50 din - Leto XXXIX - Št. 29 KRANJ, torek, 15.4. 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Danes v Gorenjskem glasu: stran 3: Le redkim rečemo: Wariš, odidi! stran 4: Pozivi dežujejo, ^ošnjiček pa hujša stran 5: Tradicija igranja ostaja stran 7: Cigaretni ogorek, čreden« 55 bilijonov dinarjev stran 9: ^ismo še imeli Predsednika, ki bi Kranj imel rad W-_===== V SREDIŠČU POZORNOSTI Zveza komunistov za današnji čas Boris Bavdek Zveza komunistov Slovenije prihaja na svoj 10. kongres z jasnimi ocenami stanja in vzrokov, ki so pripeljali do kritičnih razmer v družbi, ter s trdnimi usmeritvami za njeno nadaljnjo aktivnost. Poenotenje ocen, ciljev in nalog, ki so bili doseženi v široki demokratični razpravi v osnovnih organizacijah ter organih zveze komunistov, predstavlja podlago za uspešno in ofenzivno uresničevanje njene vloge kot vodilne idejnopolitične sile v družbi. Družene razmere, v katerih je v tem medkongresnem obdobju zveza komunistov uresničevala svojo vlogo, so bile izjemno zahtevne. V teh težkih družbenoekonomskih in političnih razmerah so bili sicer doseženi pomembni rezultati, ki pa so v senci prevladujočega spoznanja, da v družbi v praksi nismo uspeli ustvariti celovitih možnosti, da bi se lahko odločneje uveljavila vloga delavcev v organizacijah združenega dela kot upravljalcev in dobrih gospodarjev z družbenimi sredstvi in nosilcev politične oblasti. Neobvladovanje družbenoekonomskih tokov, še zlasti inflacije, je povzročalo, da so se tudi znotraj ZK iskale rešitve za razreševanje razmer v poudarjeni vlogi državnih organov in tehnokrat-skih konceptov razvoja. Dejstvo je, da socialistični družbenoekonomski odnosi v družbeni praksi niso postali prevladujoči. Zveza komunistov bo opravila obračun svojega dela. Opredelila bo svoj razredni odnos do odprtih vprašanj družbenega razvoja. Da bi se potrjevala kot zgodovinska sila, ki stoji v »areni življenja«, si v ospredje postavlja zlasti cilje in naloge, ki so povezane s krepitvijo njene notranje idejne trdnosti in enotnosti delovanja kot idejnopolitične sile v boju za uveljavljanje vodilne vloge delavskega razreda; vključevala se bo in spodbujala razvoj socialistične zveze kot frontne organizacije, ki združuje vse ljudi, ki so opredeljeni za socializem in napredek; spodbujala bo takšni strategijo in politiko razvoja, ki bosta upoštevali ekonomske zakonitosti in omogočali prodornejše vključevanje v mednarodno delitev dela; spodbujala bo razraščanje širokega gibanja za razvijanje ustvarjalnosti in inovativnosti ter si prizadevala za uveljavitev političnega sistema, ki bo zagotavljal odločujočo vlogo delavcev pri ustvarjanju in razporejanju celotnega dohodka in vseh odnosov v družbeni reprodukciji; utrjevala bo nacionalno suverenost in poglabljala procese politične, ekonomske in kulturne enakopravnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti ter se zavzemala za politiko odprtosti v mednarodnih odnosih. Naloge, ki si jih zadaja zveza komunistov, so aktualne in so pravi izziv na odgovore, ki jih postavlja današnji čas. V boju za te cilje, ki predstavljajo konkretizacijo gesla delu čast in oblast, bo zveza komunistov mobilizirala ves delavski razred in vse napredno misleče ljudi. Merkur kranj stran 4: Zahteva po rehabilitaciji pogojev gospodarjenja ^ešernovci med nalboljšimi Jjj!"ibor, aprila — Na pevski pri-le >tYi' na kateri lahko nastopijo ^ naJboljši slovenski pevski zbo-st "** Naša pesem 86, je letos na-^PUo 14 slovenskih pevskih z£*°y> med njimi tudi zbori iz *bo Stva* Mec* naJboljše pevske Pr *e so se uvrstili: APZ France skfS£ren lz Krania» meša*» pev-ni *bor Obala iz Kopra in meša-^ski zbor Consortium musi-'■ l* Ljubljane. Deseti kongres Zveze komunistov Slovenije je tudi jubilejni Odgovorna naloga 639 delegatov Kranj, 14. aprila — Deseti kongres Zveze komunistov Slovenije se bo začel v četrtek, 17. aprila, ob 10. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. 6209 osnovnih organizacij ZKS, ki so imele konec lanskega leta 124.167 članov, bo zastopalo 639 izvoljenih delegatov. Na kongresu bo sodelovalo še 166 komunistov, članov najrazličnejših organov Zveze komunistov Slovenije, razen njih pa še 450 gostov. • Na kongresu bodo sodelovale delegacije sedmih republiških in pokrajinskih organizacij ZK iz Jugoslavije ter delegacije centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Vodil jo bo član predsedstva Peter Matic. • Zveza komunistov Slovenije je na kongres povabila zastopnike osmih komunističnih in delavskih partij ter organizacij iz sosednjih držav ter delegacije organizacij, s katerimi ZKS sodeluje. Na kongres so bili povabljeni predstavniki Komunistične partije Italije za deželo Furlanijo in Julijsko Krajino, zastopniki italijanske partije iz dežele Piemonte, delegacija deželnega vodstva Komunistične partije Avstrije za Koroško, delegacija Madžarske socialistične delavske partije iz Železne županije, delegacija španske komunistične partije iz Katalonije, delegacija Slovenske kulturnogospodarske zveze iz Trsta, prav tako pa tudi delegaciji Zveze slovenskih organizacij in Narod- Obrtne zadruge so v krizi ig Pbrtne zadruge so zašle v krizo. Niso takšne, kot bi morale biti, ne jo ? v^°Se» ki jim gre. Ustvarile so si ustrezni krog članov in provizi-tain ^ero lahko žive. Obrtniki prave pripadnosti ne čutijo, tja zaha-pij°,Predvsem tisti, ki delajo z dragimi materiali in jim ustrezna štam-kov ne^aJ pomeni. Niso servis za obrtnike v smislu plasiranja izdel-£a tržišču. jej zategadelj je razumljivo, da štejejo tudi po tisoč članov, da vsebu- 5° deset različnih strok. °brt • k* imele enega, dva komercialista, ne bi bilo treba petdesetim pra . ikom tekati naokoli in iskati kupce, v delavnici pa delo zaostaja, i^J,0 obrtniki. Marsikje bi komercialist kot predstavnik zadruge tu-jw z3e sklepal posle, saj kupci v njem vidijo večjo zanesljivost kot v ^mičnem obrtniku. Pft i ^ri bi bilo torej treba temeljito zasukati. Želja po tem zasuku ki de obrtniki vse več. Za zdaj je najbolj znan mariborski primer, ftir az°rno kaže, kakšno zadrugo obrtniki potrebujejo. Tam se je na-jifti ° 0sem sorodnih obrtnikov odločilo ustanoviti svojo zadrugo, kar He k2akon omogoča. Skupaj bodo prodajali izdelke, njihova zadruga pa 0 k pismeni dogovor. Združili bodo tudi denar in s tem delili zaslu-tve' Seyeda tudi morebitno izgubo. Vključili so torej denar in z njim Sanje. Brez dvoma bodo krepko čutili pripadnost svoji zadrugi Korak - ProH*vuraK oc* zaneslJive provizije do tveganega zaslužka s skupno Idru I0 izdelkov je težak. Zahteva povsem drugačen način dela in tudi Vq[8&čne zadruge. Le tako pa bodo postale stvarne spodbujevalke razlog °Drti> o čemer pri nas veliko govorimo, zares pa se ga nihče ne M. Volčjak 8 Kranj, 11. aprila — V petek se je v Kranju začel jubilejni, 25. mednarodni kmetijsko-gozdarski sejem, na katerem na 30 tisoč kvadratnih metrih površine razstavlja 413 domačih razstavljalcev in 54 iz Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije, s Švedske in z Danske. Sejem je odprl Marko Bule, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, ki je bo otvoritvi poudaril, da kranjska priredi- ^flodna prodaja domače in tuje " *nizacije, široke potrošnje, Mva, bele tehnike 25. MEDNARODNI SEJEM GOZDARSTVA •sv Hfumn^tTtrn KRANJ, ltraa *. *•* tev dobiva podobo, zasnovano v dolgoročnem programu, s poudarkom na gozdarstvu, lovstvu, gojitvi in zaščiti divjadi, kmetijstvu in živilstvu Gorenjske ter na prikazu strojev za kmetovanje v hribovskem svetu in za delo v gozdu. Sejem bi pridobil še večji pomen, je dejal, če bi ga bolj izkoristili za dogovarjanje med vsemi, ki posegajo v gozdove in na kmetijska zemljišča. Na otvoritvi so podelili 24 priznanj Združene zveze Slovenije in 35 priznanj Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske in Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije; priznanje pa je dobil tudi Gorenjski sejem. Med ponudbo kmetijske in gozdarske mehanizacije največ pozornosti zbujata traktor Janez proizvajalca Torpeda z Reke in pastir na sončno energijo. (Poudarke iz govora Marka Bulca objavljamo na 4. strani, več o nagrajencih pa v Glasovni anketi.) -cz, foto: F. Perdan nega sveta koroških Slovencev iz Celovca. Za tuje delegacije so razen sodelovanja na kongresu predvideni obiski naših organizacijah združenega dela in znanih zgodovinskih ter kulturnih znamenitosti. V petek se bodo nekatere delegacije mudile tudi na Gorenjskem. • Kongres bo izvolil člane novega centralnega komiteja in njegovih organov in člane centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije iz Slovenije. Razen tega bo sklepal o predlogu poročila o delovanju ZKS med devetim in desetim kongresom, o predlogu poročila o delu statutarne komisije ZKS, to-variškega razsodišča ZKS in nadzorne komisije, o predlogu sprememb in dopolnitev statuta ZKS in o predlogu resolucije 10. kongresa. • Kongres bo končan v soboto, 19. aprila. Delo kongresa bo razdeljeno na plenarna zasedanja in na delo po komisijah. Komisije bodo štiri: za naloge zveze komunistov pri uveljavljanju socialističnih družbenolastninskih odnosov in razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja; za naloge zveze komunistov v materialnem, znanstveno tehnološkem in kulturnem razvoju; za naloge ZK pri idej-noteoretskem, organizacijskem in akcijskem usposabljanju ter razvoju ZK; in za naloge ZK pri nadaljnjem po-družbljanju in samoupravnem odločanju v mednarodnih odnostih, v boju za mir, neuvrščenost in vprašanja socializma kot svetovnega procesa. • Poslovnik o delu kongresa določa, da sklepa veljavno, če so navzoče najmanj tri četrtine izvoljenih delegatov. Glasovanje bo javno. Volitve pa bodo tajne. J. Košnjek C/i KOMPAS KRANJ KOMPAS JUGOSLAVIJA @®S®SgrJ©IEnGLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI TOREK, 15. APRILA PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Gospodarstvo terja hitrejše ukrepe Beograd, Ljubljana — Nevarni zastoji v zunanjetrgovinski menjavi Jugoslavije, kritika odlašanja zvezne vlade pri sprejemanju napovedanih »dramatičnih« ukrepov pri spodbujanju konvertibilnega izvoza, povećavanje uvoza in hkrati bohotenje zunanjetrgovinskega primanjkljaja, ne-spoštovanje gospodarskih zakonitosti in iskanje najrazličnejših izjem ter olajšav, povrhu vsega pa še ne-prožno in počasno prilagajanje jugoslovanske ekonomije spremembam v svetu (padec cene nafte in surovin, manjša vrednost dolarja itd.) so bili problemi, na katere so ostro opozarjali delegati zbora republik in pokrajin zvezne skupščine, v četrtek pa tudi delegati slovenskega zbora združenega dela. Problemi so dovolj veliki, njihove posledice pa že občutne. Državniška obiska Beograd — Zunanjepolitična aktivnost Jugoslavije se nadaljuje. Povezana je predvsem z obravnavo žgočih mednarodnih problemov, predvsem pa z bližnjimi pomembnimi srečanji v neuvrščenem gibanju. V četrtek je prispel k nam zambijski predsednik dr. Kenneth David Kaunda. danes pa prihaja k nam na obisk predsednik republike Finske dr. Mauno Koivisto. Obisk v naši državi pa je končal alžirski zunanji minister Ahmed Ibrahi-mi. Izgubna nadomestila Ljubljana — Na skupščini Zveze skupnosti za zaposlovanje Slovenije so največ razpravljali o predlogu, da lahko nezaposleni, ki prejema nado- mestilo za čas brezposelnosti, po pol leta to pravico izgubi, če zavrne ponujeno, tudi za dve stopnji nižjo izobrazbo. Ocenili so, da bomo lahko v Sloveniji do leta 1990 zaposlili od 120 do 130 tisoč novih delavcev. Samo letos pa naj bi dobilo delo 32 tisoč ljudi. Štafeta na Hrvaškem Zagreb — Letošnja štafeta mladosti je sedaj v rokah hrvaških mladincev, ki so jo v Dubrovniku sprejeli od vrstnikov iz Črne gore. V Dubrovniku se je združila s še 70 lokalnimi štafetami. Štafeta sedaj potuje po dalmatinskih otokih. Sprejemi štafete so povsod prisrčni in slavnostni. Maistrov spomenik v Mariboru Maribor — Mestna konferenca SZDL Maribora je zavrnila očitke češ, da nima primernega odnosa do pomena bojev za severno mejo v letih 1918 in 1919. Oblikovali so odbor za proslavitev 70. obletnice teh bojev, obenem pa so se odločili, da bodo voditelju in organizatorju teh bojev za severno mejo, generalu Rudolfu Maistru, v Mariboru postavili spomenik. Učili se bodo v Ameriki Ljubljana — V Gospodarski zbornici Slovenije že nekaj časa pripravljajo na izobraževanje 30 poslovodnih delavcev iz Slovenije na univerzah v Združenih državah Amerike o trženju. »Študentje« se bodo v prvi polovici junija pripravljali v Ljubljani, preverjali znanje jezika in metod izobraževanja v Ameriki, potem pa bodo odšli na dvomesečni tečaj v Združene države. Kriteriji za izbor so zelo ostri. -jk V Jugoslaviji razpravljamo o sestavi osme povojne vlade Odločitev jutri Beograd, 11. aprila — Jutri bo na seji zvezne konference SZDL kandidat za predsednika zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič govoril o dosedanjih posvetovanjih o sestavi novega zveznega izvršnega sveta. Zvezni izvršni svet kot izvršilni organ zvezne skupščine smo uveljavili v ustavi leta 1953. Funkcija predsednika sveta in predsednika republike je bila do leta 1963 združena v eni osebi, v pokojnem predsedniku Titu, leta 1963 pa smo funkciji predsednika republike in predsednika zveznega izvršnega sveta ločili. Sedanji zvezni izvršni svet ima 29 članov. Nekateri predlagajo, enakega mnenja je bil tudi mandatar Branko Mikulič, da bi bil izvršni svet lahko manjši, predvsem na račun paritetnega dela, vendar bo to težko, ker člani vlade vodijo 82 najrazličnejših komitejev, razen tega pa nameravamo ustanoviti še dva nova komiteja: za znanstveni in tehnološki razvoj ter za turizem. Jutri se bo torej zvezna konferenca SZDL odločala o pomembnih stvareh, saj čakajo osmo povojno jugoslovansko vlado težke naloge. Za zdaj so iz Bosne in Hercegovine v ZIS predlagani Raif Dizdare-vić, Radovan Makić, Ibrahim Tabković in Božidar Matić, iz Vojvodine Sava Vujkov, Tibor Salma in Žarko Čosić, iz Srbije Miloš Milosavljević, Svetozar Rikanović, dr. Oskar Kovač, dr. Petar Vajović in dr. Žarko Pa-pić, iz Črne gore Svetozar Darutović, dr. Radoje Kontić, Miodrag Miro-vič, Mihailo Popovič in Dobroslav Čulafić, iz Hrvaške Branko Mamula, Nenad Kekić, Nevenka Neralić in mag. Egon Padovan, iz Slovenije Janez Zemljarič, Francka Herga, dr. Andrej Ocvirk in dr. Lojze Ude, iz Makedonije dr. Dragi Danev, dr. Aleksander Donev, dr. Janko Obočki in mag. Mito Pejovski ter s Kosova Ilija Vakić, dr. Muhamed Mustafa in Mustafa Pljakie. -j k V predkongresnih razpravah so povedali Kranj, aprila — V predkongresnih razpravah smo slišali in zapisali zanimive misli. Nekatere od njih objavljamo v skrajšani obliki, vendar njihovega bistva nismo spremenili Vera Pintar, OK ZKS Jesenice: »Resolucija 10. kongresa ZKS bo imela vrednost, če jo bo vsak razu- Vinko Strgar iz kranjske Tele-matike: »Stalna akcijska konferenca je ena od oblik našega dela. Vendar bi morali statutarna določila o delovanju stalnih akcijskih konferenc spremeniti. Sedanji statut terja dolgo proceduro: problematiko morajo najprej obravnavati vse osnovne organizacije, nato stalna akcijska konferenca ZK, sklepe in stališča pa morajo ponovno obravnavati osnovne organizacije. Šele potem je vse skupaj veljavno. Če drugega ne, moramo sprejeti vsaj to, da bodo sklepi akcijske konference veljavni takoj, brez ponovne obravnave po osnovnih organizacijah, kar zavlačuje reševanje problematike in zamegljuje probleme.« Irena šumi, Tekstilindus Kranj: »Po osnovnih organizacijah in v zvezi komunistov nasploh je preveč posp.oševanja. Ne znamo se prav in dovolj hitro odzivati na kritike in probleme. Najraje pa sploh govorimo tako, da nikogar ne pri-zadenemo in se nikomur ne zamerimo.« Ilija Dimitrijevski iz Save Kranj: »Zadnja leta smo v družbi in tudi v partiji napisali nekaj dobrih gradiv. Zakaj jih v večji meri ne upoštevamo v sedanjih partijskih dokumentih? Tako pa stalno pišemo nove in nove. Tudi zaradi tega marsikatera dobra stvar zvodeni. Sicer pa vsi preradi govorimo o vsem, po dolgem in počez, ne glede na to, ali se na stvar razumemo ali ne.« mel. Tega pa ne moremo trditi za predlog tega dokumenta. Stvari se preveč ponavljajo; iz leta v leto, od kongresa do kongresa.« Matjaž Tičar, Jelovica Škofja Loka: »Pojavlja se kriza avtoritete. O tem sem že večkrat govoril. Določenih problemov nikakor ne moremo rešiti. Na sestankih se sicer nekaj dogovorimo, potem pa zadevo vsak po svoje kroji. Nikogar pa ni, ki bi bil sposoben reči; ti ne delaš prav! Zanimanje za ZK med mladimi upada. Organizacija se stara in to je eden njenih ključnih problemov.« Tone Razinger iz kranjskega Merkurja: »Kongres je priložnost zveze komunistov, da pove, kaj je naredila v preteklosti in kaj bo ukrenila v prihodnosti. Kongresni dokumenti še premalo govorijo o tem, kako povečati zaupanje v zvezo komunistov. Imamo ljudi, zavedne pripadnike naše socialistične skupnosti, pa nočejo v ZK.« Bojan Urlep, Medobčinska gospodarska zbornica: »Stvari so v resoluciji lepo napisane: vendar, kako te cilje doseči? Tehnološko smo deset do petnajrt let za razvitim svetom, zato se moramo zadev lotevati trezno in realno ter napisati, kaj lahko realno uresničimo in kaj je utopija.« J. Košnjek Komunisti o razmerah v radovljiškem gospodarstvu Zviševanje plač brez tehtne presoje Radovljica, 10. aprila — Preusmerjanje izvoznikov s konvertibilnega na vzhodna tržišča ter zviševanje osebnih dohodkov ne glede na to, koliko imajo organizacije združenega dela denarja, potrebnega za nemoteno proizvodnjo ter za razširjanje in posodabljanje proizvodnje — to sta trenutno najpomembnejša problema radovljiškega gospodarstva. Del Podatek, da so radovljiške organizacije združenega dela v prvih dveh letošnjih mesecih naredile za šestino več kot v enakem lanskem obdobju, je vprašljiv in vanj povsem ne verjamejo niti najodgovornejši delavci v občini. Najbolj sta se povečali proizvodnja električnih strojev in aparatov ter predelava kamna, peska in gramoza; najbolj pa so za lanskimi dosežki zaostali v proizvodnji žaganega lesa in plošč, končnih tekstilnih izdelkov in v živilski industriji. Izvoz je bil za sedmino večji kot lani. najbolj pa se je povečal v Vezeninah, Žitu, Iskri Lipnici, Almiri, Elanu in v Iskri Otočah. Število turistov v občini je bilo v prvem dvomeseč-ju za sedmino večje kot v enakem lanskem obdobju; domačih je bilo za deve-tino več in tujih skoraj za tretjino. Medtem ko so v radovljiškem in blejskih hotelih nočitve krepko porasle, so v bohinjskih ostale domala na lanski ravni. Na videz ugodni rezultati gospodarjenja v prvih letošnjih mesecih nas ne bi smeli zavesti, so v četrtek na seji ugotavljali člani občinskega komiteja ZKS Radovljica. Za skopimi številkami se namreč skrivajo kar precejšnji problemi. »Naše gospodarske organizacije so se začele preusmerjati na druga tržišča in če se bodo takšna gibanja nadaljevala, bomo leto sklenili z bistveno drugačno sestavo izvoza, kot smo načrtovali. Prehod na kliring ni dobro znamenje, saj to že pomeni, da bomo v občini še naprej imeli razvojne probleme in težave pri posodabljanju proizvod- nje. Takšen zasuk je predvsem dica devizne zakonodaje, ki P1*^ a spodbuja izvoznike na Zahod,« je Janez Smole, predsednik obcins*** komiteja, in dodal, da bolj pošten o" čunski sistem ne bi pokazal tako žnatega stanja v gospodarstvu. Drug problem, s katerim se sre^j* jo v radovljiškem gospodarstvu, Je5 ocenah članov komiteja netehtno *^ sevanje osebnih dohodkov, saj ne»™ re delovne organizacije že preveč dajo v dohodek in kar pozabljajo n* tošnje načrte, ki so si jih zadale p*1: stavkah »akumulacija« in »obr* sredstva«. Komite bo podprl i svet pri prizadevanjih, da bi po1 osebne dohodke v večjo odvisnoS* uspešnosti gospodarjenja, pri naj bi le-ta tudi izpostavil nekaj p" rov najbolj negospodarne delitve hodka. Člani komiteja so tudi skle" da morajo delovne organizacije vse pade v proizvodnji in izvozu nado^J diti, pa četudi z ielom ob sobota«1 nedeljah. C. Zaploto* Tržiški borci so imeli volilno skupščino Zdaj ni čas, da bi borci vračali partijske knjižice Tržič, 11. aprila — Tržiški delegati delo borčevske organizacije ocenjujejo predvsem skozi delo borcev v krajevnih organizacijah. Tam so borci najaktivnejši, saj tvorno posegajo v vse krajevne probleme in skušajo po svoje pomagati pri reševanju. Kljub temu pa se je zgodilo, da pri zadnjih volitvah v šestih krajevnih skupnostih ni med delegati krajevnih skupnosti in delegacij SIS nobenega borca. Če ga ni, potem ga ni zaradi bolezni, opravičujejo to nekateri. A je kar težko verjeti, da ni primernega delegata v Križah, Brezjah, Sebenjah, Jelen-dolu, Lomu in Podljubelju. Prav je, da za delo poprimejo mlajši, toda borci naj bodo še vedno prisotni. Če odklanjajo sodelovanje, je to neodgovorno, so poudarili na letni skupščini. V petek so na zboru borcev v Tržiču povedali veliko kritičnih besed. Paviljon NOB propada, čeprav že toliko let opozarjajo nanj. Borci so v gmotnih težavah, a za to organizacija ne izve, če človek sam ne potoži; funkcionarji v krajevni skupnosti, pa naj bo to v zvezi komunistov, socialistični zvezi ali kje-drugje, so preveč brezbrižni do težav drugih. Civilni pogrebi so že dolgo problem. Kjer je denar, so pevci in je godba, če ga ni, je civilni pogreb brez vsega. Za vse civilne pogrebe naj bi bilo enako poskrbljeno. V šolah je premalo poudarjeno ohranjanje tradicij naše borbe. Televizija predvaja odlične vzgojne oddaje o naši borbi — Ko se korenin zavemo — vendar šola ne poskrbi, da bi jih učenci redno gledali. Akcija za bralno značko koroškega partizana Karla Prušnika-Gašperja ne steče. Sicer je tekmovanj in nagrad že precej, vendar pa bi se lahko dogovorili, katere šole bi imele ena, katere druga tekmovanja. Nujno pa bi morali na skupščine borcev vfl tudi šolnike. ,. Tržiški borci so spregovorili neljubih dogodkih glede prepirov ? gorenjskimi partizanskimi zgodoVj pisci, Svetinom, Janom in Vidicefl)-, prav, da se prepirajo prek časop1.^ ker to meče slabo luč na borbo. N8J do toliko tovariši in partizani, da & variško pogovore med seboj, Če ne. j gredo na sodišče. Borci jim očitajo^ monopol nad zgodovinopisjem in djj šejo samo o komandantih, o nava^ borcih pa ne. Še to so pripomnij1, .. umre kakšen komandant, se prep>r7.» kdo bo govoril, ko pa umre navade*1... sil hraber, pa ni n°" °01j rec, pa čeprav je bil nega. Tržiški borci so poudarili še nf.^ipl^n zdaj ni čas, da bi borci vračali Paft1^ knjižice, temveč naj se z vso odg0.^ nostjo vključijo v boj za stabilizacij Za predsednika občinskega odf^J Zveze borcev Tržič je bil ponovno & ljen Rudi Hrovatič. p DoleljC *, ko Kretai Mtej, km Sta si se] Ocena volitev v radovljiški občini Vpliv abecede pri odprtih listah Radovljica, 10. aprila — Člani novoizvoljenega občinskega komiteja ZKS Radovljica so na današnji seji ocenili letošnje volitve in med drugim tudi pojasnili, kako je prišlo do zapleta pri kandidiranju za predsednika družbenopolitičnega zbora. Udeležba na letošnjih volitvah je bila slabša kot pred štirimi leti. V organizacijah združenega dela je od 14.786 volilcev glasovalo 12.762 ljudi, 6,4 odstotka manj kot na prejšnjih volitvah. V krajevnih skupnostih je od 24.787 volilcev glasovalo 21.852 ljudi ali skoraj tri odstotke manj kot pred štirimi leti. Najboljša udeležba je bila v krajevnih skupnostih na desnem bregu Save in v Bohinju (v Stari Fužini 98,1-odstotna, v Koprivniku in na Gorjušah 97,8, v Srednji vasi 97,1 in na Lancovem 96,6-odstotna) in najslabša v večjih naseljih (na Bledu 83,9, v Radovljici 86,5 in v Kropi 86,6-odstotna). Izkazali so se kmetje-kooperantje Gozdnega gospodarstva Bled in KZK-jeve temeljne organizacije kooperantov Radovljica: od 2209, kolikor je bilo vpisanih v volilnem imeniku, jih je glasovalo 2130; pokazalo pa se je tudi, da je bila evidenca teh volilcev nepopolna. Slabše so se na volitve odzvali obrtniki in pri njih zaposleni delavci: od 1006 jih je na dveh mestih, na Bledu in v Radovljici, volilo le 740. Vzrokov za slabo udeležbo je več: prevelika oddaljenost volišča za obrtnike iz Bohinja, slabe vremenske razmere na dan volitev, nepopoln volilni imenik in službena odsotnost. Občinska volilna komisija je v svojem poročilu ugotovila, da pri volitvah ni bilo nepravilnosti, ki bi bistveno vplivale na izid volitev. Prve politične ocene letošnjih volitev pa kažejo, da so v nekaterih okoljih evidentiranje in kandidiranje združili v en volilni postopek in da so pri odprtih listah odpadli predvsem kandidati s priimkom z začetka ali konca abecede. V volilnih postopkih je prišlo do zapleta le pri kandidiranju za predsednika družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Eden od kandidatov za predsednika, Miroslav Birk, namreč potem, ko je bilo v gradivu za program-skovolilno konferenco ZKS Radovljica zapisano ob imenu drugega kandidata »predsednik zbora«, ni podpisal izjave o kandidiranju, češ da je bil v primerjavi s sokandidatom v neenakovrednem položaju. Predsedstvo komiteja je V krajevni skupnosti Bohinjska *>. strica je bila udeležba na vo'*tv5a celo boljša kot pred štirimi leti. N odprtih listah so »odpadli« pr , vsem zadnji kandidati. Polovico y 11. april — Na 10. kongresu slovenskih komunistov bo so-jJjval kot kandidat za člana novega centralnega komiteja ZKS I "elegat na 13. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, na ka-te*n namerava stopiti tudi na govorniški oder Stane Pirnat je eden takšnih komunistov, ki so kritični najprej do sebe in svojega dela, šele potem tudi do drugih in ki znajo o stvareh še govoriti odkrito, brez dlake na jeziku. jI -* J« član partije in vsa leta zapo-ja uV kranjski Planiki, razen obdob-tap+ ^e skoraj dva mandata se-5,. ^r predsedstva občinskega ko-"feja ZKS v Kranju, kakšne so naloge člana central- ^0m' komiteja? Na seje centralnega Ifc^l? m moral prinašati avtenti- te stališča in interese okolja, iz ka-|{0teSa izhaja. Centralni komite g najvišji organ partije med kon-soma ne bi smel biti nikdar so- popačeno, lakirano oceno je er med ljudmi v okolju, iz kate-|je8a PHhaja član komiteja. To oko-dei ^a ne sme mti ^e tovarna ali Wvnost, kjer je ta član zaposlen, ampak mora biti širše, pa naj gre za občino, regijo, dejavnost. Prav to širino in realnost sem v razpravah na centralnem komiteju večkrat pogrešal. Seveda pa takšna vloga člana ni lahka. Ne zadošča le aktivnost v svojem, neposrednem okolju, ampak mora tudi drugam, na druga področja, če želi vedeti za problem. Druga, vendar enako zahtevna naloga pa zadeva dejavnost člana po sejah centralnega komiteja. Kako v občinskih in osnovnih organizacijah vztrajati, da se bodo sklepi partijskega vodstva uresničevali. Imamo slabe izkušnje. Sprejemamo in pišemo sklepe, pripovedujemo jih sami sebi, sklenemo, kdo je za kaj odgovoren in do kdaj je treba nalogo uresničiti, pa smo le redko zaradi neuresničevanja sklepov sposobni komu reči: zapusti funkcijo, ker tega dela nisi opravil.« Na kongresu Zveze komunistov Jugoslavije namerava Stane Pirnat razpravljati o družbenoekonomskem položaju delavca, pretežnega izvoznika. »V praksi se dogaja, da so pošlo vodni delavci v kolektivih, ki večino izdelkov izvažajo, deležni vedno hujših očitkov delavcev, češ, zakaj sploh izvažamo in s tem tanjšamo kuverte, drugi, ki pa ne izvažajo, pa živijo veliko boljše in lažje. V resnici ti ljudje niso zaslužili obtožb. Sledili so splošnim težnjam po nujnosti povečevanja izvoza, uspeli na svetovnem trgu, za ceno pridnosti in kvalitete pa tudi obdržali ta trg. Grajo predvsem zaslužijo tisti, ki le z besedami hvalijo izvoz in izvoznika, hkrati pa še vedno trdijo, da je izvoznik priviligi-ran. Če bi bilo to res, bi zanesljivo tudi kdo od teh pomagal vleči izvozni voz in ne le zganjal nevoščljivost. Prepričan sem, da moja razprava ne bo edina na to temo na kongresu v Beogradu. Še nekaj bi rad povedal: premalo se zavedamo, kakšne rezerve imamo v drobnem gospodarstvu. Slovenija je mogoče tu korak pred ostalimi, vendar smo še vseeno premalo naredili. Večje firme vidijo v tem gospodarstvu še vedno le konkurenta in zasebnega zaslužkarja, ne pa enakovrednega sodelavca, pa naj gre za zasebno ali družbeno drobno gospodarstvo. Pogoje zanj je treba izboljšati, za njegov razvoj se bodo morale še bolj zanimati zbornice, banke in združeno delo.« J, Košnjek ^ka Trifoni z Jesenic Slabim direktorjem slabe ocene 'S zenice, aprila — Stanka Trifoni se je že večkrat zavzela za s° kadrovsko politiko in za odgovornost članov zveze komu- n»ranja Na kongres s problematiko s področja kadrovskega &0vski f^anju. ^ia p°dročju kadrovskega planili,« Sm° v Praksi preveč nedosled-Pravi Stanka. Ze v šoli bi morali Med jeseniškimi delegati za 10. kongres ZKS je tudi Stanka Trifoni, aktivna družbenopolitična delavka, ki je za kongresno razpravo pri-pri-naši pravila pombe politiki in kadrovskem 1* ";uJat> nadarjene, 'i in višji šoli nadaljevati Zdi se, da kar me jjj^dnji m višji son. z,ai se, da Hstljive ovire. 1 nas sploh ne poznamo neza- upnice nesposobnim poslovodnim organom in funkcionirjem. Damo jim dobro oceno, čeprav je ne zaslužijo, in takoj se zaposlijo na drugih odgovornih delovnih mestih, za oceno pa ni nihče odgovoren. Povsod gledajo le na svoje interese, češ, pa smo se ga le znebili; nikdar pa ne vidijo širših, družbenih interesov. Kadrovske evidence imamo, vendar so skope in kot take nesmiselne. Vsaj republiški sekretariat za kadrovska vprašanja bi moral imeti aktualne in vsebinske evidence, da bi strokovneje spremljal kadre, obenem pa bi morali okrepiti kadrovske službe po delovnih orgnaizacijah. Lotila sem se tudi vprašanja volitev in podružabljanja ter demokratičnosti postopkov, saj delamo vse preveč na pamet. Najbrž bi bilo treba spremeniti zakonodajo v tem smislu, da bi se funkcionarji po štirih letih res lahko vrnili v delovne organizacije. Nered- ko so delovna mesta zasedena, ker mislimo, da so tisti, ki so odšli na funkcije v občino ali v vodstva družbenopolitičnih organizacij, nesposobni. Nasprotno! Zavedati bi se morali, da vsak, ki se ukvarja z družbenimi problemi ali družbenopolitičnim razvojem, v teh štirih letih pridobi zelo veliko. Posebej je treba poudariti odgovornost komunistov pri kadrovanju ali predvsem pri kadrovski politiki. Trdno sem prepričana, da imajo vodilni in vodstveni delavci — med njimi pa so domala vsi komunisti — izjemen vpliv na delovna in življenjska okolja. Zato se ne sme zgoditi, da bi prav oni govorili, češ — danes se sploh nič več ne splača, da je vse zaman. Problemov se je treba pošteno in odgovorno lotiti, upoštevati vpliv in se zavzemati za interese delavskega samoupravljanja in našega sistema. Zato poudarjam, da bi se morali diferenciacije v zvezi komunistov lotiti dosledneje in učinkoviteje, saj je vse do zdaj šlo veliko bolj za samovoljne izstope in črtanja kot pa za resnično voljo, da bi bili v zvezi komunistov le tisti, ki si članstvo tudi zaslužijo.« D. Sedej št Slan Gros iz Tržiča H dobaviteljih izgubljamo ugled [W S^Šl* Hj. aprila — »Nekaj se mora spremeniti, sicer se bomo *&4e * V »e ve*^* krizi. Že vsi dosedanji kongresi so govorili o pri-sl^wV^nJih za večji izvoz, za stimulacijo izvoznikov, pa je le vse o$ekSe; Ž novim deviznim zakonom pa sloh. Draginja je, nizki bljenL dohodki, če pa še dela ne bo, kaj bomo potem?!« je zaskr-V i..* Štefan Gros, vodja šivalnice zgornjih delov v tozdu Obutev - r2*skem Peku. Spregovoril bo o problemih zunanjetrgovinskega poslovanja. Peko veliko izvaža, lani so izvozili dve tretjini svoje proizvodnje, od tega tri četrtine na Za-" hod in v ZDA, d^^ftino na Vzhod. Nova zakono- ^Orr?**1 zel° Prizadene- Oskrba z re-^sJJJateriali zastaja, pojavljajo se iVsv v Proizvodnji. Pred koncem !keriKe6a leta je obstala montaža, i fli j*e Manjkalo zgornjih delov; zara-uvoza repromateriala j aJl«ovi kooperanti niso mogli iz- delati do roka. Sedaj zastojev ni, a montaža dela vse sobote, da bi pravočasno dobavili poletno obutev. Pozni izvoz pa jih je spravil ob dohodek. »Z izvozom se zelo trudimo. Včeraj smo na kolegiju obravnavali rezultate za prva dva meseca letošnjega leta. Ugodne rezultate dosegamo pri izvozu na Zahod, vendar dohodka od njega ni in zato so tudi osebni dohodki nizki. Zaradi teh imamo težave v proizvodnji, tudi manjše prekinitve dela. Izvozniki bi morali biti bolj motivirani za izvoz, sicer se bomo obrnili na Vzhod, kjer je blago veliko lažje prodati in tudi zaslužek je boljši. Če bi samo 1 odstotek izvoza na Zahod preusmerili na Vzhod, bi imeli v skladu za razširitev mate- rialne osnove in v rezervnem skladu 6,5 odstotka več sredstev. Ker pa potrebujemo devize za nabavo repromateriala in sodobne tehnologije, upoštevati pa moramo tudi našo splošno gospodarsko situacijo, ki nujno potrebuje devize, smo prisiljeni izvažati na Zahod. Pa smo spet v tem čudnem kolesju nasprotij. Tečaj dinarja na sledi gibanju cen na domačem trgu, čeprav je bilo to zagotovljeno. Cene surovin na zunanjem trgu s pocenitvijo nafte padajo, naše izvozne cene so nekon-kurenčne, domači materiali pa v ceni skokovito rastejo. Zunaj dosegaš nizko ceno, doma vse drago plačuješ. Zdaj se je zmanjšala še izvozna stimulacija in prav pri nas ugotavljamo, da je bila realna dinarska protivrednost pri obutvi leta 1985 za 19 odstotkov nižja kot leta 1983. In pri takšnem izvozu ne dosežemo niti slovenskega povprečja osebnih dohodkov! To je za izvoznika, ki izvozi dve tretjini svoje proizvodnje, nesprejemljivo.« D. Dolenc Vladka Jan iz Škofje Loke Šola je za dobro delo kaznovana Škofja Loka, 11. aprila — »Omejila se bom na nekatere probleme vzgoje in izobraževanja, ki običajno ostajajo v senci žgočega gmotnega položaja prosvetnih delavcev ali prenove programov usmerjenega izobraževanja. Nekatere spodbude za razpravo pa bom, domnevam, dobila tudi v ponedeljek na srečanju s člani aktiva komunistov prosvetnih delavcev naše občine,« je dejala Vladka Jan, ravnateljica srednje družboslovno-jezikovne šole v Škof ji Loki. »Ko govorimo o položaju prosvetnih delavcev, največkrat mislimo samo na njihov materialni položaj, na plače. Te so pomembne, vendar pa niso edino merilo za dobro ali slabo voljo. Prosvetni delavec nima nikakršne možnosti za strokovno promocijo, za napredovanje. Profesor ostane do upokojitve profesor. Kar dela drugače, novo, boljše, dela predvsem za lastno zadovoljstvo. Nihče ga za to posebej ne nagradi, niti ne pohvali. Med inovatorji zaman iščemo delavce iz družbenih dejavnosti. Pa vendar imamo tudi v učiteljskih vrstah inovatorje. Navajam primer iz naše šole, kjer sta profesorja napravila dober poučen film, ki bi lahko postal del učne tehnologije za vse srednje šole. Dolge mesece smo iskali producenta za film, ker šola za tako drag podvig pač nima dovolj denarja. Ob tem se odpirata dve vprašanji: kako to, da je šolski kolektiv, ki dobro dela in ima razgibane interesne dejavnosti za učence, v bistvu kaznovan, ker za svojo prizadevnost ne dobi več denarja. Drugo vprašanje pa je, kako novo učno tehnologijo in metode, ki se porajajo v šolah, čimprej prenesti tudi v druge šole. Zavod za šolstvo za to ni usposobljen.« V zvezi s šolo kot šolo Vladka Jan meni, da so rakasta rana šole še vedno premalo uveljavljeni sodobni pedagoški prijemi. Učitelj in učenec sta na različnih bregovih. V sodobni pedagogiki je v teoretskem smislu premalo spodbud. Govorimo lahko o krizi samoupravne pedagogike, ki bi morala nujno graditi na humanem odnosu učenca do učitelja in obratno, na dogovarjanju in spoštovanju dogovorov. Nimamo dograjene kulture dogovarjanja. Ta hiba izhaja že iz družine in se prenaša v šolo, v delovno organizacijo. »Se vse premalo je naša šola tudi šola, ki vzgaja in izobražuje za jutri. Združeno delo v glavnem izraža kratkoročne potrebe po kadrih. Kot vodja družboslovno-jezikovne šole lahko trdim, da za te kadre sedaj ni zanimanja, kar se odraža zlasti v razpisih potreb in v številu kadrovskih štipendij. Za naslednje šolsko leto sta za celo Gorenjsko razpisani le dve. To je zelo kratkovidno,« pravi Vladimira Jan. H jel0včan Predkongresna razprava kranjskih obrtnikov Tudi v obrti uveljaviti ekonomske zakonitosti Kranj, 11. aprila — Veliko problemov bi odpravili, če bi tudi v obrti uveljavili ekonomske zakonitosti, je sporočilo, ko so ga 10. kongresu ZKS na četrtkovi predkongresni razpravi izrekli kranjski obrtniki-komunisti. Zaskrbljeno so ugotavljali, da zdajšnje razmere celo krčijo obrt, čeprav vsevprek govorimo, da bi jo morali pospeševati. Obrtniku se bolj splača vezati denar v banki, kot pa ga vlagati nazaj v delavnico, kjer izgubi svojo pravo vrednost. V razmerah visoke inflacije obrtniki težko ohranjajo raven proizvodnje, probleme poraja predvsem tam, kjer so za delo potrebna večja sredstva. Sistem je naravnan tako, da obrtnik sam ne ugotavlja poslovnega uspeha. Ne izračunava proizvodne cene in ne vodi poslovne politike, ne oblikuje poslovnega sklada, njegovi denarni tokovi v celoti niso evidentirani, ni potegnjena ločnica med sredstvi obratovalnice in osebno porabo. Davek od skupnega dohodka plačujejo enako za osebno porabo kot od sredstev, namenjenih za ohranjanje proizvodnje. Sistem olajšav je sicer lepo deklariran, toda če vemo, da je nova vlaganja moč financirati iz osebne porabe, iz sredstev torej, od katerih je že poravnal davek (kjer je najvišja stopnja 80-od-stotna), potem je jasno, da to ne more biti vir za uveljavljanje olajšav, ki naj bi pospeševale drobno gospodarstvo. Tudi sredstva, ki so mu priznana za amortizacijo, kljub vsakoletnemu prevrednotenju še zdaleč ne predstavljajo stvarne vrednosti za nadomeščanje iztroše-nih delovnih sredstev. Obrtniki denar raje vežejo v banki Ne bodimo torej začudeni, če obrtniki denar raje vežejo v banki kot pa bi ga vračali v obratovalnico. Posledice so manjše zaloge materialov, kar ob neredni oskrbljenosti ogroža nemoteno proizvodnjo. Zato se zmanjšuje njen obseg, obrtniki odpuščajo delavce. Kruto stvarnost obrtniki doživljajo ob odmeri davkov in prispevkov, saj, kot pravijo davčni strokovnjaki, odmerjeni davek ne pove, kakšen je obrtnikov poslovni uspeh. Včasih jemljemo tam, kjer ni in puščamo tam, kjer je. Davčno politiko bi morali temeljito zasukati, saj zdaj temelji na dokazovanju, kolikšen dohodek naj obrtnik doseže. Kooperacijski posli niso zanesljivi Ker obrtniki vse manj vlagajo v svoje delavnice, težje sledijo razvoju. Iz Iskre že prihajajo opozorila, da so njihovi kooperanti iz leta v leto manj sposobni prevzemati posle. Po drugi strani pa obrtnikom povzročajo težave nerešena dolžniško upniška razmerja. Zakon o zagotovitvi plačil jih ne obravnava enakovredno z delovnimi organizacijami in jim na trgu ne daje enakopravnega položaja. Najpogosteje jim plačujejo v 60 dneh, neredko tudi v 90 dneh, o Iskri pa vedo povedati, da je plačilni rok tudi šest mesecev. Obrtnik po 30 dneh ne more zahtevati zamudnih obresti, kar je med delovnimi organizacijami v navadi. Po drugi strani pa mora sam plačati 80-odstotne zamudne obresti, ki se mu ne priznajo kot strošek. Torej res ni v enakovrednem položaju. Tudi sicer glede kooperacij skih odnosov obrtniki povedo marsikaj trpkega. Da vselej niso načrtni, kažejo primeri propada teh odnosov drugod po Sloveniji, ko so se obrtniki hipoma znašli brez dela. Pravijo, da se delovne organizacije nerade odločajo za trajnejše oblike sodelovanja, največkrat ne zagotavljajo niti enoletne proizvodnje. Kooperacij ske pogodbe so izredno stroge do obrtnikov, dosti milejše do delovne organizacije, zato se obrtniki boje večjih vlaganj in zaposlovanja novih delavcev. Tudi pri devizni politiki potegnejo kratko, saj je obrtnik, ki izvaža, prisiljen na črno kupovati devize, da lahko uvozi potrebni material. Tudi politične zavore Razlog, da drobno gospodarstvo ne dosega pričakovane rasti, je tudi v političnih zavorah, pravijo kranjski obrtniki. Marsikje vlada prepričanje, da obrt ne sodi v naš sistem, da diši po kapitalizmu in podobno. Med kranjskimi obrtniki so 4 odstotki članov zveze komunistov, posebej komuniste motijo takšni pogledi. Zategadelj, pravijo, uveljavimo tudi v obrti ekonomske zakonitosti, imeli bomo poštene davčne zavezance, zadovoljna bo tudi družba, ne le mi. M. Volčjak 4. stran GOSPODARSTVO TOREK, 15. APRIDU Predkongresna razprava gorenjskih tekstilcev Zahteva po rehabilitaciji prvinskih pogojev gospodarjenja Kranj, 11. aprila — V pripravah na 10. kongres ZKS je medobčinski svet ZKS za Gorenjsko minuli petek sklical posvet gorenjskih tekstilcev, ki so se zbrali v kranjski tovarni IBI. Kakor je uvodoma poudaril sekretar Boris Bavdek, gre za izredno pomembno industrijsko vejo na Gorenjskem, ki v 15 OZD zaposluje 8 tisoč delavcev, kar je 9,4 odstotka vseh. Kar osem gorenjskih tekstilnih tovarn se je lani uvrstilo na seznam dvestotih največjih slovenskih izvoznikov na zahod. Vse bolj se otepajo z zastarelo opremo, nekaj si jih je lani pomagalo s krediti IFC. Prav razvoju, mednarodni menjavi, zaposlovanju in ukrepom gospodarske politike pa je bil posvet tudi namenjen. Trdo delo je stvar siromakov Že uvodoma, nato pa v besedah številnih govorcev je bil posvet in z njim sklicatelj deležen odobravanja, saj je sicer tekstilna industrija potisnjena na rob družbene pozornosti. Vselej se je sama borila za obstoj in še vedno je tako. Trdo delo je stvar siromakov, je dejal Franc Oman, direktor IBI, iz Kranja, glas tekstilnih delavcev se ne sliši ali pa se noče slišati, močnejši je glas tistih, ki od skupnosti jemljejo. V preteklih letih so nam jemali amortizacijo, zdaj pa se na račun ugodnejših posojil pretaka denar iz panoge v panogo. Nič nimamo proti razglašanju propulzivnih industrijskih panog, vendar naj bodo to tiste, ki bodo družbi tudi več dajale, saj bo le tako šel njen razvoj hitreje naprej. Zastarela oprema kliče posodobitev Jemanje in zaostajanje razvoja tekstilne industrije danes odseva v zastareli in odpisani opremi. Načrtovalci tekstilno industrijo uvrščajo na zadnje mesto ali je sploh ne omenjajo, je dejal Slavko Zalokar, direktor Tekstilindusa iz Kranja, kazalci investicijske unčinkovitosti pa bi brez dvema pokazali upravičenost vlaganj v tekstilno industrijo. Na Gorenjskem je zaposlovanje omejitveni faktor, zato svojega razvoja ne moremo več graditi na širitvi, temveč na bojši opremljenosti. Polovica svetovne tekstilne industrije je danes še vedno v razvitem svetu, osredotoča pa se na manjše, prilagodljive obrate, ki jih odlikuje kakovost izdelkov. Takšna naj bo torej usmeritev gorenjske tekstilne industrije. Gorenjski tekstilci se klica po posodobitvi dobro zavedajo, le v štirih oz-dih v zadnjem času niso imeli pomembnih investicijskih posegov oziroma jih letos ne napovedujejo. Ti napori so bili lani podprti s posojili IFC, ki so imela ostra merila; vsa so izvozno naravnana, znašala so 10 milijard dinarjev. Kar osem ozdov napoveduje sodelovanje v skupnem razvojnem programu jugoslovanske tekstilne industrije, ki ga pripravljaio v združenju, in bo podlaga za kredite mednarodne banke za razvoj. Žal pa se manevrski prostor za poslovanje oži, je dejal Slavko Zalokar. Posegi države so vse močnejše, admi-nistriranje večje, posebej na področju mednarodne menjave, kjer nova devizna zakonodaja ne spodbuja izvoza, temveč celo zavira tekoče delo. Nimamo več možnosti za gospodarjenje z deviznim prilivom, smemo le v vrsti čakati na rešitve. Nizki osebni dohodki so prvi razlog, da mladi ne vidijo svoje bodočnosti v tekstilni industriji. Za prihodnje šolsko leto je na Gorenjskem razpisanih 355 kadrovskih štipendij, njihova sestava je glede na zahtevnost šolanja v tekstilni industriji slabša kot drugod. Vsako naložbo bodo morali tekstilci jasno začrtali tudi v pogledu zaposlovanja, s ciljem, da bodo zaposlovali manj, vendar bolj izobražene. Zaposlovanje namreč postaja na Gorenjskem omejitveni faktor. Razmere v srednji tekstilni šoli v Kranju niso rožnate. Njihove delavnice so slabo opremljene. Kako naj torej mlade usposabljajo za zahtevno tehnologijo? Vir modernizacije šole je amortizacija, ki pa jo lahko obračunavajo le polovično. Iz tekstilne izobraževalne skupnosti pa se je lani v druge prelilo 20 odstotkov sredstev. Torej tudi pri izobraževanju tekstilni industriji le jemljejo. Težave povzroča 15 kilogramov barve Številni razpravljalci so se ustavili ob novi devizni zakonodaji, vsevprek je bila deležna kritike. Bistveno je spremenila pogoje gospodarjenja, je deja'. Vinko Puncer, direktor Gorenjske predilnice iz Škofje Loke. Če ne bi imeli trimesečnih zalog surovin, bi nekatere proizvodne linije že stale. Posebej za pasivce je vrstni red plačil v tujino zelo problematičen. Če jim ne bo uspelo narediti preje, bodo stali stroji v tovarnah pletenin — priznan bi jim torej moral biti tudi posredni izvoz. Poslovne banke pa bi morale imeti možnost, da hitro plačajo drobnarije, brez katerih proizvodnja ne more teči. Tako se dogaja, da imajo manj težav z uvozom bombaža kot pa s petnajstimi kilogrami barve, brez katere ne morejo kompletirati izvozne pošiljke. Zelo težko je takšne stvari razlagati delavcem, ki so pripravljeni pridno delati; takšnih stvari pač ne morejo razumeti. Nova devizna zakonodaja onemogoča tekoče poslovanje, je dejal Jože Rozman, direktor Zvezde iz Kranja. Če se bodo začele trgati reprodukcije verige, bo izvoz usihal. Že se dogaja, da nas izsiljujejo dobavitelji kemikalij, da zanje uvozimo stvari, ki jih potrebujejo. Pred dvema letoma to ni bil problem, saj veliko izvažamo. Z novimi predpisi pa bodo takšne uvozne usluge zmanjšale možnosti našega uvoza. Izgubili smo merila, kaj je dobro, napredno Ekonomske deformacije so privedle do tega, da smo izgubili merila, kaj je dobro in napredno, kar nazorno kaže odnos do tekstilne industrije, je dejal Rino Simoneti s Poslovnega združenja tekstilne industrije. Vrniti se moramo k prvinam gospodarjenja, k ekonomičnosti, rentabilnosti in produktivnosti, na njih zgraditi moralne in etične norme napredka. Če jih ne bomo rehabilitirali, bo še naprej moč napredovati »s cvekom«, se brez znanja tujega jezika iti svetovljana. To, kar se je zgodilo z devizno zakonodajo, je žalostno, saj ni bilo zbrane toliko pameti, da bi ocenili, kaj se bo zgodilo. Življenje samo bo izsililo rešitve. Vse bolj postajamo brezpravna družba, zakoni se vse manj spoštujejo, vse bolj prihajajo skozi zadnja vrata, mimo gospodarstva in samoupravljanja, je dejal Franc Oman iz IBI. Težko bomo tako dosegli splošni napredek. Zato prihaja tudi do rešitev, kakršna je novi devizni zakon: po dolgih razpravah je bil sprejet takšen, da ustreza le nekaterim. Če je rezultat vnaprej znan, dialog ni potreben. Napori tekstilne industrije so znani, niso pa priznani, znova in znova so predpisi naperjeni proti pridnim delavcem, če koga, tekstilce vedno prizadanejo. Ostra beseda nič ne pomeni, rodi le nasprotnike. Zdajšnji problemi zastirajo pogled naprej Tekstilna industrija je bila v zadnjem desetletju amortizer ekonomske krize, čeprav ni bila deležna nikakršnih olajšav, je dejal Ivo Ma-renk s CK ZKS. Sedanji problemi zastirajo pogled naprej. Uveljavljanje ekonomskih zakonitosti je nesporni izhod iz krize, za proizvodne tokove je bistvena ekonomska spodbuda. Devizni zakon je bil sprejet skozi birokratsko zavest, da je moč živeti na račun tujega dela. Razvojna perspektiva tekstilni industriji zastavlja tri vprašanja. Kadrovskega v smislu, kako v tekstilni industriji zaposlovati manj in šolane ljudi, ki bodo pri osebnih dohodkih in delovnih razmerah zahtevnejši. Takšnega odgovora,z izjemo razmišljanj v IBI, na Gorenjskem še ni. Naslednja stvar je izračun sestave naše produktivnosti, cene. Če bi v tem trenutku napravili korak naprej v smislu zahtevnejšega zaposlovanja, se lahko marsikje znajdejo v izgubi. Tretje vprašanje pa je vztrajanje na koreniti modernizaciji, saj avtarkičnega razvoja v tej panogi ne more biti, kakovostno mora biti gorenjska tekstilna industrija na ravni evropske. M. Volčjak Poudarki iz govora Marka Bulca, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, ob otvoritvi 25. kmetijsko-gozdarskega sejma v Kranju V razvoju kmetijstva precej zaostajamo — Nadvse aktualna in nazorna je predstavitev inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, kako zaradi onesnaženosti ozračja že umirajo naši gozdovi. Naj resneje se moramo vprašati, kako je moglo priti do tako obsežnih škodljivih posledic in ali smo že dovolj osveščeni, da bi to začeli preprečevati. Bojim se namreč, da še vedno prevladuje prepričanje, da nas lahko rešujejo samo veliki industrijski obrati( katerih tudi v našem, sorazmerno gosto naseljenem prostoru, praviloma ni možno razvijati brez škode za varovanje čistega ozračja, plodnih površin in pitne vode. Še vedno je namreč potrebno zelo naporno prepričevanje, da je možno večje gospodarske učinke dosegati tudi, ne da bi bistveno uničevali okolje, s policentričnim razvijanjem manjših indrustrij-skih obratov in enot drobnega gospodarstva, kakor tudi z razvijanjem kmetijstva in turizma. — V razvoju kmetijstva kljub kar dobrim rezultatom v zadnjih letih precej zaostajamo, tako za celotnim gospodarstvom kot tudi za sosednjimi deželami, kjer v kmetijstvu že dosegajo v povprečju v za okrog 40 odstotkov višje pridelke kot pri nas, čeprav imamo podobne prirodne možnosti za kmetovanje. Razdrobljenost v kmetijstvu celo narašča, zaradi česar že razvite genetske potenciala tako v poljedelstvu in živinoreji koristimo v povprečju le polovično. Dosežena raven družbeno organizirane proizvodnje in razvoj zadružništva nazadujeta. Posledice se kažejo v tem, da je ponudba hrane manjša od povpraševanja, in so potrebni posebni napori za zadovoljivo oskrbo z osnovnimi živili v turistični sezoni. V teh dneh klub povečanim odkupnim cenam živine in povečani maloprodajni ceni mesa že primanjkuje svinjskega in govejega mesa. Nastale so velike poslovne izgube, ki pa so samo delno znane, saj tistih na kmetijah ne štejemo. —Sedanja administrativno povzročena nesorazmerja v kmetijstvu je težko naenkrat izravnati prek tržnih cen, čeprav nas stroka uči, da bi lahko po tej poti najprej izravnali neskladja. Če tega ne bomo storili, bomo blizu administrativnega razdeljevanja potrošnih dobrin. Vemo pa, da hrana na karte ni dobra stvar. Upam, da se to ne bo zgodilo. Najnovejši sklep zveznega izvršnega sveta, da vendar cene mesa in mleka ne bi več odrejal zvezni zavod za cene vliva upanje, čeprav se je hkrati treba bati raznih projekcij cen pod novimi imeni, ki so sedaj v modi. Novi devizni zakon je prinesel razočaranje Življenje bo izsililo rešitve Novi devizni zakon je vse bolj kritiziran, nanj se usipa plaz prj' pomb in hudih besed. Postaja jasno, da je večina gospodarskih organ1' zacij v škripcih, da je večini prinesel razočaranje. Torej lahko obrnje" no rečemo, da ustreza le nekaterim. Po treh mesecih in pol smo še vedno v uvajalnem obdobju. Še vec> vse bolj kaže, da bo (je) življenje izsililo rešitve. Drugače pač ne nw| biti, saj sta negotova izvoz in uvoz, marsikje v gospodarstvu pa pravij? takole: edina sreča, da smo se ob koncu leta dobro oskrbeli z material1' sicer bi se proizvodnja že ustavljala; če bo šlo tako naprej, bomo zdrža* li še mesec, dva — do poletja. Stvari torej niso bile modro predvidene, ocenjevalci so se ušteh uvajalni rok je bil prekratek, tako korenita sprememba bi zaslužil* vsaj preiskus na reprezentativnem vzorcu. Dogajanje že napoveduJe spremembo zakona, ki na dolgi rok vsekakor ne bo zdržal. Kajti zaže* lenega učinkovanja deviznega trga ni, tam se pogovarjajo o zelo majh' nih, obrobnih zneskih. Devizni trg ne more sloneti zgolj na povpraša vanju, za vsakršnega je potrebna tudi ponudba. Ker aprila in maja 110. člen ne bo tako krut, kot je bil v prvih TO& secih letošnjega leta, bo gospodarstvo lažje dihalo, hitrejši bodo planil' ni posli s tujino. Toda to bo le predah, saj že naslednji mesec prispej0 v plačilo spet večje dolžniške obveznosti do tujine. Ne gre se torej veseliti, da imajo zdaj poslovne banke v okvir1! svojih deviznih prilivov več možnosti, da urejajo stvari (gasijo požare) in da za vsako drobnarijo ne bo treba dolgo stati v vrsti. Priznati b° treba, da je zakonu botrovala birokratska zavest, ki sodi, da zmore S papirnato vojno urejati stvari. Vselej se namreč izkaže, da okrni svC bodo gospodarskih subjektov. Novi devizni zakon ne spodbuja izvoz8' ker ga ne veže na gospodarjenje z deviznim prilivom. Prava spodbud* so vendar ekonomske zakonitosti, ne pa dogovarjanje z bankami in državnimi ustanovami. Prej ali slej se bo izvozna nespodbudnost noveg8 zakona odrazila v izvozu samem. Če bo upadel, bo novi devizni zakol1 doživel najhujši poraz. Vprašanje pa se zadnje čase ne zastavlja zgolj ob konvertibilni lZ' voz, temveč tudi ob klirinškega. Padec cen nafte namreč ni zgolj m temveč tudi manjši izvoz v dežele, kjer kupujemo surovo nafto. Torej bo treba hitro najti odgovore na pocenitev nafte. Odgovore pa hitreje najdejo svobodni gospodarski Subjekti kot na vseh koncih omejeni I nemotivirani. M. Volčjak Od obljub in besed še ni bil nihče sit Pozivi dežujejo, mošnjiček pa hujša Kranj, 10. aprila — Položaj pretežnih izvoznikov, še posebej ? lesnopredelovane industrije, mora biti deležen posebne obij nave v organih gorenjske in tudi združene Ljubljanske banke*? sklenili na seji izvršilnega odbora in zbora Temeljne banke ™ renjske. Zadnje čase smo priča dvema skrajnostma. Skoraj ni sestanka, na katerem ne bi izvozniki ostro ali pa že skoraj obupano opozarjali na težak položaj. Lesarjem, ki so na najslabšem, se pridružujejo tekstilci, čevljarji in delavci drugih, dolga leta v izvoz vpetih panog. Izvoz prazni dohodkovne moš-njičke in marsikdo se mu že zavestno odpoveduje, čeprav je bila vstopnica na konvertibilne trge draga in zahtevna. Druga, zadnje čase tudi pogosto ponavljana skrajnost pa so pozivi na tekočem traku, ki prihajajo ponavadi iz organov in organizacij višjega ranga: negujte izvoz kljub slabšemu iztržku, to je naša edina možnost za preživetje, izvozniki morajo končno le dobiti položaj, ki ga zaslužijo. Sledili smo priporočilom, izvoz je bil del naše poslovne politike, kdaj tudi na račun slabše oskrbe domačega trga, sklepali tudi dolgoročnejše posle in ustvarili ime in sloves na tujem trgu, je dejal v četrtek na seji izvršilnega odbora temeljne banke Gorenjske direktor tržiškega Zlita Marjan Bizjak. Nihče nam ne more očitati, ker krnimo izvozne posle in se s tem ponašamo neodgovorno. Ne moremo dovoliti, da bo naš delavec še naprej zaslužil manj in živel pod bremenom izgube zato, ker izvaža, ker razume pozive in potrebe družbe. Namesto nagrade je tepen, v podrejenem položaju, čeprav večinoma dela najmanj toliko kot delavci v drugih panogah. Ljudje sedaj neupravičeno krivijo nas, poslovodne delavce in samoupravne organe, ker sploh še vztrajamo pri izvozu. Nekateri so še vedno na boljšem, saj dosegajo boljše cene. Lesarji pa prodajamo na tujem v veliko škodo, v domači prodaji pa te razlike ne moremo pokriti. Do polletja bomo mogoče še zdržali, potem pa ne vemo, kako: ali naj se najdejo ustrezne 1 C Bo kat ti z hv v/e , pi sno hirvj ci p. v s( "lis in r Hab Poe; Nesmisel Sedanji devizni zakon določa. ^ morajo priti devize od prodan*^ »1 Je p za ] Hov JJ3 Vi Pote blaga na tujem v Jugoslavijo v t^i dneh. Ta rok je v bistvu nestvarejj *° saj je po svetu ta večinoma ro*^ b ;< dni. Tujim kupcem je rok 60 . vedno manj mar, ker v večini m. merov zahtevamo disciplino saj* od njih, sami pa ponavadi plačaj* blago v tujini šele takrat, ko im8?!j denar. To pa je kdaj tudi po več * 90 dneh d*1 vJfc rešitve ali naj se naše, drago 6raW tovarne, zapro in ljudje zaposlijo °* je. Od obljub ni mogoče živeti. Odgovornosti za nastali položaj kaže iskati v tovarnah, med dej8 Njihova beseda je v teh razmera*1^ maj slišna. Odgovornost je vedno j na strani tistih, ki so brez pravih °^ v*rsi v? S s Ki »c s s posledic sprejeli novo zakonodaj0^! so bili in so še gluhi za pripombe ■ nastajanjem zakonov in sedaj, »° že tri mesece povprek kritizif8^ Kmalu bo minil en mesec, ko so -napovedane prve »dramatične« ?jj membe zunanjetrgovinske meflJ vendar teh sprememb za zdaj še f1 ^ voz in izvozniki ostajata dve lep1-derni besedi. t jji Prav tako bodo tujemu kupcu s% 0 < prej malo mar naše plačilnobila^ 4 « težave. Njegov cilj ostaja dobiti,1 ^ goslavije pravočasno, kvalitetno 10 ^ cenejše blago. Tudi reči »ne« mu i? ko, saj je ponudba blaga, ki ga m1^ dajamo, velika. Računanje na ra*iJ2 vanje naših težav je povsem nes no, zato imamo sami v rokah škafi platno. J. KošnJ C, Sv. Lenart nad Lušo —- Posledice novembrskega žleda se bodo še doj' ga leta poznale na etatu. Tudi s spravilom polomljenega drevja bodj* še težave. Pozimi je kmete oviral sneg, zdaj pa se začenja glavno d&0 na poljih. — Foto: F. Perdan S 0 K N 15. APRILA 1986 KULTURA .5. stran @@sjssss©jes' igjgč DPD Svoboda Bohinjska Bela Tradicija igranja ostaja bohinjska Bela, aprila — Po nekaj premier v sezoni, letos so *r štiri; ob starejših, izkušenih, se pojavljajo tudi mladi, vne-12a oder in lepo govorjeno besedo — vse to je značilno za dejanje DPD Svoboda na Bohinjski Beli. Tradicija ostaja, saj v*ečejo zgledi, pa tudi dobro mentorsko delo šn j V gotovo ni majhna reč, če tak-hi° d/;uštvo, kot je DPD Svoboda Bonska Bela, ob svoji štiridesetletni-v P°stavi na oder kar štiri premiere ?_ezoni. Letos so bile to Pekarna .js-tnaš Svetlane Makarovič, Rdeče da'n0^ly v mav"cl W. Bauerja, Ka-^SSe ženski jezik ne suče Vojmila ^badema in recital Kuntnerjeve eziJe z naslovom Moja hiša. skoraj vse dni zaseden; zdaj so vaje, zdaj nastopi, zdaj sestanki. Le najstarejši se še spomnijo, da so takoj po vojni postavili igri Mati in Našo kri na Rotovem skednju. Tam se je pravzaprav začela igralska tradicija; pa tudi že prej so igrali, če drugje ne, pa na prostem ali pa na skednjih pri stari šoli. Z nemajhnim ponosom povedo, da so igrali že pred 80 leti in bi morali letos proslaviti pravzaprav še enkrat večji jubilej. »Nekaj bo že držalo — Belani imamo igranje v krvi, sicer se tradicija ne bi obdržala od začetkov, okoli leta 1906, pa do danes. Res je bilo vmes tudi nekaj zatišja, posebno v letih, ko smo gradili kulturni dom, toda vedno JUBILEJNE NAGRADE - Na skupnem praznovanju 40-letnice DPD Svoboda in praznika krajevne skupnosti Bohinjska Bela bodo najzaslužnejšim članom društva podelili Linhartove značke za desetletno, dvajsetletno in tridesetletno neprekinjeno delovanje ter eno Linhartovo plaketo. Ves ta teden pa se bodo vrstile tudi predstave in koncerti v kulturnem domu. , »Vsako leto sicer ni tako bogato,« ^Povedal Viktor Ravnik, predsednik 2ai p ^V0D°da. On in še nekaj drugih, J* ljubiteljsko kulturo vnetih kraja-10v skrbi, da se na Bohinjski Beli v njihovem Mladinskem domu vedno nekaj dogaja. »Vendar pa v sezoni skoraj vedno pripravimo vsaj po dve premieri, saj imamo okoli 50 aktivnih članov, vseh članov društva pa je še enkrat več. Najbolj delavni sta prav dramska skupina in recitatorska sekcija«. Starejšim, izkušenim režiserjem, kot je na primer Ludvik Knafelj, so se uspešno pridružili tudi mlajši, Maja Podjed in Polona Ropret na primer. Ni se treba bati, da bi to delo zamrlo, saj prihajajo novi tudi iz mladih vrst, predvsem iz šolske dramske sekcije. Odveč je povedati, da na Bohinjski Beli ne mine proslava, ne druga prireditev, ne novoletno praznovanje brez udeležbe članov DPD Svoboda. Njihov Mladinski dom, ki so ga zgradili po vojni in nato tudi obnavljali, je smo znova začeli,« pravi Anton Kelbl, ki je pred časom prejel za dolgoletno delovanje na kulturnem področju srebrni list, najvišje slovensko priznanje za ljubiteljsko delovanje. Treba pa je povedati tudi to, da je dvorana s 130 sedeži na Boh. Beli vedno povsem polna, kadar domači kulturniki pripravijo predstavo. Tudi predstave drugih društev, ki gostujejo, so dobro obiskane. Neredko se Belani odločijo tudi za gostovanja, letos so največkrat ponovili Pekarno miš-maš, s predstavo Rdeče in modro v mavrici pa so se uvrstili na letošnje gledališko srečanje Naša beseda 86. L. M. gj Benedik, delegat za 10. kongres ZKS trovanje premične kulturne dediščine to^V; aprila — Imamo prav tako kvalitetno kulturno dediščino kot so-jp?nti narodi, v veljavi je že peto leto tudi zakon — pa vendar vse še ne si,/ wa teko kot bi moralo. Prav o tem — o nalogah muzejev in tudi o govSn.em družbenem interesu do tega področja kulture bo na kongresu vtP^i Franc Benedik, strokovni sodelavec Gorenjskega muzeja ^nju v^J? Je bil v Sloveniji sprejet zakon o Je v . uaravne in kulturne dediščine, Zvrs|^ teoretično kazalo, da se bo ta Vte(j kulturne dejavnosti lahko enako-$l0vn° vključila v kulturno ponudbo v kmtenskem in tudi jugoslovanskem tju uFnem prostoru. Žal še po petih leto^ številnih občinah, ki imajo bogato ^ ^stno dediščino, ne storijo ničesar Jeno varstvo in ohranjevanje. $tyoeprav zakon določa soustanoviteljic muzeja, je tudi 'na Gorenjskem ta- Pnrner velja za jeseniško občino, nima muzejske dejavnosti,« pravi HjSQnc Bene{jik. »Da v Sloveniji občine bjr dojele pomena ohranjevanja kul-de f. dediščine, kaže tudi problem gle-<% nanciranja premične dediščine; jfylne v povprečju namenjajo za to de-' 'fii'k^ °d ene do tri stotinke odstotka 1^ n i?ne?a Produkta- s tako skrbJ° se ^vr»- a^ casa ne bomo mogli približati qvnj —----e>-- f--------- tv. J Muzejske dejavnosti v sosednjih ^olikah.« opJ^edice pa so zgovorne. Slaba nia muzejev, zastarelost naprav, ni denarja za sodobnejša tehnična pomagala . . . Razen tega pa vsi muzeji na Slovenskem, izjema je le novomeški, delajo v starih stavbah, ki so najpogosteje kulturni spomeniki — zanje pa je tako za vzdrževanje kot za opremljanje treba odšteti dosti več kot za vzdrževanje novejših stavb. Ni čudno, da so slovenski muzeji brez sodobnih sredstev tako za predstavitev kulturnega bogastva kot tudi za njegovo zaščito, dokumentacijo. V tem gotove zaostajamo vsaj za trideset let; pa ne le za razvijajočo se muzeologijo v svetu, temveč tudi v Jugoslaviji. »S tem se spisek težav glede varstva premične kulturne dediščine pri nas še ne konča,« pravi Franc Benedik. »Muzeji so pogosto nemočni, kadar gre za dotok kulturne dediščine (muzealij) v muzeje. Nemogoče je tekmovati s posameznimi privatnimi zbiralci, ki lahko za določen predmet ponudijo nekajkrat višjo ceno, kot jo zmore ustanova, ki naj bi zbirala in varovala premično kulturno dediščino. ^ernovo gledališče Kranj Pijani gostujejo $q**J, 15. aprila — Jutri, v sredo, začenjajo celjski gledalirčniki v Pre-%y*ovem gledališču peto, predzadnjo predstavo te gledališke sezone, cenita komedija G. Feydeaua Bolha v ušesu t^v Peto predstavo v ciklusu predlo g]*a odrasle bo kranjsko Prešerno-k> gledališče ponudilo publiki komediju £~LHA V UŠESU morda največje-^biografa tega stoletja, George-H jj ydeauja. Uprizoritev so v tej sezo-B^uJPravili v Slovenskem ljudskem • u lz ^e^a (ki s to komedijo za-6 v zaCe^ku sezone napovedano tatovo delo Slavnostna večerja v j^nem zavodu). Celjski gledali-*i so redni vsakoletni gostje kranj-Vfi gledališča, ki si je v teh letih »iz-glede gostovanj enakovreden s z vsemi slovenskimi gledališči. ^d^coskega komediografa pozna \ ranjska publika, saj je Prešerno-(ty^e.dališče v sezoni 84/85 uspešno 1i gj Je potrdila publika, pa tudi števil-J^j^dališčniki niso zanikali te ocene) \x tT^0 njegovo delo Maček v ža-^išlf ° °dnievih lahko sodimo, da tudi *a uprizoritev Bolhe v ušesu sodi med boljše dosežke letošnje slovenske gledališke sezone. Izjemen humor ob dobri gledališki ponovitvi zagotavlja polno dvorano. Prav zaradi izjemne kvalitete je Fevdeau (rojen 1862, umrl 1921) še vedno stalno na repertoarju vseh svetovnih gledališč. Ob pomanjkanju dobrih komedij tudi slovenska gledališča večkrat segajo po njegovih uprizoritvah. Celjsko uprizoritev so pripravili režiser Vinko Modendorfer, dramaturg Janez Žmavc, scenograf Tomaž Marolt, kostumografka Alenka Bartl, koreograf inja Anka Vovk-Pezdir, lektorica Sonja Juvan, glasbeni opremljevalec Anton Natek in prevajalec Bruno Hart-man. Igrajo: Iztok Valič, Bojan Umek, Borut Alujevič, Bruno Baranovič, Igor Sancin, Miro Podjed, Matjaž Arsenjuk, Peter Boštjančič, Drago Kastelic„Ljer-ka Belak, Milada Kalezić, Mi j a Men-cej, Jana Šmid, Jagoda Tovirac in Franc Lukač. Pokazati moramo tudi na vzroke, ki so v muzejih samih pripeljali do tako slabega stanja. V nekaterih muzejih so se dolga leta akademsko poglabljali sami vase, premalo odločno so se vključevali v družbene in kulturne tokove — skratka, živelisopreveč samozadostno. Prav muzeji so bili pogosto odlagališče kadrov, ki ob raznih reorganizacijah niso imeli kam — jasno, da se niso znali in mogli poglabljati v vsebino dela. Nihče se ne ozira na sodobno nastajajočo kulturno dediščino: vsak prvi proizvod delovnih organizacij je premična kulturna dediščina. Zanamci bodo take izdelke prav tako z zanimanjem ogledovali kot zdaj mi prve lesene statve.« L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V četrtek, 17. aprila, ob 20. uri bo v Delavskem domu prireditev, na kateri igra kranjski Di-xieland ansambel. KRANJ — V Prešernovem gledališču nastopa v r io, 16. aprila, ob 19.30 v okviru ^unega abonmaja celjsko gledališče s G. Feydeaua Bolho v ušesu. Predstave bodo tudi v četrtek, petek in v soboto. DOMŽALE - V petek, 18. aprila, ob 20. uri bo v kinodvorani v Domžalah prireditev z naslovom Srečanje pevskih zborov. ŠKOFJA LOKA - Danes ob 17. uri bo v knjižnici Ivana Tavčarja ura pravljic z Matjažem Erženom. V četrtek, 17. aprila, ob 17.30 pa bo Foto-kino klub predvajal filme. * JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled mednarodna razstava karikatur. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik akad. slikarja Hermana Gvardjan-čiča. KRANJ — Danes ob 15. uri prireja Foto-kino klub Janez Puhar v Delavskem domu predavanje za fotografe ki jih mika specialna fotografija. Predavatelj Marjan Richter bo predstavil podvodno fotografijo. JAVORNIK-KOROŠKA BELA — DPD Svoboda France Mencinger pripravlja v razstavnem prostoru delavskega doma J. in A. Pibernika razstavo Likovnih del učencev osnovne šole Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela. Otvoritev bo v petek, 18. aprila, ob 18. uri. Ob 16. srečanju slovenskih lutkarjev Oživele lutke Kranj, 15. aprila — V četrtek, 17. aprila, se v Delavskem domu začenja letošnje slovensko srečanje lutkovnih skupin, med njimi so tudi gostje iz Niša, s Poljske, iz Avstrije in Italije. V okviru srečanja bo tudi razstava lutk in lutkovnih osnutkov slikarja in lutkarja Saše Kumpa ne gre tudi za njeno telesno prilagojenost človeku ali celo za preseganje človekove »veličine«. Za takšne »socializi-rane« lutke pravi lahko upravičeno pr-vošolka Maja, da niso prave, čuti se ogoljufano, ker je prava lutka samo tista, ki lahko živi na odru samostojno življenje. Animator, kreator naj bi estal še naprej neviden in naj ne bi kalil predstave, ki jo ustvarjajo lutke in ki pripada lutkam in otrokom. Gre za različne ravni in za različne pristope k lutkovni problematiki. Je cela pahljača možnosti, ki se različno prilegajo različnim potrebam posameznih udeležencev, tistih, katerim je potem vsa stvar tudi namenjena. Seveda kolikor so je deležni, od mladostnih do poznejših let, j a poznamo lutke za otroke pa tudi lutke za odrasle. V 16 letih srečanj slovenskih lutkarjev je letošnje šele drugič v Kranju. Reprezentančna slovenska lutkarija ne more biti drugo kot redek gost v Kranju, čigar prisotnost je treba toliko bolj izkoristiti. Posebna značilnost letošnjega srečanja je v tem, da celotno dogajanje ne bo več razdrobljeno po mestu in okolici, kot se je dogajalo na zdajšnjih srečanjih. Osredotočeno bo na enem mestu v koncertni in konferenčni dvorani Delavskega doma. Selektor srečanja je Vladimir Rooss, vodja lutkovne sekcije in režiser pri Gledališču čez cesto. Organizator srečanja pa je Zveza kulturnih organizacij občine Kranj. Franci Zagoričnik Vsakoletna srečanja, ki jih prirejajo slovenski lutkarji, opravljajo več pomembnih funkcij. So pregled najboljših lutkarskih dosežkov približno 200 lutkovnih skupin na Slovenskem. Potemtakem pomenijo tudi vrhnji obrat in samo vrelišče tega gibanja, v katerem se posamezni dosežki strnejo v enovito podobo našega lutkarstva in njegovega mišljenja in tudi njegovih perspektiv. Poglavitna funkcija srečanj pa bo verjetno kritično spodbujevalna. Ravno pri lutkah je zelo pogost izraz »stagnacija«, kot izraz za največje hudo, kakršno lahko lutke doleti. Te so večino svojega časa negibne, brez življenja, odvisne le od dotika človekovih rok, od njegovega pristopa in uporabe. Ta se mora nenehno spreminjati, prvič, od povsem podrejenega položaja lutke, od zgolj-manipulacije, se pravi od njene namišljene povzdignjenosti na odru; drugič, prek pripuščenosti tudi človeka kot igralca — lutka je pri tem na videz v boljšem položaju, ker ona ne igra, njena vloga je »naravna«, le človek je »neumeten«, izveden, spre-minjast, nekdo, ki se nekaj gre; in tretjič, do enakopravne udeleženosti človeka in lutke, dejali bi lahko demokratične, samoupravne. Ta oblika vzajemnosti igralca in lutke je v resnici najbolj odprta in dostopna in obenem najbolj zamotana. Zdi se, da je resničnost, verodostojnost lutke pri tem skaljena z njeno vključitvijo v družbo človeka, njena samobitnost je ponižana, kadar Program 16. srečanja slovenskih lutkarjev Četrtek, 17. aprila, Delavski dom — ob 9. uri Lutkovna družina pri WO Kranj: Na zeljnem listu — ob 9.30 Lutkovna skupina Pika, Za-dobrova: Hiša tete Barbare — ob 10.30 Lutkovna skupina OŠ E. Kardelja, Lucija: Kjer se prepirata dva — ob 10.50 Lutkovna skupina WZ Ormož: Ciciban, dober dan — ob 11.30 Lutkovna skupina ŠKUD Neža Pivk, Horjul: Hiša — ob 12. uri Lutkovna skupina OŠ. B. Ziherla: Glava v pesku — ob 15. uri Lutkovno gledališče Maribor: Zajčki in vesoljčica — ob 15.50 uri Gledališče Papilu: Deklica z vžigalicami — ob 20. uri Lutkovna skupina Pionirski dom, Ljubljana: Mrtvaški ples Kulturni dom Besnica — ob 13. uri Lutkovna skupina Skrzat, Knurovv, Poljska: Palček Tom Petek, 18. aprila, Delavski dom — ob 9. uri Lutkovna skupina ŠKUD J. Prime, Škofljica: Moj prijatelj Piki Jakob — ob 9.30 Lutkovna skupina Li-Lu, Litija: Pajkova delavnica — ob 10.10 Lutkovno gledališče J. Pengov, Ljubljana: Centervill-ski duh — ob 10.50 Lutkovna skupina OŠ Bogojina: Gospod petelin — ob 11.30 Lutkovna skupina PD Mozirje: Butalske razglednice — ob 12.15 Lutkovno gledališče Fenix, Niš: Bio jednom jedan lav — ob 15. uri Lutkovna skupina OŠ Podgrad: Butalci — ob 15.30 Lutkovna skupina Besnica: Zgo ba o Ferdinandu — ob 19. uri SDK Tabor, Tabor Mladih, Opčine pri Trstu: Kresna noč — ob 23. uri Lutkovna skupina dunajskih študentov, Dunaj: Božanska komedija Občinska pevska revija 86 Kranj, aprila — Tako kot že nekaj let doslej bo tudi letos Zveza kulturnih organizacij Kranj pripravila pregled pevskih dosežkov osnovnošolskih pevskih zborov z naslovom Občinska pevska revija 86. Prireditev bo v petek, 18. aprila, ob 18. uri v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju, drugi del prireditve pa bo naslednji teden, v četrtek, 24. aprila, ob 17. uri v osnovni šoli Josipa Broza Tita v Predosljah. Na pevski reviji se letos predstavlja 18 pevskih zborov, deset otroških in osem mladinskih. Ta petek bo v dvorani osnovne šole Franceta Prešerna nastopilo devet zborov: predšolski zbor vrtca IBI Kranj, otroški zbor nižjih razredov šole Franceta Prešerna, otroški zbor šole Lucijana Seljaka Stražišče, otroški zbor šole Bratstvo in enotnost Planina, otroški zbor šole Staneta Žagarja, otroški zbor višjih razredov šole Franceta Prešerna, mladinski zbor šole Bratstvo in enotnost, mladinski zbor šole Lucij a-na Seljaka in mladinski zbor šole Simona Jenka. Revija pevskih zborov nima tekmovalnega značaja, je pa vsekakor priložnost ne le za pregled pevskih dosežkov, temveč tudi za posvet zborovodij, od katerih je tudi odvisno, koliko od več kot 800 mladih pevcev bo tudi kasneje pelo v pevskih skupinah. Prav gotovo pa je takšna revija osnovnošolskih pevskih zborov (med njimi je letos le en predšolski) še posebej privlačna za starše, zato so običajno takšni nastopi zelo dobro obiskani. L. M. Wk-& M i:' Kranj, 15. aprila — V dvorani K3 II glasbene šole bo danes ob 19.30 nastopil Zagrebški pihalni trio. Program koncerta obsega dela Mozarta, Ebnerja, Haydna, Milhauda, Ruždjaka in Iberta. GLAS 6. stran ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 15. APRILA It* Štirideset let Športnega društva Triglav iz Kranja Partizan, nogometaši in judoisti Kranj, 14. aprila — Najdaljši staž ima telovadno društvo Partizan Kranj, saj praznuje devetdesetletnico. Nogomet je v Kranju organiziran že petinšestdeset let, judo klub pa praznuje tridesetletnico obstoja. Kranj je imel telovadno društvo že takoj po vojni, leta 1945 se je imenovalo telesno vzgojno društvo Storžič, kasneje pa Udarnik. Kot povsod po Jugoslaviji pa se je v letih 1951/52 preimenovalo v telovadno društvo Partizan. Današnji TVD Partizan Kranj nadaljuje tradicijo predvojnega Sokola in še prej Gorenjskega Sokola, ki so ga v Kranju ustanovili že leta 1895. Društvo Partizan Kranj deluje s tem imenom od leta 1951 dalje. Ker mu ni bila nikoli vrnjena telovadnica v Narodnem, sedaj Delavskem domu, gostujejo njegovi člani po telovadnicah v kranjskih osnovnih šolah. Že leta 1954 je imelo 562 članov; članstvo je v naslednjih letih upadlo na 300 do 400. V letih 1961 in 1962 so dosegli v mladinski konkurenci na državnih prvenstvih izredne uspehe, nato pa je delo za nekaj časa zastalo. Vzrok za to je bilo tudi dejstvo, da v kranjskih osnovnih šolah skoraj ni bilo telovadnic, tiste redke pa so bile prezasede-'I ne z redno osnovnošolsko telesno vzgojo. Ostala je smo rekreacija za odrasle v poznih večernih urah. Od leta 1960 je društvo organiziralo za svoje člane in za podmladek tabore-nje ob morju v Istri. V letih 1981 in 1982 je društvo s pomočjo občinske skupščine Kranj kupilo zemljišče v Banjolah pri Puli, kjer lahko v eni izmeni tabori do sto članov. Ko se je Partizan ob svoji petin-dvajsetletnici reorganiziral in pri tem našel svojo novo družbeno vlogo v podpiranju množične rekreacije otrok in odraslih, je na novo zaživel. Pridobil in izšolal je precej novih amaterskih vaditeljev in organizatorjev rekreacije. V teh letih se je povečalo tudi število članov. Čeprav imajo še vedno prostorsko stisko, jim je uspelo organizirati redno vadbo za predšolske otroke, gimnastiko za pionirje, pionirke in mladinke ter športno ritmično gimnastiko za prvo in drugo selekcijo po republiškem programu. Izvrstna je tudi rekreacija za i_ odrasle po interesnih skupinah. Imajo tekaško sekcijo, ki dosega odlične uspehe na Pohodih ob žici okupirane Ljubljane, rekreativne ekipe v nogometu in ženski odbojki pa se redno udeležujejo raznih turnirjev v trim-skih ligah. Zagnanost in vsi večji načrti pa se krhajo ob dejstvu, da so telovadnice še vedno prenatrpane. 65 LET NOGOMETA V KRANJU — Nogomet so v Sloveniji igrali že pred prvo svetovno vojno, organiziral pa se je po letu 1920, ko je bila ustanovljena ljubljanska nogometna podzveza. 3. julija 1920 je bil v Kranju ustanovljen nogometni klub Ko-rotan. Sprva so tekmovali po klubih po dogovoru, šele kasneje so organizirali ligaška tekmovanja. Med drugo svetovno vojno Korotan ni deloval, saj je šla večina članov v partizane. Po osvoboditvi so se bivši nogometaši ponovno organizirali v Korotan in začeli redno tekmovati v slovenski ligi. Preimenovali so se v Storžič, kasneje Prvi bodo praznovali smučarji Smučarji bodo praznovali prvi, in sicer v petek, 18. aprila, v dvorani kranjske občinske skupščine. Partizan bo slavil 25. aprila v dvorani na Planini, kjer bo tudi osrednja občinska proslava ob dnevu OF. Nogometaši bodo imeli osrednjo slovesnost 27. maja. 20. maja bo v Kranju nogometna tekma med Koroško in Slovenijo, Triglav pa bo gostil še Crveno zvezdo iz Beograda in Dinamo iz Zagreba. Judoisti bodo imeli osrednjo proslavo 24. aprila, ko bodo v Prešernovi ulici odprli nove prostore, 27. aprila bo na Planini tekmovanje v judu za pokal Kranja. v klub Udarnik. Pod tem imenom so nastopali dve leti, nato pa se preimenovali v nogometni klub Triglav. Kranjski nogomet je v povojnih letih dosegal večje uspehe Triglav je s članskim, mladinskim in pionirskim moštvom leta 1949 osvojil članski republiški naslov in prvak Slovenije je bil še v letih 1951 in 1953. Člansko moštvo je bilo finalist Pokala maršala Tita v Sloveniji v letih 1983 in 1984, leta 1985 so bili pokalni prvaki na področju Slovenije. Tudi uspehi mladincev in pionirjev niso bili majhni. Pri Triglavu so se vedno zavzemali za množičnost, predvsem pa za vzgojo lastnega kadra od pionirjev, ki jih vzgajajo v ŠŠD, vse do članskih moštev. Razen vzgoje nogometašev ima nogometni klub tudi stalno obliko za usposabljanje strokovnega kadra, predvsem trenerjev, ki uspešno vadijo in trenirajo vse selekcije v klubu. Cilj nogometnega kluba Triglav je nastopanje njihovega članstva z vsemi selekcijami v gorenjskem in slovenskem nogometnem prostoru. Cilj članov je, da bi se Triglav leta 1987 uvrstil v medrepubliško nogometno ligo. Nogomet v Kranju ima amatersko osnovo in s takim delom bodo pri kljubu tudi nadaljevali. JUDO KLUB TRIGLAV - Judo klub Triglav Kranj je bil ustanovljen leta 1956. Pobudnika sta bila Franek Bratkovič in Borut Mlakar. To zvrst športa sta spoznala pri ljubljanski Olimpiji in sta jo prinesla v Kranj, začetki so bili v telovadnici Gimnazije. Z načrtnim delom je judo iz ljubiteljske dejavnosti prišel v tekmovalni šport. V začetku šestdesetih let so začeli Triglavani osvajati najvišje posamične naslove republiki in državi, uveljavili pa so se tudi na mednarodnih tekmovanjih. Leta 1961 je ekipa osvojila drugo mesto v slovenski ligi, leta 1962 so bili državni prvaki. Tokrat so tekmovali: Stane Stare, Milan Bavec, Vojko Kučina, Alfonz Host-nik, Viktor Pavčič, Stane Kavčič, Miha Molan, Franc Sifkovič, Mito Tre-falt, brata Govc, Jože Blaznik, Edo Zaplotnik, Brane Stare in drugi. Do leta 1967 so Stare, Bavec in Zaplotnik osvojili slovenska prvenstva v težki in poltežki kategoriji ter odličja na državnih prvenstvih. Po letu 1966 je prišlo do menjave generacij, kar se je pokazalo tudi v slabših ekipnih rezultatih. Čeprav večjih uspehov ni bilo več, so bili tekmovalci vedno v slovenskem vrhu. Leta 1969 so začeli nekateri judoisti trenirati karate, zato so leta 1973 ustanovili sekcijo za karate. V začetku osemdesetih let je Vili Frelih z načrtnim delom vzgojil novo generacijo. Začeli so tekmovati, organizirali so tudi mednarodno tekmovanje za Pokal Kranja. Leta 1983 je trenersko delo prevzel Vili Klemenčič; Triglav je organiziral več republiških prvenstev. Že v naslednjem letu so se začeli udeleževati tekmovanj v tujini, predvsem v Avstriji, Italiji in na Poljskem. V sezoni 1985-86 so namenili pozornost tekmovanju v slovenski ligi. Osvojili so prvo mesto — naslov republiškega prvaka. Največja pridobitev za ponovni vzpon juda v Kranv i so novi vadbeni prostori v Prešernovi ulici. Z dobrimi tekmovalnimi uspehi in z novimi prostori imajo možnosti za kvaliteten razvoj juda, tako za rekreacijo kot za tekmovanja. D. Humer Tridesetič ob žici okupirane Ljubljane Ljubljana, 10. aprila — Prireditve se oodo začele 25. aprila, ko bodo pionirji prvih štirih razredov osnovnih šol krenili Po poteh spominov in tovarištva. 9. maja se bodo začele osrednje prireditve. To bosta 28 kilometrov dolg pohod za moške in 14 kilometrov dolg pohod za ženske. Prijave bodo sprejemali na dan pohoda od 8. ure do 14.30. Za štafete zmage se morate prijaviti do 15. aprila. Moške štafete, ločene za osnovne in srednje šole, bodo tekle 3 x 1000 metrov, ženske pa trikrat po 600 metrov. Enako dolge proge bodo tudi za Tek bratstva in enotnosti. Start štafet bo med 18.35 in 19.42. Pred tem bo po ljubljanskih ulicah kolesarski kriterij, zvečer pa kot vrhunec Tek prijateljstva. Start bo ob 20. uri, proga pa bo dolga 4200 metrov. Naslednji dan, 10. maja, (sobota) bodo spet množični pohodi, ki vsako leto presegajo rekor de glede udeležbe. Udeleženci bodo lahko izbirali med sedmimi pohodi. Na najoddaljenejša mesta bodo vozili posebni avtobusi. Ta dan bo ob pol enaj- stih na Trgu revolucije osrednja slovesnost. Letos uvajajo novost. V nedeljo, 11. maja, bo pohod Po poteh spominov in tovarištva in to po celotni, 35 kilometrov dolgi trasi na kraju, kjer je potekala žica. Da ne bi bilo gneče, bo sedem startnih mest, cilj pa bo isti. Startati bo mogoče med 8. in 18. uro. Za spominsko plaketo in značko bo treba zbrati 8 kontrolnih žigov in sicer na startu, cilju in šestih kontrolnih postajah. Pohod je najzahtevnejši od vseh in se je zato treba nanj dobro pripraviti. D. Humer Sklenjena celoletna športna akcija — Prve delavske športne igre Tržiča 1985/1986 so uspele. V desetih športnih panogah je sodelovalo 1150 delavcev in upokojencev. Tekmovali so v veleslalomu, teku na smučeh, sankanju, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu, krosu, balinanju, atletiki in šahu, v prihodnje pa nameravajo vključiti še nočni tek po Tržiču, plavanje in tenis. Sodelovalo bi najmanj 1500 ljudi. Na sliki najuspešnejši v letošnji akciji: levo zastopnik zmagovalca, Peko Obutev II, v sredini zastopnica tretjeuvrščenega, DSSS Peko, in desno zastopnik Pekove Orodjarne, kije zasedla drugo mesto'. — J. Kikel 1* Negotovost v kranjskem hokeju se nadaljuje Razplet odvisen od Planike Kranj, 10. aprila — Odločitev o tem, ali bodo hokejisti kranjskega 1 j* glava v prihodnji zimi igrali v prvi zvezni ligi ali le v medrepubliški) v na podlagi pogovorov s predstavniki Planike znana 22. aprila. je hokejski klub lani sodeloval kot prejšnja leta, je na Triglav nas} vil tudi predračun v znesku 44 mm,. nov dinarjev, kolikor bi po njiho^ ocenah veljala ureditev dvorane & potrebe prvoligaških tekem. Zado). upanje za kranjski hokej je delov** kolektiv Planike, ki je že doslej magal hokejskemu klubu, vendar bistveno manjšimi sredstvi. (M*01^ grede povedano: klub je lani za V*? sezono porabil vsega 3,2 milijona & narjev). Razplet bo znan 22. aprjj ko se bodo hokejisti in hokejski & lavci Triglava ponovno sestali i° * glede na odločitev pripravili načrt d? la za prihodnjo sezono. Če bo tretje trkanje na vrata prve zvezneJ£ ge zaman, bodo starejši hokejisti *J hali igrati. Kljub bo nastopal v republiški ligi s pomlajenim štvom; še več pozornosti kot doslej P? Negotovost, ki se je začela tedaj, ko si je člansko moštvo že nekaj kol pred koncem tekmovanja v medrepubliški slovensko-hrvaški ligi priborilo pravico do nastopa v prvoligaški konkurenci, se nadaljuje. Hokejski klub je z možnostjo in z njo povezanimi finančnimi problemi seznanil kranjsko telesnokulturno skupnost, svet za telesno kulturo pri predsedstvu občinske konference SZDL in druge organe, a v težavnih gospodarskih razmerah kaj več kot načelne podpore ni dobil; nikogar pa za zdaj ni, ki bi bil pripravljen prevzeti tudi težko finančno breme. V klubu so namreč izračunali, da bi za nastopanje članskega moštva v prvi zvezni ligi ter pionirskega in mladinskega v slovenskem ligaškem tekmovanju rabili po cenah iz februarja 32 milijonov dinarjev. To je v primerjavi s proračuni ostalih zveznih ligašev izjemno malo, glede na to, da so lani delovne organizacije v občini združile za ves kranjski šport vsega 25 milijonov dinarjev, pa dokaj veliko. Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem, s katerim bo namenil vzgoji mladega tekmo^ nega rodu, za kar bo Zveza telesD kulturnih organizacij Kranj tudi Z poslila poklicnega trenerja. C. Zaplotn* 1 ( V] m še Pt jo KOŠARKA Kranj, 14. april — Dvorana na Planini )e la v nedeljo prizorišče finalnega obraci starejših pionirjev za republiški košarko-a festival. Naslov so drugič zapored osV i košarkarji Gorenjske, ki so v tekmi za P ^ mesto premagali moštvo Domžale-Ka^j tretji pa so bili košarkarji ekipe BezigJ ^ Šiška. V predtekmovanju so Domžale-^^ nik premagale Bežigrad-Šiško (57:48), j renjska pa Trbovlje (81:66). V tekmi za1r" mesto je bila ekipa Bežigrad-Šiška boljsa t Trbovelj (109:65), za prvo mesto pa je Gor \ ska premagala Domžale-Kamnik (59:<>"ru finalu v Mariboru so bile starejše pion\tf Gorenjske druge. Pod vodstvom treneru Erlaha in Gorenca so za ekipo ^°re^'\A igrali: Mali, Mohorič, Mihajlovič, K°'a Kern, Prevodnik, Štefančič, Fučko, posnetku z žogo), ki je bil izbran za na] šega igralca in je bil tudi najboljši stTLp Ferjančič, Juvančič in Keižar. (-dh) — * Ferjančič F. Perdan OD TEKME DO TEKME Gorenjska kegljaška liga — Končalo se je gorenjsko ekipno prvenstvo, trtic zapored so zmagali Kranjskogorci. V drugi skupini pa so zmagali Bl*L Vrstni red — I. liga: Kranjska gora 18, Simon Jenko 14, Jesenice 8, Gradiš 8, W, belj 8 in Lubnik 4; II. liga: Bled 14, Elan 8, Lubnik B 8, Krvavec 4, Adergas * D. H. „ Patruljni tek v Radovni — Strelska družina Janez Mrak Dovje-MojstranH priredila v spomin na požig Radovne leta 1944 patruljni tek na smučeh. Pri i2^. bi tekmovanja je pomagal tudi svet za LO in DSZ pri jeseniški občinski skup5*, ni. Organizatorji razmišljajo, da bi na prihodnja tekmovanja vabili tudi moš^j drugih delov Gorenjske in ne le iz jeseniške občine. Ekipa Strelske družica Gozda Martuljka je zmagala v skupini moških nad 35 let, ekipa KS HrušicalH bila najboljša med moškimi do 35 let, med ženskami pa je zmagala ekipa ^ skega društva iz Mojstrane. — J. Rabič j Primskovo vodi — V prvem kolu spomladanskega dela občinske nogorfl^ lige Kranja je Primskovo premagalo Bitnje, Zarica, Sava Britof in Kokric*J igrali neodločeno, Podbrežani so premagali Šenčur, Mavčiče pa Trboje. Vj. Primskovo pred Zarico, Britofom, Savo, Bitnjami, Mavčičam itd. V B ligi je Pj) dvor premagal Visoko, Hrastje in Velesovo sta igrala neodločeno, Podgorje P8I premagalo Grintavec. Vodi Preddvor pred Velesovim, Hrastjem, Podgorjefl1' sokim in Grintavcem. — D. Jošt. Kranjski judoisti uspešni — V Ljubljani je bil judo turnir za pionirje. Te^. vali so tudi Kranjčani, ki so ekipno zmagali, saj so imeli kar šest finalistov. ^ boljši so bili Zevnik, Repič, Ovsenik, Medja, Potrebuješ in Zrim, ki vadijo prj ^ bu in pri sekcijah v osnovnih šolah Staneta Žagarja v Kranju in Matija Valjaj v Preddvoru. Na Jesenicah pa je bil mednarodni ženski turnir. Kranjčanka Kaštrun je zmagala, Daša Ropret pa je bila peta. Marica Erbežnik pa je bila VL tegoriji do 56 kg druga. Na tekmovanju so sodelovale tudi Jeseničanke. — D- pler Najmlajši na Zelenici — SK Tržič je organiziral na Zelenici tretjo pionir' tekmo v slalomu za pokal Tržiča. Tekmovali so pionirji, rojeni leta 1975 in ka^. je. Na tretji tekmi so zmagali Petra Jurjevčič, Tina Jerkič, Blaž Belhar in Anr,r > KRONIKA 7. STRAN (^m®SMJ©IEnGLAS Tehnični nadzor motornih vozil Napake ponavadi odkrije pregled ^"fcnj, aprila — Lani so med blizu 46 tisoč pregledanimi vozili v kranjski občini zavrnili 32 odstotkov vozil zaradi raznih pomanjkljivosti. To je sicer nekoliko manj kot leto prej, vendar ^ vedno preveč voznikov pripelje slaba vozila na tehnične Poglede, ugotavljajo v kranjskem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. ^*hnična brezhibnost vozila je pomembna za varno vožnjo — Foto: F. P. Ha^f Varno vožnjo je velikega pome-£ tehnična brezhibnost vozil. Zal se .^ga vozniki premalo zavedajo, kakor £ .j^oČ ugotoviti na osnovi statisti-v lV Podatkov s tehničnih pregledov jj.2". Na njih namreč zavrnejo zara-2j,raznih pomanjkljivosti številna vo-v a- To pa dokazuje kaj slabo skrb ^.zrukov zanje in s tem posredno tu-j za varen promet. Preveč voznikov »C V?cm° razmišlja približno takole: . e. Je kaj narobe z vozilom, naj ugo-; ^1° kar na tehničnem pregledu, saj 4 *° njihovo delo!« nik 0tovo bi bil° bolje, če bi vsak last-sD v°zila sklepal, da je koristneje pr°ti vzdrževati vozilo, kot pa naen- krat izprazniti žep za nujna popravila ob tehničnem pregledu. K temu pa ga ne sili samo zakon gospodarnosti, ampak tudi zakon o varnosti v cestnem prometu. Z njim je nedvoumno predpisano, da morajo biti vsa vozila v prometu tehnično popolna, torej brez napak in okvar. Ali je tudi v resnici tako? Iz podatkov za celotno Slovenijo je razvidno, da so lani izločili na pregledih od približno 610 tisoč vozil 37 odstotkov vozil. V kranjski občini, kjer za tehnične preglede skrbita tehnična baza AMZS in Alpetourova delavnica, tako lani kot predlani niso dosegli republiškega poprečja zavrnjenih vozil, vendar so še dve leti prej zapored našteli prek 39 odstotkov tehnično nepopolnih vozil. Slabe zavore in signalne naprave Lani so v Kranju pregledali 45.984 vozil, kar je za slaba 2 odstotka več kot leto prej, Povečanje je bilo opazno predvsem pri motornih kolesih in traktorjih. Od 37.845 osebnih avtomobilov so jih zavrnili 13.183 oziroma 34,8 odstotka, od 2467 tovornih vozil 873 oziroma 35,4 odstotka, od 548 avtobusov 172 oziroma 31,4 odstotka, od 2035 motornih koles 120 oziroma 5,9 odstotka in od 3089 traktorjev ter delovnih strojev 361 oziroma 11,7 odstotka. Skupno so zavrnili 14.709 vozil oziroma 32 odstotkov vseh pregledanih vozil, pri čemer se je glede na leto poprej občutno zmanjšalo število zavrnjenih traktorjev in motornih koles. Tehnična urejenost osebnih in tovornih vozil ter avtobusov ni kaj prida napredovala. Take razmere ni moč pohvaliti posebej pri avtobusih, ki jih pregledujejo celo dvakrat na leto. Razen tega je v prometu vedno več starejših vozil, zlasti osebnih, ki predpisani kontroli na tehničnem pregledu sicer zadostijo, vendar bi jih morali izločiti iz prometa zaradi splošne dotrajanosti. Število odkritih pomanjkljivosti ni spodbudno. Največ, prek 9400, so jih našteli na zavorah, sledijo signalne naprave z 8151 napakami, krmilni mehanizem s 3941 okvarami in gume z neustreznim profilom na 2667 vozilih. Razen 1352 primerov nepravilnega izpuha so odkrili še prek 4200 raznih pomanjkljivosti. Čeprav se je brezhibnost vozil v primerjavi z razmerami iz prejšnjih let lani izboljšala in se je zmanjšalo tudi število pomanjkljivosti na pregledano vozilo, je napak na vozilih še vedno preveč. Ker je njihov odstotek visok pri najpomembnejših elementih vozil za varno vožnjo, se bo treba nad ugotovitvami zamisliti in nekaj storiti za spremembo. Pri analiziranju razmer ni dovolj, kot ocenjujejo v kranjskem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, samo opravičevanje z objektivnimi vzroki za slabo tehnično urejenost vozil. Da bi jo izboljšali, bo nujno zaostrovanje odgovornosti lastnikov vozil. Tehnični pregledi bodo morali postati le kontrola predpisanih zahtev za zanesljivost vozila, zanjo pa bodo morali bolj kot doslej skrbeti vozniki sami. S. Saje KLICAJ ZA VARNOST P. Z. Žlebir Če je cesta igrišče Ko se na jesen odpirajo šolska vrata, je z vseh strani polno opozoril za previdno vožnjo, kajti na cesti so otroci. Akcija za večjo previdnost na cestah pa je še vedno zgolj kampanjska, večkrat odvisna od modre uniforme kot pa od resnične preventivne osveščenosti. Med žrtvami prometa je namreč še vedno veliko otrok, lani jih je v nesrečah umrlo šest. Letos sicer še noben otrok ni umrl v prometni nesreči, vendar nas troje dogodkov iz preteklega tedna opozarja, da ne smemo biti tako brezbrižni, kadar gre za varnost najmlajših udeležencev v prometu. Prve pomladne dni pločnike in ceste preplavijo pešci, med njimi je veliko otrok. Vozniki so enako brezskrbni kot prej, namesto da bi ostreje opazovali okolico in bili pozornejši do otrok, ki se jim utegnejo vsak hip znajti pod kolesi. Trije otroci, eden na Kokrici, dva na Jesenicah, eden laže, dva huje ranjena. Igrali so se ob cesti, nenadoma je pripeljal avto, neprevidnost jih je tisti hip gnala na cesto in zgodila se je nesreča. Cesta je cesta in ne igrišče, to so jim starši očitno premalo-krat zabičali, prav pa bi tudi bilo, ko bi jih skrbneje imeli na očeh. Prav tolikšna, če ne še večja odgovornost pa zadene tudi voznike. Vedeti namreč morajo, da se malčki ne zavedajo nevarnosti, ki preži na cesti. Kadar se torej vozijo mimo gruče otrok, ki se igrajo ob cesti, lahko pričakujejo kak nepredviden skok na cesto, za žogo, za vrstnikom. Previdnost in počasnejša vožnja v takem primeru nikakor ne bosta odveč. Vzgoja za varnost v prometu Škofja Loka, 12. aprila — Več kot štirideset tekmovalcev iz osnovnih in srednjih šol škofjeloške občine se je v soboto pomerilo na tekmovanju Kaj veš o prometu, ki so ga letos pripravili v osnovni šoli Petra Kavčiča. ^^jski delavci milice poročajo branju zelo manjka parkirišč Pofi^.'aprila — Kranjski izvršni svet je na prvi seji ta mesec obravnaval °^in i0« **ostaie mibce Kranj o lanskem letu. Pri tem so izluščili naloge kif^v^Jh upravnih organov, ki se nanašajo na veliko pomanjkanje par-cest' ? v mestu, odstranjevanje zapuščenih vozil, popravila nekaterih 111 obnovo dotrajane postaje milice. bila Kra.nJski občini ocenjujejo, da je ^ari""" Prometna varnost boljša tudi Ifraio .nove avtoceste in nekaterih do-^v{£nin lokalnih in regionalnih cest. sp cesta in novi Delavski most sta Pr0J^enila prometne tokove, težišče 'U c ta se Je preneslo na Primskovo HnSto Kranj—Brnik. Zato je nujna t$ i^čna rekonstrukcija Ceste Stane-'s^Sarja in Oldhamske ceste, pred- °* zaradi večje varnosti otrok. if^Kranju manjka veliko parkirišč. ^rkirrf1 ^ re^*v *e z 8racmJo novih kazni je učinkovito le površin, izrekanje manda-v najbolj Kr Primerih kršitev. ^vij^^Jiteta se umirja, kar so ugo- e ze leto prej, po drugi strani pa Janj Plavilo več hudih kaznivih de-^a'. ' ^* ,aPrila — Malomarno odvržen cigaretni ogorek je v petek zve-t%r ar|etil požar, ki je uničil gumijaste in poliuretanske podplate, pete ^jejt!lDalažo. Gasilci so z učinkovitim gašenjem preprečili, da ni ogenj *epil. V tovarni so sklenili ostreje ukrepati proti kadilcem. slti^.a .s,rečo smo hitro zadušili ogenj v **j h; U* Vsi smo se bali naihuiše8a' M|a !.?Senj lahko zanetil lepila, ki so *den Zu žarišča požara,« je povedal nif^ °d gasilcev. Ves počrnjen, z dihal-kartlaparatom, oprtan z dvema jeklen-nerna> se je vrnil iz skladišča gumar- V ! *Jer je gorelo. v6c Petek popoldne, po malici, so delala* delavki kadili na stopnišču blizu W^nega skladišča gumarne in se--Ce- Er»a od delavk, F. B , je odvr-Wln Pohodila nedogoreto cigareto, tlej Pa °dšla v sekalnico. Ogorek je Pad^Prej in zanetil na tleh ležeč od-k\ £l Papir. Ogenj se je hitro širil, za< Je embalažo in'plastične zabojčke s podplati. Okrog 19. ure je dežurni gasilec opazil dim, sprožil alarm in začel gasiti. V nekaj minutah so začeli gasiti tudi njegovi kolegi iz tovarne, njim so se pridružili gasilci iz BPT, GD Tržič, Tovarne kos in srpov, ter poklicni gasilci iz Kranja. Zvok siren je priklical tudi več delavcev Peka, ki so prihiteli pomagat. Hodnik, ki vodi do skladišča, je bil zadimljen in poplavljen. Blizu žarišča požara so bila sprva lahko Le gasilci, opremljeni z dihalnimi aparati. Bili so učinkoviti, ukrotili so ogenj, takoj so začeli odstranjevati še vedno tleče gume in poliuretanske podplate. Potem, ko ni bilo več nevarnosti za širjenje ognja, so delavci in gasilci naredili »verigo« in odstranjevali vse, kar je še ostalo. Komisija UNZ Kranj je kmalu ugotovila vzrok požara. Ponoči so opravili rekonstrukcijo dogodka, na kateri sta bila dežurni tožilec in preiskovalni sodnik. Delavko bodo ovadili sodišču za povzročitev požara. V soboto zjutraj je skupina štiridesetih delavcev gumarne, sekalnice, mizarjev in elektrikarjev začela čistiti in popravljati, kar so nadaljevali še v nedeljo. Delavci v tozdu Poliuretan so pa oba dneva prišli delat. »Uničenih je 25 tisoč podplatov, 2500 plastičnih, že oblečenih pet,in embalaža. Škodo smo ocenili na 30 milijonov dinarjev. Škode na zgradbi in instalacijah pa je za več kot 10 milijonov dinarjev. Najmanj 15 milijonov nas bo stal izpad proizvodnje,« je v soboto povedal predsednik KPO Peka, Franc Grašič. V štirih montažnih oddelkih potrebujejo vsak dan okrog 10 tisoč podplatov. Proizvodnja bo med tednom motena, toda v Peku so se organizirali, da posledice požara ne bi čutili njihovi kupci. Te dni namreč izdelujejo obutev za ameriškega naročnika. Ogenj v Pekovem skladišču so na srečo hitro zadušili V tovarni bodo poostrili preventivo. Prostore, določene za kajenje, bodo protipožarno opremili. Kadilce, ki ne bodo spoštovali navodil, pa bodo kaznovali. Besedilo in foto Mirko Kunšič ©©IgSSSJMSIIGLAS 8. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE OD TU IN TAM... Priprave na gradnjo na Visokem Letos zemljišče in gradbeno dovoljenje Visoko, aprila — Andrej Lapanja, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Dolžnost predsednika sem prevzel pred dnevi. V štirih letih prejšnjega mandata je bilo veliko narejeno, tako bo tudi poslej.« Andrej Lupanju, novi predsednik sveta krajevne skupnosti Visoko V minulem mandatnem štiriletnem obdobju je bilo v krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini z naseljema Luže in Milje veliko narejeno. Novi predsednik sveta krajevne skupnosti Andrej Lapanja, ki je bil osem let član sveta, dolžnost predsednika pa je prevzel pred nedavnim, ocenjuje, da je tudi za to srednjeročno obdobje program dokaj zahteven. »V minulem obdobju je bilo v krajevni skupnosti zgrajeno telefonsko omrežje za tri vasi in za vas Suho. Pridobili smo zemljišče za športni park, na njem pa že stoji objekt, zgrajen do četrte faze, v katerem bodo garderobe, tuši in prostori za delo osnovne organizacije ZSMS. Zgrajena je bila tudi cestna povezava med Lužami in Olševkom. Obnovili smo dvorano in most na Visokem. Delo- ma pa smo uredili tudi dostop z glavne ceste pri športnemu parku. Sodelovali smo tudi pri gradnji mrliških vežic v Šenčurju.« »Telefonsko akcijo ste komaj končali, a so že nove želje po priključkih.« »Na to smo mislili, zato smo v program za to srednjeročno obdobje tudi zapisali, da moramo zgraditi skupni objekt, v katerem naj bi bila nova Mercatorjeva trgovina, pa pošta in prostor za avtomatsko telefonsko centralo. Nad temi prostori pa so predvidena družbena stanovanja. Sklenili smo, da moramo letos za gradnjo tega objekta pridobiti zemljišče in gradbeno dovoljenje, nato pa se bo začela gradnja. Razen tega pa za letos načrtujemo regulacijo potoka skozi vas Luže. Na Lužah pravkar končujejo tudi z obnovo in opremo prostorov v gasilskem domu. Na Lužah je letos predvideno tudi povečanje javne razsvetljave, na Visokem pa bi morali letos dokončati objekt v športnem parku, asfaltirati prostor pred križiščem za Cerklje in urediti še zvočno zaveso v dvorani zadružnega doma.« »Za krajevno skupnost Visoko je ob dosedanji skrbi za boljši standard krajanov oziroma komunalno urejenost značilna tudi živahna društvena dejavnost na nekaterih področjih.« »Razen sveta in organov krajevne skupnosti so bile v minulem obdobju aktivne tudi druge družbenopolitične organizacije in posamezna društva. Med slednjimi najbolj izstopajo kul-turno-umetniško društvo in gasilski društvi na Visokem in Lužah. Aktivnosti na vseh področjih naj bi se nadaljevale tudi v tem obdobju. Že na samem začetku pa smo namenili precej skrbi delu delegacij. Pogovarjali smo se že s sosednjo krajevno skupnostjo Olševek-Hotemaže, s katero imamo združeno delegacijo za SIS. Da bi dosegli učinkovito delovanje delegacij, je Franc Sire iz naše krajevne skupnosti prevzel odgovorno nalogo: nepoklicno bo namreč skrbel za povezavo delegacij za občinsko skupščino in skupščine SIS za krajevne skupnosti Visoko, Olševek-Hotemaže ter za Kokro in Jezersko.« A. Žalar Hrušica postaja gradbišče Hrušica, aprila — Mariborski Marles gradi na Hrušici novo trgovino, predvidevajo pa tudi gradnjo več stanovanj — Uredili so avtobusna postajališča in dobili rednejše avtobusne zveze z Jesenicami Predvidoma letos poleti bo Hrušica >ri Jesenicah postala veliko gradbišče, aj bodo začeli graditi karavanški pre-or. Samo naselje mora biti na gradnjo ripravljeno, čeprav bo najbrž ostalo 3 veliko problemov, s katerimi se bofl krajani srečevali med gradnjo. Krajevna skupnost šteje okoli 1500 udi, ki živijo v starem naselju in ti-tih, ki so se pred leti vselili v nove tolpiče in v zasebne stanovanjske hi-e na Belem polju. Na Hrušici načrtu-ejo še tri stolpiče in nekaj individual-vih hiš, zato je bila najnujnejša grad-vja trgovine. Sedanja trgovina je tako najhna in neustrezna, da se prebivalci aje odpeljejo po nakupih na bližnje esenice. Marles iz Maribora je na Hrušici že ičel graditi novo samopostrežno trgo-ino z gostiščem. Trgovina bo stala de-jvno organizacijo Golica okoli 140 mi-ijonov dinarjev, predvidoma pa jo bodo letos poleti že odprli. Za Hrušico je vsekakor velika pridobitev. Krajani so bili veseli tudi rednejših avtobusnih zvez z Jesenicami in ureditve novih avtobusnih postajališč. Načrti za Hrušico predvidevajo tudi napeljavo telefonskih priključkov — ob gradnji karavanškega predora. Zdaj jim je na voljo le telefonska govorilnica, kar je za tako veliko naselje vsekakor premalo. Ker bo na Hrušico prišlo veliko novih gradbenih delavcev, so krajani že pred časom zahtevali, da po Hrušici ne smejo postavljati improviziranih naselij. Že praksa na Jesenicah kaže, da so Marles gradi novo trgovino, ob kateri bo tudi gostišče — Foto: D. Sedej potem kar ostala in dobivala nove in nove stanovalce, ki jih ni bilo mogoče izseliti. Hruščani si zelo želijo, da bi vzporedno ob predoru Karavanke začeli graditi tudi obvozno cesto mimo Jesenic. Skozi naselje poteka magistralna cesta od Jesenic do Kranjske gore, ni pločnikov ali izogibališč, zato je cesta prometno zelo nevarna. Tako kot Jeseničani, ki živijo ali delajo ob magistralni cesti, si tudi na Hrušici ne morejo predstavljati, da bi bilo 7 tisoč motornih vozil iz predora na dan usmerjenih skozi naselja in mesto, ki že zdaj predstavljajo ozko prometno grlo. D. Sedej Prva vzgoja za delo v vrtu naj bo domača Kranj, aprila — Na plenarni seji Hortikulturnega društva Kranj so se člani pogovorili o dosedanjem delu društva in o načrtih za naprej. V preteklem letu so bili precej delavni: vse leto so urejevali društveni vrt, v njem so pripravili vrsto demonstracij, organizirali so razna predavanja, tečaje in podobno. Letos se nameravajo bolj posvetiti Kranju. Že lani so prevzeli patronat L Gori, doli, naokoli. . . — Je še kaj imenitnejše kot sta klanec in voziček? Pri Blejčevih v Adergasu je dvorišče vedno polno otrok. Hiša je malce v bregu, asfalt pa okrog in okrog. In Če »volan« prevzame Matej, dva pa zadaj porivata, gre, da se reče. Nak, teh svejih zabav na vasi ne bi za noben denar zamenjali za trde peskovnike in še bolj umetelno zavita zvirala pri blokih. — Foto: D. Dolenc nad Prešernovim gajem: vanj bodo nasadili več vrst grmovnic in ga uredili s pomočjo šolarjev, ki imajo v svojih šolah vrtnarske krožke. K delu bi radi privabili tudi kranjske srednješolce, ker bi bilo urejevanje mesta in zelenic z mladino veliko cenejše kot z delovno organizacijo, pa tudi vzgojno bi bilo. Društvo bo nabavilo nekaj več orodja prav v ta ne-men. Pozornost bodo namenili tudi Savskemu logu in kanjonu Kokre. Več bi bilo lahko v Kranju narejenega, razmišljajo člani društva, če bi imeli društvo za varstvo okolja, tako pa ima Kranj pri socialistični zvezi samo svet v ta namen. Člani so znova ugotavljali, da mladi ljudje pri nas ne znajo delati na vrtu, niti ne znajo ravnati z orodjem. Prvo vzgojo bi morali dobiti pri starših in tudi v šolah bi morali nameniti tej vzgoji več poudarka. Ni prav, da so ob novi šoli, kot je na primer Iskrin šolski center, vse zelenice po dolgem in počez prehojene; učenci nimajo nobenega pravega odnosa do okolja. Kranj je vse bolj zanemarjen, ugotavljajo. Vendar je vse odvisno od ljudi, ki žive tod. Zakaj pa je občanom Titovega Velenja in Nove Gorice uspelo, da imajo lepe parke, da jim vse leto cvete? Imeli so veliko prostovoljnih akcij in ljudje imajo tovrstne delovne navade. Pri nas jih bodo morali znova pridobiti. Denarja za urejanje zelenih površin v krajevnih skupnostih je vedno manj, zato bodo morali krajani svoje kraje urejati vse bolj s prostovoljnim delom. D. Dolenc Golnik — Pred 25 leti so na Golniku za zaposlene v Inštitu zgradili montU' žni objekt za vrtec s približno 100 otroki. Danes so v njem otroci z Golnik in iz Goric, vendar na hitro zgrajen objekt zdaj ne ustreza več. Sanitarni inšpekcija je ugotovila vrsto pomanjkljivosti in treba se je bilo odločiti: fl'* vrtec zapreti in obnoviti ali pa zgraditi novega. Obnova bi bila predrag0« zato so sklenili, da bodo na istem mestu še letos zgradili nov montažni vT' tec, ki bo imel šest oddelkov (dva jaslična in štiri predšolske) za 120 otrok Inženering je prevzel Domplan Kranj, izvajalec pa bo Marles iz Maribora-Sedanji vrtec bodo porušili v začetku julija, v novi objekt pa bi prišli otrO' ci že oktobra. Za ta čas bodo jasli uredili v enem od stanovanj v samske^1 domu, predšolske otroke pa bodo starši vozili v kranjski vrtec Milene KoT' barjeve. Občinska skupnost otroškega varstva Kranj je v planu za gradn)0 novega vrtcd na Golniku zagotovila 105 milijonov dinarjev. D. P. ve izolacije in da so prostori izredn? nefunkcionalni. Mislim, da je odloC1 tev, da ga je treba porušiti in n8 istem mestu zgraditi novega, praVl na. Sama sicer varstva za otroke n rabim več, vendar je na Golniku in Goricah dosti otrok, ki potrebuje] urejeno varstvo.« — A. Ž. Irena Lepoša z Golnika: »Kdor od zunaj pogleda sedanji vrtec, težko verjame, da je neprimeren za varstvo. A je vendarle res, da pušča streha, da so stene razpo-kane, da ni pra- Priprave na zidavo Kamnitnika Škofja Loka — Območje Kamnitnika je v dolgoročnem družbenem planu loške občine opredeljeno kot stanovanjsko območje z bloki in zasebnimi hišami, kot lokalni center, hkrati pa bo rabil tudi širšim potrebam mesta Škofja Loka. Teren je raven do srednje strm, potresno varen, sega pa pretežno na obdelovalno kmetijsko zemljo, zlasti na južnem delu. Strukturni načrt in osnutek zazidalnega načrta za Kamnitnik je že izdelan, zdaj pa bo Investicijski zavod za gradnjo trga Revolucije iz Ljubljane pripravil še zazidalni načrt. H. J. Radi vas bomo obiskali' če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite na$ Telefonski številki sta 21-835 ali 21-860. MERKUR kraNJ KRATKE PO GORENJSKI Problemska konferenca o ogrevanju • Kranj — Na pobudo nekaterih hišnih svetov, krajanov in kurilnega ^ ra se je predsedstvo krajevne konference socialistične zveze v krajevni skuP^ Vodovodni stolp v Kranju odločilo, da skliče problemsko konferenco o Pr0*% tiki centralnega ogrevanja in cenah zanj. Problemska konferenca bo v 17. aprila, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti. Konferenca planincev iz Gorij eV>\ • Gorje — Planinsko društvo Gorje pri Bledu, ki ima 850 članov, je i1^^ začetku tega meseca letno konferenco. Ugotovili so, da je lani obiskalo nJ';\jil! postojanko Planika prek 22 tisoč, kočo na Doliču pa prek 35 tisoč domačih in gornikov. Čeprav ju oskrbujejo s konji, sta bili vedno dobro založeni. V društv^i 37 let deluje tudi alpinistična sekcija. Na konferenci so podelili častni znaHva^ Frančiški Pretnar, bronaste častne značke PZS pa so dobili Franc Legat, Ed* Štremfelj, Branko Klinar, Ivanka Jalen, Alojzij Lipovec in Jože Čuden. J. Ambrožic PISALI STE NAM... DOBRONAMEREN SKLEP Le čemu izganjati hudiča, ki ga sploh ni, in kritika imeti za ptiča, če ne leti? Razveselilo me je (Gorenjski glas, 1. aprila), da se je M. Pušavec vendarle odločil, da bo s svojim kritiškim delom ostal pri literaturi, kajti z nadaljnjim študijem bo tako kdaj v prihodnosti gotovo spoznal razliko med dramo in skečem, med bralno vajo in uprizoritvijo itd. — vse tisto torej, o čemer ne meni ne bralcem doslej ni mogel (hotel) dati pojasnil, jaz pa brez njih njegovih izmišljenih trditev nisem hotel vključiti v kontekst njegove kritike, ker je po mojem tudi kontekst lu-knjičava mreža, dokler mu ne dajo logično utemeljenega pomena argumentirane in utemeljene posameznosti. Temu mojemu spoznanju so že mnogokrat pritrdile med drugim tudi tiste moje izkušnje, ki sem jih nabral v več kot petnajstletnem sodelovanju s Prešernovim gleda' liščem. A to omenjam le zategadelj, k& Pušavec v svoji inventuri dveletni' ga kritiškega dela tako jadikuje z?' radi večnih sporov s PG. Zato naj 5 tem v zvezi pripomnim, da je tra)0'' nje takšnega sodelovanja (delov?' nja) v marsičem odvisno od vrstenj} kakovosti etičnih vrednot, ki jx\. posamezen človek s svojimi dejo^r uveljavlja v nekem okolju. Ampak nekega lepega dne v sv& H prihodnosti bo vse drugače dotlej pa se bova posvetila vs svojemu delu. In pri vsem dopisovanju je Vre,\ ostal nepojasnjen le še namen »SP°' drsljaja« Gorenjskega glasa — ta*0 ob objavi pejorativne kritike R°*i vrednotena Noč do jutra kot O" spremembi javno objavljenega sklepa uredništva dne 21. marcO-Ali lahko predpostavljam, da je sl° za dober namen? Recimo — da. Pavel Lužan a* ,I?REK, 15. APRILA 1986 ZANIMIVOSTI 9. STRAN (^S^3M©3EIIGLAS Kranjski turistični delavci: Nismo še imeli predsednika, ki bi Kranj imel rad Kranj, 4. aprila — »Moj lepi stari Kranj je umazan in opljuvan,« se je skoraj razjokala vnukinja Pisatelja Leva Tolstoja, ki je Kranj poznala v njegovih cvetočih dvajsetih letih. Po petdesetih letih ga je spet obiskala. Je res taka razlika? Stari Kranjčani- pravijo, da *es. Res je tudi, da se morda kga zave le nekdo, ki dolgo let m videl našega mesta. Mi, ki 2ivimo v mestu in ob njem, se jtiti ne zavedamo sprememb, .r Jih gledamo vsak dan. Resica pa je, da je Kranj umazalo mesto, da samo nazaduje, ničesar ne pridobi. Gradimo ?a obrobju, pozabljamo pa na Jedro mesta, ki bi moralo biti vzor. Znova so o Kranju spregovori Člani turističnega društva ^anj. Na letni skupščini niso Vedell povedati nič dobrega in °PogumljajoČega. Vsa leta že °Pozarjajo, spreminja pa se le na slabše: tujce je odrezala cesta, stari del Kranja je vedno bolj pust, kanjon Kokre bi bil lahko slovenski biser, a je vse bolj jama za odpadke, avtobusna postja bi že zdavnaj morala dobiti vsaj streho za čakajoče potnike ob Cesti JLA ... Da ne govorimo o zasvinjanosti: na avtobusni postaji, ob Globusu, povsod. Stane Tavčar: »Kranj postaja umirajoče mesto. Kot bi tu nihče ne stanoval, se zdi. Navajeni smo že polomljenih žlebov, razpadajočih fasad, umazanije. Iz Kranja so se stari Kranjčani izselili ali pa so po- mrli, v mestu žive danes drugi ljudje, ki jim je vseeno zanj. Delovne organizacije skrbe le za svoj lokal, pozabljajo pa za zunanji izgled. Pungart, trgec pred roženvensko cerkvijo, Stirnova hiša in kovačnica na dnu Jelenovega klanca so sramota za Kranj. Pločniki okrog Creine in Globusa so zatrpani z avtomobili. Mora res vsak v mesto prav z avtom? Saj od vsepovsod vozijo mestni avtobusi. Pločniki naj bodo za pešce.« Franc Dolinar: »Ko gledam ta naš propadajoči Kranj, ki se duši v umazaniji, ko gledam Šmarjetno goro, sem vse bolj prepričan, da še nismo imeli predsednika občine, ki bi Kranj imel rad. V Kranju je denar bil, je in bo. Turistično društvo je vsa leta opozarjalo, prosilo, a nič ni bilo storjeno. Zunaj mesta smo naredili veliko, toda jedro Kranja je zanemarjeno. Nihče ga ne mara.« Jože Dvoržak: »Stara mesta so nastajala ob trgih in tržnicah. Če mu jo vzameš, mu vza-meš del duše. Mi pa smo v dolgoročni plan mesta Kranja postavili preselitev tržnice iz mesta. Za to se zavzemajo stanovalci KS Kranj-center in cerkev, ker ni čistoče. Če je tržnica premajhna, jo razširimo, lahko po mestu, lahko čez Ko-krški most, le čistočo je treba vzdrževati. Ali pa preselimo še cerkev, Prešerna in muzeje, mesto pa zapečatimo!« EdvinRutar: »Za Šmarjetno goro smo zaslužili bodečo ne-žo. Vendar pa sem prepričan, da ne bo zaživela, dokler ne bo dobila poti po svoji južni, sončni strani, kjer so imeli freisin-ški škofje vinograde. Na oni strani je pol leta sneg in led, pot pa nevarna. Šmarjetna ne bo zaživela, dokler Stražišče ne bo dobilo krožne ceste. Ne samo Šmarjetna, tudi Stražišče bi bilo lahko zanimivo za turista: sitarske bajte, graščina v Šempetru, amfiteater, kužna znamenja. Te stvari bi bilo treba le obnoviti, pa bodo imeli turisti kaj videti. Šmarjetna pa bi lahko postala to, kar je danes Jošt« