ da S0 kljub cen ’ dnevnemu dvi-les slabi letini, pla- ? j 000 e 'Pisu ..r^i jezuitskemu ne °dgouc «ULTIM£ NOTI- ;orite na njego- izlive . -enn „ —protislu- Niiii .x£.Vla^tv ni!i kot noji «1; Pesek k svoje že pred deveti- l- ’!°če^Ce riP Že pre}" ' - Hten Vfdeti’ da jih eMa;a ln čas že davno po- če vedno enake. To so perspektive v času, ko bi morale naše matere in gospodinje napolniti shrambe vsaj z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami in oskrbeti družino z drvmi, zimskim perilom obleko in obutvijo, kajti vročih dni bo kmalu konec in zima z mrazom in nevšečnostmi bo kaj kmalu pred vrati. Obvestilo Združenje trgovcev goriške pokrajine sporoča, da se dobijo na njegovem sedežu y ulici IX. avgusta 2, razne okrožnice s sledečimi pred,meti; 1. Bilten Marshallovega načrta št. 80. 2. Razdelitev kontingentov blaga Za 2. polletje italijarsko-portugalskega sporazuma. 3. Pravila za uporabo itali-jansko-avstrijskega sporazuma z dne 22. aprila 1950. 4. Podaljšanje italijansko-norveškega trgovinskega sporazuma — pravila za uiporabo. 5. Pogajanja za sklenitev novega trgovinskega sporazuma med Italijo in Bolgarijo. 6. Način plačevanja med Italijo in Somalijo. 7. Veljavnost izvoznih dovoljenj za izvoz strojev n.a dolgoročno predajo. 8. Vzpostavitev prekinjenega davka na izvoz strojev in naprav. 9. Vzpostavitev dodatnega itaJijanskc-argentinskega protokola za dne 8. cktobra 1949. 10. Italiijamskc-framccski spo- razum. Zapisnik mešane komisije od 11. marca 1950. Podaljšanje veljavnosti uvoznih dovoljenj. 11, Razne vesti v zvezi z zunanjo trgovino. 12. Okrožnica «Ente Auto-nomo della Fiera del Levante« -Bari; spored sejina, obiski XIV sejma, znižanje železniških cen itd. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od dne 13. do 19. avgusta se je v goriškj mestni občini rodilo 11 otrok, umrlo je 5 oseb, 2 poroki, .7 Vkmjiženih porok. Rojstva: Princi Amabile, Bressan Roberto, Leon Marija, Cadamuro Elvio, Magnarin Laura. Valiocchia Angelo, De Filipipis Marija. Bevilacqua Isa-bella, Žnidarčič Elizabeta, Sor-bona Giuseppe, Scrbona Paolo. Smrti: 60-lettni mizar Germi-ni Fraocesco, 68-letni upokojenec Mazzurini, Del Fabbro Giorgib, star 3 mesece, 56-letni pek Sbogar Jožef, 56-leina gospodinja Mauro por. Sturolo Luigia. Vknjižene poroke: Uradnik Sarandrea Francesco in uradnica Daneusič Berta, slikar Su-sič Bruno in gospodinja Walli-ser Adelajda, krojač Gorjup Leopold in gospodinja' Cuinini Lucija, policijski agent Ninin Modest Anten in gospodinja Samotti Bruna, uradnik Žigon Danilo in gospodinja Boscarol Jolanda, delavec Brajnik Alojzij in Pisk lda delavka., Dorna-tfcalka Sbisa Silvana, poštni po-ca Apollonio Edera. Poroke: Silvi Domenico jn tkalkg Sbisa Sivlana. poštni pomočnik in gospodinja Polenčič Ana. Določitev mest na novem trgu v Gradiški Trgovska občinska komisija v Gradiški je določila prvih 12 mesf za trgovine v novem pokritem trgu, ki bo v kratkem odprt. Omenjena komisija se bo še enkrat sestala, da določi prostore še za 4 trgovine, za 32 stoj-nio in 3 mesta za prodajo rib. Najemnina za trgovine stane mesečno od 5 do 6.000 L. OBVESTILO BIVŠIM PARTIZANOM Odsek za bivše partizan, v Gorici, Ul. Montesanto 42, obvešča vse bivše partizane in svojce padlih partizanov, ki so dobili priznanje komisije iz Rima, naj se takoj javijo na zgornji naslov glede prošnje za izplačilo denarne nagrade. Vabljeni so tudi vsi tisti, ki niso še dobili omenjenega priznanja. Prinesejo naj s seboj potrdilo o službovanju v NOV in POJ. DRAMSKA DRUŽINA PROSVETNEGA DRUŠTVA OPČINE BO GOSTOVALA V NEDELJO 20. T.M. v Štandrežu pri Gorici s Petričevo trodejanko •>*) PRIČETEK OB 19. URI. Ne zamudite lepe predstave — pridite polnoštevilno Seja občinskega odbora V petek zvečer je bila redna tedenska seja občinskega odbora v Gorici. Na seji so obravnavali razna vprašanja upravnega značaja, med katerimi tudi potrebo po ukrepih glede kritja raznih stroškov, vprašanje občinskih delavcev in druga manjša vprašanja personalnega značaja. Seja se je' zaključila ob 20.30 uri. Razstava proizvodov proste cone Pokrajinski turistični zavod' organizira v Gorici razstavo proizvodov proste cone, ki bo od dne 3 do 17. septembra t.l. Do sedaj se je prijavilo za razstavo 15 goriških tvrdk. V glavnem bodo razstavljali proizvode likerjev, čokolade, slaščic, bombonov in parfumov. Pozor Oseba, ki je izgubila bele naočnike v nedeljo na plesu v Pevjni, naj jih dvigne na sedežu Demokratske fronte v Ul. Montesanto 42. 1/ toi/arno Luzzatti v Tržiču V petek je policija y Tržiču vdrla v tovarno olja Luzzatti in prisilila delavce, da so zapustili tovarno. Vprašanje in spor med delavci in delodajalci v tovarni Luzzatti &e vleče že skoro 3 mesece. Zaradi namena delodajalcev, ki so hoteli ustaviti obratovanje tovarne in odpustiti z dela vse delavce, so delavci zasedli tovarno in jo držali v svojih rokah 81 dni. 74 delavcev je čuvalo noč in dan tovarno. Ze v prvih jutranjih urah so oddelki policije in karabinjerjev obkolili tovarno in zasedli razne strateške točke v mestu. Policija se je bala, da bi drugi tržiški delavci pristopili na pomoč svojim tovarišem. Zato je policija vdrla v tovarno in prisilila delavce da so se umaknili. Okrog 6. ure zjutraj so bili že vsi delavci izven tovarne. Delavci niso mogli nuditi nobenega resnejšega odpora zaradi premočnih policijskih sil. Zasedba tovarne Luzzatti po policijskih silah je vzbudila med vsem tržiškim delavstvom veliko ogorčenje. Uslužbenci tovarne Solvay, so se v petek, v znak protesta proti nasilnemu dejanju policijskih organov, vzdržali dela od 10 do 12 ure. Tudi druga manjša pod-letja so v petek stavkala. Delavci ladjedelnic CRDa niso mogli podpreti svojih .tovarišev, ker so vsi na dopustu. Kaže pa, da je prav to dejstvo ojunačilo policijske organe, da so nasilno zasedJi tovarno. Delavci tovarne Luzzatti so se zbrali na sedežu Delavske zbornice, kjer so razložili sindikalnim voditeljem nastali položaj. Sindikalne organizacije proučujejo vprašanje in bodo verjetno sklenile enotno protestno akcijo. PadaliSanie orodaiB proizvodov, ki vsebujejo saharin Združeiije trgovcev goriške pokrajine sporoča, da je višji Komisariat za javno zdravje na neprestane zahteve oblasti in interesiranih krogov pristal, da podaljša rek do 31. oktobra t. 1. za prodajo eventuelnih zalog, proizvodov, ki vsebujejo saharin pod pogojem, da so bili ji proizvodi izdelani Vključno do 6. januarja 1950. Težak gospodarski položaj beneških Slovencev Vsi Siovenci ki pridete na izlet ali letovišče v TRBIŽ obiščite qosIilno „ Uiaito-uci Q.6.u>daMi' v TRBIŽU Na razpolago so Vam SOBE in PENSION Z ODLIČNO DOMAČO KUHINJO Priporoča se lastnik Nikolaucič Gospodarski položaj Slovencev v Slovenski Benečiji se stalno slabša. K poslabšanju položaja je letos pripomogla še slaba letina, ki je revnim beneškim kmetom vzela še tisti pridelek, ki jim ga da Sikopa gorska gruda. Zapadna Benečija je eden najrevnejših krajev y Italiji. Zlasti so revne slovenske vasi v občinah Ahten in Fojda, kot so; Podklap, Porčinj, Podcer-kev, Cenebola, Pedroza, Klap, Malina, Subid in drugi manjši kraji. Ljudje iz teh vasi se v glavnem preživljalo s sezonskim delom pri kmetih v sosedni Furlaniji, pri gradnji raznih večjih javnih del in z izseljeništvom y druge države in italijanske oddaljene pokrajine. Tudi ta zaslužek jim jc bil letes s/koro popolnoma odvzet. Sezonsko izseljeništvo v tujino je zelo omejeno, kakor so bila omejena tudi sezonska dela v drugih italijanskih pokrajinah. Zaradi tega vlada po vseh teh vaseh velika brezposelnost in beda. Prebivalci so namreč računali na neka domača javna dela, ki hi se morala pričeti v dveh občinah in katera bi vsaj malo olajšala težak položaj. Čeravno so pristojne oblasti napovedale več javnih del in izdelale že potrebne načrte, ni bilo dosedaj še ničesar napravljenega. Cesta na Porčinj jn na Klap, ki bi bila potrebna tudi za prebival, stvo, je še vedno samo na papirju. Poleg tega bi jnorale oblasti poskrbeti tudi za gradnjo drugih cest, ki vežejo gorske vasi zapadne Benečije z dolino, vodovode ter šolska, poslopja, kjer so potrebna splošna popravila. S temi del; bi brez dvoma delno zaposlili domačo delovno silo in tako izboljšali stanje prebivalstva. Oblasti pa vsega tega nočejo videti. Nasprotno, revne kmete, in hribovske bajtarje pritiskajo z visokimi davki, ki jih ljudstvo ne zmore. Kakor nam je znano, obstajajo zakonski predpisi, ki določajo delo ali celo popolno črtanje davkov revnim kmetom v gorskih predelih, ki ležijo nad 400 metrov nad morjem. Občinske oblasti bi morale upoštevati ta zakon za vse slovenske kmete, ki živijo v gorskih predelih Slovenske Benečije. Oblasti zanemarjajo slovenske vasi tudi glede zdravstva. Dosedaj niso že uposta-vile nobenega zdravstvenega središča, ki bi skrbelo za zdravstvo prebivalstva oddaljenih krajev. Za vsako tudi najbolj nujno potrebo zdravnika ali babice, se morajo prebivalci obrniti v dolino, zdravniki zahtevajo za. obiske. previsoke vsote denarja, ki jih ljudje ne morejo plačati. Zgcdilo se je, da je babica zahtevala samo za izdajo rojstnega potrdila od 5 do 7 tisoč lir. Prebivalci so večkrat zahtevali posredovanje in zanimanje oblasti, da se na katerikoli način reši to težko stanje v katerem živijo beneški Slovenci. Dosedaj pa so bile vse te zahteve in prošnje zaman. KRNCI VERDI, 17: «Rdeče sence« J. Waine, C. Trevor. VITTORIA, 17: «Po beznicah S. Frančiška« H. Bogart. CENTRALE, 17: ((Razpršeni rod« J. Weissmuller. ESTIVO, 21.30: «Strašne grešni-ce» J. Crawford. MODERNO, 17: ((Pogodba z vragom« I. Miranda. EDEN, 17: «Kir.a» L. Young, A. Laad. Trahomska kolonija v Ankaranu uspešno zaključila svoje delovanje Svoječasno smo že poročali, da je bila 21. junija t. 1- ustanovljena y enem delu sanatorija v Ankaranu posebna kolonija za • na trahomu obolele otroke. S tein je ljudska oblast omogočila brezplačno zdravljenje le nevarne očesne bolezni. Oblast ni silila nobenega, da mora oddati na tej bolezni obolelega otroka x zdravniško o-skrbo, vendar je odredila, da se morajo otroci, ki se niso odzvali vabilu in zdravljenju v koloniji, zdraviti privatno ter bodo povabljeni ob določenem času na zdravniški pregled. V moderno urejeni in oskrbovani koloniji so imeli na trahomu oboleli otroci strokovno zdravljenje pod nadzorstvom dveh zdravnikov specialistov za očesne bolezni. V kolonijo so bili takoj ob ctvorityi sprejeti vsi otroci, o katerih je zdravnik ugotovil, da so gotovo bolni na trahomu. Prvotno število bolnih otrok se je večalo in doseglo največ 38 otrok. Vendar se je zdravilo v koloniji vsega skupaj 50 otrok. Od teh. je bilo proglašenih in odpuščenih kot popolnoma zdravih 24 otrok, dalje je bilo odpuščenih 18 o-trok z recepti, 3 brez recepta, 3 so med zdravljenjem zapustili kolonijo, 2 otroka pa sta odšla zaradi preselitve staršev, v Trst. Stalno je nadzoroval in zdravil otroke od julija zdravnik-specialist d-r. Pečan, poleg tega pa je redno vsakih 14 dni obiskoval kolonijo okulist dr. Strgar iz Ljubljane, kateremu je ministrstvo za zdravstvo LR Slovenije poverilo tudi vodstvo kolonije- Zdravstvena oskrba je bila nadalje zaupana dvema specializiranima sestrama, tako da so vsi otroci uživali specialno zdravljenje in popolno nego. Omenimo še to, da je skrbele za hrano kolonije, ki je bila v sestavu kolonij Istiskega o-krožja, poverjeništvo našega okrožja. Otroci so prejemali izdatno prehrano in sicer od 3500 do 4500 kalorij. Trahomska kolonija, ki jo je upravljala tov. Sonja Kemperle, je zaključila svoje uspešno delovanje dne 16. avgusta. Z ustanovitvijo te kolonije je prispevala ljudska oblast zopet mnogo k splošnemu izboljšanju zdravstvenega stanja cone B. Iz Sv. Petra Uspel mladinski sestanek Zadnji petek smo imeli v naši vasi mladinski sestanek, katerega so se udeležili polnoštevilno mladinci in mladinke. Pri tej priliki smo izčrpno pretresli gospodarski in prosvetni položaj na vasi. Najbolj je zanimalo mladino kako si bomo eimprej zgradili začrtani zadružni dom in igrišče, potrebno za razvoj športa pri nas, saj bosta oba objekta središče razvedrila vse naše mladine. V zadružnem domu bo urejena velika dvorana za nastope v zimi in pozni jeseni, na igrišču bo vse živo na pomlad in v poletju, ko se bomo vadili in nastopali na prostem. Po tej diskusiji smo sprejeli razne sklepe. Eden najvažnejših je bil ta, da organiziramo drugo samostojno mladinsko delovno brigado. Brigada naj bi imela isto strukturo kakor ostale, brigadniki pa naj bi delali mesec dni pri gradnji našega novega zadružnega doma. V zvezi s tem je bil sprejet nadaljnji sklep, da bo štela brigada 40 mladincev in mladink iz naše vasi. V diskusiji je tov. Emil Ma-rinac, brigadir bivše Frenko-ve mladinske brigade sprožil vprašanje, da bi bilo dobro, če bi ustanovili sektorsko brigado iz vasi Padna, Krkavče in Nove vasi. Te vasi naj bi imele vsaka svojo četo, ki bi delala organizirano, kakor so delale V prvi Frenkovi brigadi v Sečjol-ski dolini. K temu bi dodali še to, naj bi si še ostale tri vasi v sektorju organizirale in u-stanovile svoje mladinske brigade, napravile skupen delovni načrt in rešile tudi vprašanje brigadirja Emila Marinca. Marijan Mahnil- Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Prva delavska hiša v Izoli bo že v septembru izročena prvim štirim družinam za stanovanje Fred močjo dejstev našega delovnega ljudstva izgubljajo sovražniki ljudske oblasti iz dneva v dan več poguma. To je tudi popolnoma naravno. Ce še .tako spretno lažejo in obrekujejo, bedo prej ali slej izčrpali svoje zaloge podlih obrekovanj in klevet. Ponoven dokaz življenjske moči, rasti in razvoja ljudske oblasti so tudi delavske hiše, ki so jih že lani začeli graditi v našem okrožju. Ervi korak v tem je bil napravljen y Izoli, kjer je v tovarnah Ampelea in Arrigoni zaposlenih veliko število delavcev. Ni krivda ljudske oblasti, če vse družine teh delavcev ie nimajo primernega stanovanja, pač pa prejšnjega fašističnega režima, ki je skrbel, samo za kapitaliste, da jim je zidal in gradil tovarne. Malo mu je bilo mar zdravje delavskih družin, za katere je skrbel samo v toliko, da so mu kot delovna moč pomagale pri kopičenju bogastva in pridobivanju kapitala. Ljudska oblast je takoj po osvoboditvi poskrbela po svoji moči v prvi vrsti za stanovanja delovnim ljudem. Naravno, da ni mogla takoj nuditi vsem udobnih in odgovarjajočih stanovanj. Tudi danes še nimajo vsi delavci in nameščenci takih stanovanj kot bi jih zaslužili, to pa zato, ker je bilo preveč porušenega in požganega. Eri vseh težavah obnove in pomanjkanju gradbenega tna-teriala, je bilo tudi za nova de. lavska stanovanja nekaj na- prya delavska hiša V Izoli, pri kateri se prav te dni končujejo zadnja dela. Štiri delavske družine bedo že v septembru dobile v tej hiši zdrava, zračna, prijazna in res domača stanovanja. Naravno, da to že ne bo zadovoljilo vseh potreb, toda povedati moramo, da prav tam poleg gradijo še dve taki hiši, od katerih je ena tudi že skoro dokončana. Sledile pa bodo še druge, ki bodo izročene delavcem, ki dajejo vse od sebe, da bo skupnost imela prej vsega, kar potrebuje. Ta prva skupina hiš se gradi na zelo lepem prostoru. Vsi notranji stanovanjski prostori in tudi celotna zgradba, bodo zadovoljevali vse potrebe. Družine delavcev bodo dobile res moderna in udobna stanovanja. Vsaka družina bo imela na razpolago dve veliki sobi, od katerih ena ima tudi balkon, kuhinjo in kopalnico z vsem potrebnim. Zadaj za hišo bo imela vsaka družina tudj precej velik vrt za gojenje zelenjave za potrebe kuhinje. Tu ho lahko raslo tudi sadno drevje. Dan, ko se bodo prve štiri družine vselile v nova stanovanja, bo zgodovinski dan za delavstvo Izole. Ta dan bodo slavili novo zmago na svojem pohodu proti boljšemu življenju. Vsi nekdaj tako preganjani in zatirani delavci bodo občutili, da je ljudska oblast res njihova oblast. Občutili bodo, da so res vstali iz prekletstva in da se jim danes odpirajo vedno večje možnosti ustvarjanja lastnega obstoja pod okriljem ljudske oblasti. Zenska obrtna šola Vpisovanje v prvi in drugi letnik ženske obrtne šole v Kopru bo 1., 2., 4. in 5. septembra v prostorih šoie — U-lica Mario Bratti št. 1. I. nadstropje od 9 do 12 ure. Sprejem otrok v gluhonemnico v Portorožu Ob pričetku šolskega leta 1950-51 se bodo na prošnje staršev ali njih namestnikov sprejemali v gluhonemnico v Portorožu gluhi otroci. Pogoji za sprejem so sledeči: 1. Gluhost otroka ali tolika stopnja gluhote, da se ta ne more šolati v ljudski šoli in ne s sluhom naučiti govora, ■ 2. izpolnjeno šesto leto starosti, 3. primerna telesna in duševna sposobnost za šolanje. Od sprejema so izključeni neozdravljivo bolni in oni s težkimi telesnimi hibami. Prošnji, katero je treba nasloviti na ravnateljstvo gluhonemnice v Portorožu, je treba priložiti: rojstni list, potrdilo o cepljenju koz, domovnico ter izkaz o premoženjskem stanju staršev. otroci, ki imajo pogoje za sprejem, bodo pred pričetkom šolskega leta pozvani še na preizkušnjo. Pričetek pouka v šolskem letu 1950-51 bo dne 15. septembra tekočega leta. ‘Vsa nadaljnja navodila prejmejo starši pri upravi zavoda. Ravnateljstvo gluhonemnice Portorož Pogreb ponesrečenega borca V soboto popoldne je bij v Marezigah pogreb bivšega partizana tovariša Angela Babiča. Tov. Babič iz Centurja. star komaj 24 let se -je pred tremi dnevi smrtno ponesrečil. Imenovanj je bil v narodno osvobodilni borbi od 10.3.1944, kjer je bil tudi ranjen. Po osvo-bojenju je končal letalsko aka. demijo ter služil kot pilot. Kot partizan si -je za svoje hrabro ponašanje pridobil dve odlikovanji reda za hrabrost in eno za zasluge za narod. ■ Številni borci so se udeležili njegovega pogreba v Marezigah, kamor so prepeljali njegovo truplo. Prisrčni so bili tudi zastopniki okrožne zveze primorskih partizanov. Smrt pokojnega tovariša in junaka je močno odjeknila med njegovimi nekdanjimi tovariši in tovarišicami iz borbe. Obnova gospodarskih poslopij V zadnji vojni so bila požgana odnosno na drug način'znat-no poškodovana številna gospodarska poslopja. Sedaj se ta poslopja načrtno popravljajo in stavijo na razpolago zlasti kmečko-delovnim zadrugam, da tako najbolje služijo svojemu namenu. Tako je bilo v Ankaranu obnovljeno gospodarsko poslopje in izročeno ondotni kmečki-de-lovni zadrugi, ki ga bo porabila za hlev. Zadruga bo prišla s tem do lepega hleva, ki bq ime] prostora za nič manj kot 36 glav živine. Poleg tega bo pridobila zadruga primerne prostore spredaj) zgoraj pa senik. Pravtago bo imela sedaj prostorno skladišče. Zadruge na splošno se bodo, kakor nam kaže ta primer, ved. no bolj moderno opremile, novi objekti pa bodo istočasno okrepili in povečali imovinsko stanje zadrug. , ,_______________ . pravljenega. To dokazuje tudi ■s ,**i,||,,,,i,||ii|||iiiiiiiIll|ii1||l,i,ii|iiiiiiil||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,i|iiii,iiiiiiiii|iiiiiiiiii(iiiiiiii«,iiii*iiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiil,iiiI|il|l|IIII|llll|llllllllllliimiiiii1,llll|lllllIIIIIIII1,1,IIIIlllMlllmIlmllmll,llllll,lllllIll,I1,IIIIIIIIIlmmllllll(,11III11I|||)Itl|1111|11IllllllI|IJ1|11|(1|llllf |(1II * V * 7 Lft mg ob ittk m h ■ ■ ■ ■ Al ■ tu ni lahak; premisleka bo nji sobi, dal sem mu bil dela. Morda je naju poslušal!« ODOVINSKI roman 21. 1° ranc0zi prisli v na. i :i ’ so se zna^ o raz-0 in a uSebah v n3ej hi- 1° tnri ° pouCitl- Zat0 Sea S brzo vedeli, kdo t tlk0V Selanov ^D4vn k‘aLen Prljatelj BarKp«Blk' Tak0 3e bil Precej za «maira» ali hkraj franc *,upana za ves 5>' Prev°Ske vlade ime’ fr1- ker v,,®1 3e ta Castnl bii n3ih naibrž v 5 ° do^ merah tudi ne ^ 11 Omagalo braniti šs»»lir”aovie» ®hpSer brcKml!,13eniem dr v scfa Pri j at m1 pridob>l Se ^biiii ^ Ja’ prav blizu ■ namreč kolbvške- ga oskrbnika Poljaka. Tudi ta se je navduševal za Francoze in njih ideje, in sicer še tem bolj, čim mlajši je bil od brdskega soseda. Tak-sto sta bila kot enako misleča moža i dobra prijatelja Ko pride koldvški oskrbnik z Blaževo novico na Brdo, najde gospodarja v svoji pi-sarnici v gradu pri tleh. Precej in brez okolišev mu Poljak povb vse, celo nekako hlastno. «Kaj je potemtakem stori-ti?« vpraša Poljak naposled izkušenega brdskega doktorja. Čudeč se vsej stvari in zelo osupel dr. Burger nekaj časa ni ničesar odgovoril, potem pa dejal: «Dober svet tu ni lahak; premisleka bo treba, mladi prijatelj«. «Jaz menim, da je tu treba najprej, da svojega pisarja zaprete, krivooko člo-veče, katerega jaz nikoli nisem mogel videti- Iz njega bomo zvedeli več«, reče Poljak. «Ali ste dobro slišali, da je bil res moj pisar imenovan? Moj Janez Rak?« Prav dobro, vprašal sem moža večkrat, kako je on slišal, a kaka zamena tudi ni verjetna, kajti vi sami nimate tega Raka za svetnika« «Nikoli nisem mislil, da imam v tem pisarju poštenega človeka pri hiši, pridržal sem ga le, ker me je vselej preprosil, kadar sem ga iz službe podil. Ali da imam zaveznika rokovnjačev pod streho, vraga-..» Zdajci Burger hitro s stola vstane in položi prst na usta, da bi Poljak molčal. Bolj tiho mu dč: «Zdi se mi, da je bil tačas, ko ste vi prišli, tu zraven v sosed- Rekši gre mož po prstih izza stola in odpre zvezne duri v sosednjo sobo, kjer je pisar navadno prepisoval, kar je dobil. «Ni ga tu. A bi} je, pisanje na mizi je skoro še mokro. Poslušal je«, reče gospod maire. «Potlej mora biti še v gradu! Uiti nam ne sme!«, reče Poljak burno in hoče ven. «Počasi, prijatelj, počasi«, deje gospodar in potisne naglega soseda na stol. «Ce je ta malopridnik res tovariš rokovnjaške družbe, kakor ste mi vi povedali, veste (in tu je govoril gospod nekoliko bolj tiho); meni ni nič zato, če mi sam uide izpod moje strehe, rajši vidim, da je ubežen zunaj, ne-go da bi imel znotraj svojih zidov zaprtega, a bi mi enkrat ponoči, ko se ne bi nihče nadejal, cela divja tropa zaradi njega pristavo zapalila ali grad napadla. Rokovnjači niso še tako zli; ako jih na miru pustiš, ostanejo navadno tatovi; hudiči pa so, če jih dražiš. To ste skušali sami s konjem in Boga zahvalite, če ste se tako ceno odkupili « Nejevoljen in skoro užaljen reče Poljak: «No, če bomo vsi tako mislili, mi omikanci tudi, potem je to seveda žalostno. Slecimo srajco in dajmo jim jo. Od vas, gospod doktor, bi takega odgovora ne bil pričakoval. Oprostite mi, da naravnost povem, jaz mislim, da pogumni možje mo-ramo-« «Najprej previdni biti!« seže mu doktor v besedo, in ko hoče Poljak nadaljevati, ga ustavi, rekoč z vsem svojim prijaznim mirom: «Dajte mi le nekoliko besedi izpregovoriti za pojasnilo, morda mi potlej ne boste z besedami delali krivice. Jaz ne storim nobenega večjega koraka zoper ro- kovnjače, dokler nam vlada svoje pomoči ne da, in sicer dejanske pomoči z vojaki, ne le s papirnimi ukazi in z željami, naj si občine pomagajo same. Jaz ničesar prej ne storim, ker vem, da ničesar ne opravim. Dobro sem premislil stvar, dosti že o njej poročal v Ljubljano, ustno in pismeno, in ravno zdaj imam spet upanje, da dobimo pomoč od naše fran. coske vlade, ki je za javni red povsod Se mnogo storila- Dokler se mi pa to upanje, kakor rečeno, vidno ne izpolni, t. j. dokler ne vidim dobrih vojaških pušk tu, ne storim nič. Nisem dovolj lahkomišljen, da bi svoje z velikim trudom vsega življenja pridobljeno premoženje postavljal v gotovo nevarnost, a poleg tega ničesar ne dosegel in nikomur koristil. Kmet sam ne gre zoper nevidnega sovražnika- Ali če pojde vojak naprej, potem pojde tudi naš kmet za njim, tudi on je za red zavzet, in ako naredimo z vladno pomočjo mrežo čez celo Gorenjsko, bomo hitro potrebili naše velike gozde, kjer mora biti če ne naj-večji, pa gotovo najnevarnejši del teh pijavk naše dežele. Trdi se, da imajo v težko pristopnem gozdu kamniškega mesta visoko nad izvirom Bistrice že kar pol vasi lesenih hiš za zimo-Blizu si jim tam ne upa nihče. In potem sem že rekel, da je ta sovražnik povsem neviden, ne vemo, koliko ga je. Enkrat se pokažejo posamezno, drugič potnike obstopijo po štirje vkup, drugod je bilo slišati, da jih je šestdeset hišo obstopilo, a pred dvema letoma je bila govorica, da jih je bilo celo tri sto zbranih pri Vodicah, odkoder so hoteli ponoči na Ljubljano udariti. Poslednje je prav verjetno, če pomislite, da prav za prav ne vemo, kdo vse med nami ži-vi in se k rokovnjačem šteje- (Nadaljevanje sledi.) Moderno ustanavlja «0 krojačnico mnia» v Kopru Pod obzidjem na Belvederu, v prostoru bivšega skladišča ob morju so v teku adaptacijska dela, s katerimi bo Omnia v Kopru napravila in organizirala moderno krojačnico. Dostop bo z Belvedera po stopnicah, kjer bedo urejeni številni prostori, potrebni za tako veliko ustanovo. Tako bo tukaj nameščen u-rad za sprejemanje krojaških del in skladišče za blago, ki ga bodo prinesle stranke. Posebni prostori bodo služili za šivanje, krojenje, parjenje in likanje.'Prav tako bo zase oddelek za rezanje blaga. Šivalnica pa bo nameščena v veliki dvorani, ki bo merila 12 krat 11 metrov. V njej bo delalo 20 do 30 krojačev odnosno šivilj, pravtako pa bodo nameščeni v krojačnici stroji za šivanje. Na levi strani vhoda bodo garderobe za mežke n ženske ter skladišče za izdelke. Projektirane so tudi kopalnice s prhami ier moderna stranišča, tako da bo v vsakem pogledu zadoščeno, vsem zahtevam higiene. Ustanovitev takšne moderne krojačnice je zlasti za kraj, kot je Koper, ki se stalno razvija in dviga, velikega pomena. Delavec in nameščenec bosta dobila tukaj poceni in dobro napravljeno obleko. Isto velja za njune družine. Ravno danes v času pomanjkanja strokovne delovne sile, se bo predvidena krojačnica Omnie dobro obnesla. Razume se, da bo koristila tudi potrebam kmečkega prebivalstva in da bo krojačnica skrbela še za to, da bo vsakdo potrežen čim preje. Ljudska oblast bo s jo novo gospodarsko - socialno ustanovo pripomogla tudi k temu, da se bc nehalo v marsičem dosedanje izkoriščanje naročnikov, ki so bili do sedaj docela odvisni od samovoljnosti nekaterih obrtnikov. Izlel Planinskega drušlva IZLET NA SNEŽNIK - 1796 METROV bo priredilo Planinsko društvo v Kopru v nedeljo dne 27, avgusta. Odhod jz Kopra izpred avtobusne postaje ob 4.30. Prijave sprejema do sredo 23. avgusta opoldne Center tiska v Kopru. Iz Pirana Gradnja stanovanjske hiše Nedavno sq bili odobreni krediti za gradnjo modeme stanovanjske hiše v Piranu. Tajnkajšnji mestni ljudski odbor hoče s tem ustreči že davno obstoječi potrebi, ki jo čutijo predvsem delavci in nameščenci. Baš v tem mestu primanjkujejo zdrava in zračna stanovanja, ki bi odgovarjala osnovnim zahtevam higiene. Ljudska oblast je sicer z delno izvedbo nove kanalizacije prejšnje stanje v mnogem izboljšala, toda stavb starega mesta ni mogoče modernizirali, oziroma le z razmeroma prevelikim; stroški. Načrte za novo stanovanjsko hišo že delajo in do konca tega leta bodo pričeli z njeno gradnjo. Mašim zadružnikom in kmetom Sedaj ko nam je dež tako lepo namočil zemljo, je treba, da se pozanimamo za nasaditev čimveč- zelenjave, cvetače, zelja, špinače, ohrovta, solate itd. Vse te rastline se namreč zelo hitro razvijajo, če najdejo ugodno zemljo, dovolj hranilnih snovi in toplote. Vsega tega nam ne manjka, ker je prav zadnji izdaten dež ustvaril te Pogoje. Pri tem moramo vedeti, da vse te rastline porabij0 veliko dušika za svoj razvoj. Tega gnojila imamo danes na razpolago v raznih oblikah. Poznamo apneni dušik, čilski soliter, amonjak, norveški soliter in še druga dušičnata gnojila.‘Za jesensko uporabo je skoro najbolj primeren čilski soliter ali apneni dušik, ki sta hitro delujoči dušičnati gnojili. Obe izdelujejo danes v obliki belega prahu in vsebujeta od 13 do 15 odst. hitro raztopnega dušika. Potresati ju je treba le v manjših množinah jn to le 1a-krat, ko so rastline v razvoju, da ga lahko takoj uporabijo in takrat ko je zemlja vlažna in mokra. Ce bi uporabili večje količine kot je potrebno,’ bi samo zavrgli denar, ker bi Se vsa gnojilna moč, katere rastline ne bi takoj uporabile, izgubila brez koristi v zemljo. Kot smo že poudarili, -je jesenskim zelenjadnim rastlinam omejen razvojni čas, zat0 je nujno potrebno, da jim pomagamo z umetnim gndjenjem. Tako jim pripomoremo, (t;, se hitreje razvijejo in dorast-jo še v času, ko je dovolj gork te. Po drugi strani pa z gnojenjem zvišamo pridelke in izboljšamo njihovo kakovost. Na en ha potresemo od 100 do 200 kg tega gnojila. Ce rabimo večje količine, je dobro potresati večkrat Y presledkih od deset do petnajst dni, kot pač vidimo, da je potreba. IZGUBLJENA IZKAZNICA Tov. Avgust Kemperle je dne 19. t. m. zgubil v Kopru svojo osebno izkaznico in denarnico s 4000 din. Imenovani prosi, naj mu pošteni najditelj vrne najdene stvari proti nagradi pri podružnici našega lista v Kopru. Ob priliki poroke Branka in Ivanke jima želijo vse ; najboljše Slavko, Lidija, Ecijo. \ 20. avgusta 195® / V BORBI SE UTR1UJE SLOVEIUSUD - ITAUMIUSUa BRATSTVO Danes imamo na svetu le toliko ezaščitnikov^ in to vse mogočih zaščitnikov miru, kulture in bratstva. Seveda tudi naše Tržaško ozemlje ni brez njih, tudi ono jih ima in Se koliko in kakšnih! Ti zaščitniki prav radi uporabljajo zelo lepa in na videz celo revolucionarna gesla, zlasti ono o slovensko-italijanskem bratstvu. Ail pa govore o zaščiti italijanstva Trsta, o macirepatriji■ O, koliko še drugih rlepihs gesel! Pa so spet drugi, ki napadajo ta gesla, ki govore o zlomu fratelancne politike. Kaj bi hodili okoli, saj vsi vemo, da kominformtsti izrabljajo (kadar se jim zdi potrebno) geslo o slovensko-italijanskem bratstvu, da italijanska burioazija, majhna in velika, kriči na vse grlo o italijanstvu Trsta in napada Slovence in da so nekateri, ki se boje, prav tako kot hudiča, pohujšanja slo-vensko-ltalijanskega bratstva- Komlnformisti o bratstvu samo kriče, to je njihova najljubša metoda dela, sicer pa imajo še druge metode kot je na primer «2 lelezom po glavi» tiste italijanske napredne delavce, ki intenzivno branijo to bratstvo; ali pa «trije na enega» urednika demokratičnega časopisa, ker ta časopis brani brat. stvo. Kominformisti so že zdavnaj zapustili politiko bratstva. Oni se je posluiujejo samo še, da zavajajo Slovence in Italijane. Da, tudi Italijane! Kajti trideset let ta šizma, trideset let najhujšega otepanja v glavo, ne samo Slovencem, da so in zato manj vredni, temveč tudi Italijanom, da so izvoljena rimska rasa, je lahko sicer navdalo bur“oazijo in njene prirepnike z divjim šovinizmom, ni pa moglo zanetiti nacionalne mrlnje med delovnimi ljudmi obeh narodnosti. To se je pokazalo v narodnoosvobodilni borbi, ko so se Slovenci in Italijani borili proti fašizmu, to se je pokazalo v letih po Kominformu, pa to se kale tudi sedaj v današnjem obdobju. Prav zato se morajo kominformisti pokrivati z ovčjo kolo bratstva, vendar se izpod nje kažejo volčji zobje. Ce zapustiš dosledno revolucionarno borbo, moraš pričeti sklepati kompromise z burloazijo, moraš iti zadaj pri njenem revku, se ji lizati, se pokazati dobrega, prav dobrega Italijana in zato lajati na Slovence. To pa ni tako težko, saj delaš vendar dvojno dobro delo: eno kot ’ntalianissimo», drugo kot «kominformissi-mo» in zagotovljen ti je blagoslov in bolja mana od San-tina pa prav do Rima in do tretjega Rima — Mo-skve. Kaj pa demokratične množice, kako one gledajo to politiko? Demokratično ljudstvo se s tako politiko ne strinja, zato mu je potrebno nasuti peska v oči. Treba se je pokazati kot zaščitnik slovenske kulture. In firma Košuta & Košuta je dobila prav lepo in hvaleino nalogo: biti ovčji ščit, ki naj po-kriva prave volčje kominfor. mistične namene. Te svoje prave namene kažejo vsak dan, ko govore o atomski bombi na Jugoslavijo, ko obrekujejo in lažejo, ko go-vorijo o slovenskem imperializmu, ki ga nikoli ni bilo in ne more biti- Vse to pač zato, da bi lažje pripravili priključitev vsega Tržaškega ozemlja k madrepatriji, da bi se približali šovinistom, da bi jih kdo ne očrnil: «Vi niste italianlsslmh. Ljudstvo si je bratstvo skovalo v borbi, v skupni borbi Slovencev in Italijanov proti fašizmu- Danes ga sicer vsi mogoči politiki razdvaja- jo, ko ščuvajo en narod na drugega. Prav zaradi imperialistične politike Sovjetske zveze se jim je to posrečilo. Toda bratstvo med narodi je zmagalo še vedno in mora zmagati tudi tokrat. Saj imajo demokratični Slovenci in demokratični Italijani istega nasprotnika, istega sovražnika, ki jih izkorišča, ki jih zatira in tlači. To so italijanski imperialisti, to so italijanski kapitalistični lastniki, gospodarji žuljev delavnih rok Slovencev in Italijanov. Borba proti izkoriščanju je skupna. Zato pa reakcionarji vseh brani skušajo na vsak način zanetiti mržnjo med našima narodoma, da bi lažje zatirali delovne ljudi. Oni bi radi usmerili revolucionarno energijo Slovencev proti demokratičnim Italijanom in kar se jim zdi še važnejše; demokratične Italijane proti Slovencem. Razdvojeni jim niso več nevarni. Pri tej svoji politiki so jim najboljša opo. ra prav kominformisti. Slovensko - italijansko bratstvo ni nastalo kot rezultat. slovesnih deklaracij, ni rezultat nikakih strankar. skih kompromisov, ono je nastalo v borbi in v borbi se utrjuje ■ V borbi za resničen in trajen mir (brez groženj z atomsko bombo), v borbi proti izkoriščanju, v borbi za človeka vredno J iv-Ijenje, v borbi proti imperializmu, v borbi * za narodno enakopravnost. To je njega realna vsebina, to je tudi po. goj za njegov obstoj. Vsi tisti, ki so zapustili tako revolucionarno borbo, so nujno morali zapustiti tudi politiko bratstva. Vsi tisti, ki se zmage delovnih množic boje, pa iščejo kompromisov z vladajočim razredom• Zgodovinski razvoj je do sedaj še vedno odpihal oportuniste in reakcionarje m jih bo tudi tokrat. L. B. ŠTOKOVA MATI (Trnjeva pot trpeče kraške matere) Tam onkraj Kontovela, prav do morja je »vet zase. Poln je tihe, čudovite lepote. Zemlja diši po rožmarinu, re.sedi, opojnosti trav in vinogradov. Njen vonj pa se staplja z vonjem morja, z vonjem tiste neskončne modre planjave, ki valovi pod njo v nedogled. V teni svetu pije Stokava mati pozabljenje in utaplja bolečino, ki se doma odziva od sten in od vseh tistih drobnih stvari, ki spadajo v vsebino njenega življenja. Devetinsedemdeset let ji bo letos, toda taka je še, kot bi je leta prav nič ne težila. Visoko vzravnana, neupogljiva, tako kot so neupogljivi v svoji duši vsi otro-ci, ki jih je vzgojila Leta je ne težijo, težijo jo le spomini in zato tudi je ns vzdrži doma. Neka neugnana sila jo žene vsaki dan dol v breg v paštne, med trte in tiste ozke njivice krompirja, kjer pleve, reže suhljad, nabira'peteršiljevo seme in koromačevo cvetje. Brez V-iega tega nima življenje zanjo nobenega pravega pomena. S hčerko Ivanko sva jo našli tam. «Ne, ne hodita doli, ravno- "ITu ’ Pesti naših 1*0 ŠJ šporl >ortno u jnikov na (lej vse s tv ii p ovan odroč. je jih Na Opčinah nogometne tekme za „Kraški pokal" - Dve kolesarski dirki za juniorje in diletante - Trening lahkoatletov pred tekmovanjem v Mariboru in Ljubljani -Tržaški igralci in igralke košarke na gostovanju v Mariboru Zopet je nedelja in šporlna igrišča ter naši ckcli.ki cesti bedo cžiuele. Atleti in rogome-taši bodo trenirali oziroma igrali na zelenih poljanah in po peščenih rundah, kolesarji Pa se bodo podili po lepih asfaltiranih in grdih ter prašnih cestah za osvojit sv prvega mesta. Tam daleč v Mariboru pa bodo odigrali nekaj tskem naši dijaki in dijakinje proti tamkajšnjim ekipam. Nogomet Ze jutra), in sicer ob 9.30 bosta stopila na igrišče SESLJAN in PROSEK. Rekli smo že v včerajšnji številki, da je Prosek velik favorit v ti) tekmi. Upajmo, da se Sesljan ne bo dal spraviti tako hitro na kolena in da bo vse gledalce presenetil. Popoldne ob 18-30 bosta nastopila na igrišču na Opčinah KONTOVEL in NABREŽINA. Tudi tu gre Nabrežina v borbo z vnamej zagotovljeno zmago, če sethda ne bo presenečenj. Vendar mislimo, da se bo Kontovel lahko sama obupno branil in skušal ustavljati nabre-Žinski napad in bo v najboljšem primenu dosegel neodločen izid. To pa bo kaj težko, kajti Nabrežina, ki trenutno zaseda prvo mesto v lestvici, ne bo popustila, da bi zaradi ene točke presedla na drugo mesto u korist Proseka. Besedo ima torej nabrežinski napad. Ce se pa, znajde v. slabem dnevu, tedaj bo slaba predla vse) enajsiorici. Tretja tekma dneva bo med BAZOVICO in OPČINAMI ob 17.30. Ce se Bazovica ne bo umaknila brez borbe, bo imela enajsterica. Opčin kaj težkb delo. Skerlavaj in ostali tovariši se bodo morali prepotiti, če bodo hoteli ugoditi domačim navijačem, ki hočejo zmago. Bazovica pa bo nudila 03ter odpor in bo verjetno skušala preiti v napad ter pre;enetiti openskega vratarja. Mcrda se ji bo kaj posrečilo. Borbe tretjega dneva nogometnih tekem za «Kraški po-kal« bodo torej zanimive in borbene, ker gre predvsem za prestiž nekaterih enajstoric in hkrati zg, prvo mesto. To v lja predvsem za Nabrežino in Prosek. Prosečani bodo na vsak način navijali za Kontovel, medtem ko bodo obratno Na-breiinci navijali za Bazovica Borba za ((Kraški pokpl« postaja, iz dneva v dan proti vsakemu pričakovanju zelo zanimiva. Trening tržaških lahkoatletov Si- ta te včeraj smo pisali na roko o splošnem treningu, ga organizira danes zjutraj ob 9 na stadionu »Prvi rm)» lahkoatletski odsek ZDTV. Čeprav je v. vrstah tega' odseka naše Zveze društev za telesno vzgojo dokaj dobrih atletov, je vodstvo hotelo izvesti nekak splošen trening, m. katerega so, povabljeni tudi telovadci, da izberejo za mednarodno tekmo z Mariborom in Ljubljano res dobro in odlično pripravljeno reprezentanco. Tako bomo danes zjutraj videli na našem stadionu veliko število atletov, ki bodo vsak na svojem koncu trenirali panogo, ki jim leži pri srcu. Veliko novih elementov, je že prriilo slučajno na dan in upamo, da bo tudi današnji dan prinesel nova imena, da bo lahkoatletski odsek zabcgatei na materialu. Ta material pa bosta prevzela trenerja Corsi in Bandel, ki ga bosta morala pripraviti ne samo zn nastop, ki bo prhodnjo nedeljo v Mariboru jn Ljubljani, temveč za nadaljnje tekme. Prizadevati si moramo, doseči višjo stopnjo in se postaviti v ista vrsto z istrskimi in posebno s piranskimi atleti, ki vedno in vedno nadkriljujejo Tržačane. Z rednimi treningi in pod strogim nadzorstvom in vodstvom naših trenerjev bomo brez dvoma, dosegli to, kar si vsak od srca želi. kar sem namenjena domovi), nama je zaklicala. S počasno, trudno, pozibavajočo se hojo se je vzpenjala nama naproti. Ruta ji je zdrknila na vrat in od sonca in burje opaljeni oLraz ji je bil prost. Nenadno me je obžla misel; «Ta pozibavajoča s-3 hoja ii ie ostala od težine jerbasa in od vsakdanje potj v mesto«. Nekoč mi je pravila, kako je nosila mleko polnih dvajset let. Qd česa neki bi bili živeli, če bi se tudi sama ne bila tako gnala za zaslužkom. Beseda rned nami se je razvezala šele dotna, kj“r živijo z njo njeni fantje in kjer je še vse polno nekdanje svežine. ((Povejte, mati, kaj je vaše fante spravilo drugega za drugim na po; borbe? Kdo jim je vcepil tako močno narodno in socialno zavest?« sem ji rekla. «Ne vem, kaj bi odgovorila. Včasih, se mi zdi, da jim je bilo že prirejeno. Ze nor.o se je tako močno čutil Slovenca in vsi moški v vasi so ga upoštevali in radi prihajali k njemu po nasvet. S krivicami, ki so jih nam Slovencem vedno delali, se je to čustvo ie bolj ukoreninilo. Morali so biti taki. Peni mi je nekoč pravil, kako je mnogo razmišljal o moji usodi, o mojem garaškem življenju in o življenju vseh nas kraških ljudi. Vse to je pripomoglo, da se je v njem pričel buditi odpor proti tem krivicam«. «Na Silvestrovo, mislim, da je bilo 1926. leta, smo ga do večera čakali, da prinese dovoljenje za prireditev. Namesto, da bi mu izdali dovoljenje, so ga zaprli in od tedaj ni bilo več miru«. Ji seže Ivanka v besedo. «Vklenjenega so pripeljali jz Argentine« nadaljuje mati. «V Trstu so ga obsodili na pet let konfinacije. Meni si tega niso upali povedati, rekli so mi, da je obsojen le na dve leti. Verjela sem do zaetajega in šele ko sem ga hotela iti čakat Lahkoatleti 'Partizana' bodo gostovali na Švedskem Po atletskem tekmovanju za evropsko prvenstvo v Bruslju bo atletsko moštvo športnega društva JA ((Partizana odpotovalo na desetdnevno gostovanje na Švedsko, kamor ga je povabila švedska, atletska zveza. Jjfoštvo med njimi tudi državni reprezentanti, sestavlja 19 najboljših tekmovalcev, ki so po svojih Izv.rstnih rezultatih zasloveli tudi onkraj jugoslovanskih meja. 30. avgusta bodo gostovali v Malmoeju. 1. septembra v Goeteborgu, 6. septembra v Stockholmu in 9. septembra v Linchepingu, kjer se bodo pomerili 2 najboljšimi švedskimi lahkoatleti. Pričakujejo, da bodo na teh tekmovanjih sodelovali tudi tekmovalci ZDA in Finske. Na Švedskem je veliko zanimanje za prvo gostovanje jugoslovanskih lahkoatletov, zlasti za srečanje švedskega prvaka v. teku na 3000 m Sjestranda z jugoslovanskim prvakom Sege-dlrtom. Vsekakor je srečanje s Švedi za jugoslovanske atlete zelo resna zadeva. Švedska je znana po vsem spetu kot dežela izvrstnih lahkoatletov, kar dokazujejo njihovi najnovejši uspehi. Danes v Kopru regata Danes bo v Kopru regata jadrnic, združena z, društveno tekmo* članov «Velo-kluba» za triletni pokal. To pomeni, da bo trikratni zaporedni zmagovalec postaj lastnik pokala. Tekma bo na znani progi dvakrat tri pomorske milje v trikotniku: Koper - Sv. Nikolaj . višina Rexa - in nazaj v Koper. Tekma se prične ob 10. uri. Košarkarji v Mariboru Naši dijaki in dijakinje so v petek zvečer odpotovalli v Maribor, kjer jih čaka važno srečanje V košarki s tamkajšnjimi ekipami. Kdo bo njihov nasprotnik, še ni znano, vendar mislimo, da bp Rolet. Zenska in moška ekipa košarke sta le preteklo nedeljo pokazali pri Sv. Nikolaju svojo sposobnost in upamo, da bosta v Mariboru odigrali tako kot je treba in da se bosta vrnili na domača tla z zmago V žepu. na postajo, da pojdeva skupaj v mesto, kjer sem mu mislila kupiti obleko, mi je Ivanka povedala, da ga ne bo domov še tri leta. Misel na to mi je hila tedaj težja od vsega. Strašnejša je bila kot tista -stikanja karabinjerjev po hiši. Odkar je bil on na Ponzi se jih skoraj nismo več iznebili. Prihajali so nas izzivat, da je še vedno v Argentini, kjer dela propagando, kot so rekli, čeprav so dobro v.edeli, kje ga imajo. Potem so prihajali zaradi Lada (Vladimirja) in zaradi Draga«. Mahoma so se ji oži zasolzile in solze so ji pričele curkoma vreti po licu.Z robom predpasnika si jih je naglo brisala kot da bi ji bilo nerodno, da jo je premagajo tč&to, kar jo tesni v prsih. Razumela sem jo. Celo obdobje fašističnega ustrahovanja. nasilstev in mučenj, pa odpora smelosti in partizanstva je zanjo združeno z njunimi imeni. Lado je bil v bazoviškem procesu sojen na 20 let, Drago pa v Tomažičevem. Nekaj trenutkov smo tako v.se tri molčale. So rane, ki ostanejo v človeku in v narodu vedno odprte in čim začneš grebsti po njih, zaskelijo znova z isto silo kot v tistem trenutku, ke so bile prizadejane. Vendar ne moreš mimo njih, ker se ne dajo izruvati iz spomina. «Vse tiste fante sem poznala« je spregovorila v tišino Ivanka. Ladovi tovariši so bili. Nekoč sem šla z njimi na Nanos k Sv. Hieronimu. Bidovec se je šalil, da gredo k Sv. Hieronimu, ki je sam in zapuščen kot smo mi, Miloš pa je vso pot igral na orglice. Velik je bil ter silno veselega značaja. Tisti dan prod aretacijo, mi je naš Lado rekel, naj skuham dosti jote, da se je bo najedel. Misli, ki so mu brodile po glavi nisem mogia niti zdaleč slutiti, on pa je že vedel, da ne bo več dolgo, ko bodo prišli ponj«. »Polna kuhinja karabinjerjev in kvesturinov jih je bilo« pripomni zdaj mati. «Ng mati. zamenjali ste zdaj« pravi Ivanka. «To je bilo takrat, ko so prišli po Draga. Po Lada je prišel marešalo in nekdo v civilu«. «Bo že tako kot praviš, da včasih res zamenjam« se opravičuje. «Ali je to kaj čudnega po vsem tem. kar je bilo«. «Nič ni čudno«, povzame Ivanka njeno misel. ((Lada so vzeli v četrtek, očeta v soboto, Vaneta, starejšega brata v ponedeljek. V svojih spominih piše Lado, kako se je v Rimu, v Regina Coeli ustrašil tedaj, ko si je Gropajc vzel življenje, da je to naš oče. Po Trstu sem tekala od zapora do zapora in nikjer nisem mogla zvedeti, kje ga imajo. ,Čeravno smo kmetje’ sem jim rgkla, se vendar vsak teden preoblečemo. Ce ste ga križali, kar povejte, veliki petek je. V tretjem nadstropju na kvesturi sem slučajno naletela na civilista, ki ga je prišel aretirat. Zahtevala sem, naj mi vendar pove, kam so ga odpeljali. Ni se mogel izmakniti in mi je rekel, da naj grem pogledat v Koper. Tam sem ga res našla. Poslal mi je svojo majico, da jo ne-r«?m domov, Luknjica pri luknjici je bila na njej in niti za prsi, je ni bilo cele. Predno so jih odpeljali v Rim, je .prosil za copate. Noge so ga bo- lele od mučenja, tudi o tem piše V svojih spominih«. Mati spremlja z očmi njeno pripovedovanje in pozna sg ji, kako ji misii mrzlično delujejo, kako premaguje svoj nemir, kako y njej prehitevajo Ivan-kine misli. »Zadnji denar’smo zbrali v hiši za advokata« pravi, «pa ker ga ni Lilo zadosti, ga je njegovo dekle dolžilo. Fant pa ni hotel odvetnika, ker je bilo to nepotrebno in odveč. Toda Vane je hotel tako, da bi se Lado ne počutil preveč osamljenega«. Ivanka zdaj navezuje materino misel in pripoveduje, kako so se zaman trudili, da bi prisostvovali procesu, ker je fašistična pravičnost in dobrota tudi to že naprej določila in se neusmiljeno posmehovala najglobljim In najnežnejšim čustvom. Materine misli bežijo skozi Ladova leta y Volteri, Civita-vecchii, kratke svobode in sreče v Mariboru in Zagrebu ter se vračajo nazaj v poslopje tržaške kvesture. Tam se je po 17. letih videl s Pepijem in šele na Pepijevo zahtevo je zvedel, zakaj je .znova zaprt. Mejo, da je prekoračil so rekii: kaj naj bi bil tudi sioril, ko mu niso dali potnega lista in ko ped policijskim nadzorstvom, ki ga je imel, ni mogel niti misliti na zaslužek. ((Sedem mesecev sem jokala za njim, ko so ga zaprli. Naš Drago je bil takrat še otrok, nekaj let pozneje sem morala jokati za Dragom«. Ura je Lila že preko poldne in neskončno mi je bilo žal, da šem se morala posloviti, da se ni naš pomenek mogel razplesti v čase partizanstva. Njen Lado in Drago sta dala tam svoje življenje, za košček lepe, naj lepše zemlje ob morju, za to, da bi njihova izgarana mati in vse naše ljudstvo živelo nekoč svobodno in boljše življenje. MAKA SAMSA GRADBENIK - SPHEJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA. — OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPREJEMA TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NAČRTE CENE UGODNE! Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20. Dr. K. 8 izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. - Največja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do 19 (Govori slovenski) TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. Carducci TRGOVINA TUM Oglejte si zalogo Ulica VdSdri MEHANIČNA DELAVNICA 99 TRST ULICA DELLA TESA 5 izdeluje strešne žlebove, cevi ter inštalira vodo odtočne plin m i Kominformistična vzgoja italijanskih žena Na ženski strani milanske izdaje ((Unita» je bilo 10. avgusta razpisano tekmovanje med qi- tateljicami. __________ Gre zalo, katera bo uganila —— ime mlade in lepe ameriške igralke. Ta je znana po svojih ] Norveške, Zapadne Nemčije m Številnih zarokah, ki naj bi jih I Italije. bilo že nekaj nad sto. Za pra- j Antifašistke iz ZDA, Anglije, vilno rešitev, je bila obljublje- Podobenaših vasi: Boršt . na nagrada. Tako torej, uradno glasilo KPI objavlja sliko neke ameriške igralke samo zaradi njenih številnih zarok. Navaja svoje čitateljice, ki tvorijo predvsem oni krog žena, ki dela na riževih poljih, ki gara za tistih nekaj lir na dan, ki se ubija z mislijo, kako bi nasitila slabctne in bolne otroke, naj si beli glavo z ugibanjem, kdo je ta «slav-na» žena. Res lepa vzgoja, predvsem pa lep v.zgled in najboljši nauk za dekleta. Je prav tak, kot bi jim keminformistično vodstvo hotelo reči: ■■(Pojdite in vrzite se stotini zaročencev v naročje in povzdigovali vas bomo kaker junakinjo nagradnega tekmo-' vanjas. K temu ni nič kaj reči. Kominformisti napredujejo a gigantskimi koraki. Italijanski proletariat pa ima toliko junaških zena, ki so šle skozi fašistične in nacistične mučilnice, toliko partizank, ki so šle skozi neizbežno trpljenje in ki so umirale s puško v rokah: ima toliko žena, ki jih je umorila Scelbova policija, ker so prosile košček kruha za svoje otroke. Toda ne pride vam na um, da bi poiskale slike teh junakinj, jih popularizira le in jih postavile za vzgled. Na um pa vam pride slika lahkomiselnega dekleta z nekaj nad sto zaročenci. Take voditeljice, ki tako nizko padejo, da se na tak vulgaren način posmehujejo bedi in trpljenju tisočev in tisočev žena, zaslužijo pošteno lekcijo. To jim pravimo mi «titovci« in «izdajalci delavskega gibanja« kakor nas imenujejo. Pravimo jim tudi, da se nimajo pravice proglašati za voditeljice delavskega gibanja. LIVIA -d Letos sq obiskale Jugoslavijo antifašistke iz Združenih držav Amerike, iz Anglije, Francije, Franclje, Italije in Norveške so bile v Jugoslaviji za 3. marec kot gostje Centralnega odbora AFZ. Angleške in francoske antifašistke so se udeležile proslave v. Beogradu, skupina Italijank sc je udeležila proslave v Sarajevu, ostale pa v■ Makedoniji. Norvežanke so bile v Sloveniji in obiskale so Dom grških otrok v Beli Cerkvi ter zdravstvene in kulturne ustanove V Beogradu. Francozinje so Po proslavi obiskale Sarajevo in Dubrovnik. Globok vtis je napravila na vse tuje delegatke skrb za otroke Občudovale so številne otroške domove, dispanzerje in druge ustanove, ki so namenjene otrokom, in ki so bile zgrajene v vseh krajih Jugoslavije. Po obisku v Domu grških otrok v Beli Cerkvi so Norvežanke med drugim izjavile: ((Vzoren red, čistoča in lepa zunanjost otrok najbolje zanikajo laži, da Žive grški otroci v Jugoslaviji v slabih razmerah in da tukaj propadajo«. Italijanska delegacija se je zlasti zanimala za jugoslovanski šolski sistem in izrazila željo, da bi njegove izkušnje prenesla v svoje šole v Italiji, «Vaše vodstvo», je dejala med drugim angleška javna delavka E. Morris ob odhodu iz Jugoslavije, ((je znalo v zavest delavcev globoko zasidrati pomen vloge, ki jo ima delavski razred v borbi za nadaljnji razvoj socializma in pri njem razviti politično zavest ter občutek odgovornosti». Druge antifašistke so že tedaj govorile, da je.• tisto, kar so videle v Jugoslaviji, popolnoma v nasprotju z onim, kar so jim skušali vsiliti informbirojevski elementi v MDFZ. V razgovoru z udarniki, .kulturnimi m javnimi delavci so žene iz tuji- ne govorile, da jim njihova d** mokratična zavest nalaga, povedo po vrnitvi v svojo “r' žavo resnico o Jugoslaviji. Napredna francoska knjižeč' nica Edith Thomas je objavil® številne članke o Jugoslaviji ,n življenju žena v njej. V neke*® članku v časopisu «Franc T*' reur« govori o tem, kako ze[° lahko propaganda lnformbiror popači resnico, o kateri se le sama med bivanjem v JugosH' viji prepričala, pri čemer P*5®' ((Hotela sem v Jugoslaviji vid** ti, če ima Informbiro prav... nisem odkrila ne fašizma ,,e fašistov». Napredna francoski javna delavka Agnes Cumbeo piše knjigo o Jugoslaviji: sem z lastnimi očmi videla ® Jugoslaviji«. CUira Marlea, * Je tudi znana francoska javi*® delavka, bo objavila števili1 članke o Jugoslaviji v. neke umetniškem časopisu. Po vrnitvi v svojo državo s° imele Noivežankc številna Pzl' davanja o Jugoslaviji, tako ** Oslu in Bergenu, kakor tudi P° vsej Norveški. Razen tega sta tudi dve delegatki Evanson ' Ingebor Lučke objavili v u0'1' veškem tisku več članka^' «Največ)i vtis je napravilo la nass, piše Evanson v časop'5'1 «Arbeider bladet«, »velikan^0 delo organizacije žena pri ust11' navijanju otroških ustanov»• vprašanje nekega no vinarN: kaj pravijo jugoslovanske z o Informbiroju, je- lngeb0* Lydske odgovorila: (dzkljU^ so nas iz MDFZ«, so mi 01 o v c rile jugoslovanske žene, szdto s0' dl tl ker branimo mir in stvar cializma v naši državi«- Edna Johnson, antifašistka Združenih držav Amerike imela ob vrnitvi v Neu) TO več predavanj, p tisku Pa objavila številne članke o Jvil slaviji. Podobno aktivnost razvile v svoji državi tudi ge antifašistke, (Iz ((Ljudske pravice«* ” .DonuiSTVO- m IfA MONTECCHI it 6 III. nad. — Telefon štev. 93-»«» in »4-63*. — Po« ni predal »02. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA ^ i^elefomka OGLASI: ’od 8.30-12 In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, fmančno- ' ’ upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. _ -nl. . T , 70 v RENKO —i Tiska Trža5kl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco MI., Tel. I l-JJ • Koper, Ul. Battlst 301a-I, Te . 20. r-i Telefonska št, Odg. urednik Stanislav renko. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 7S0, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 din poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRS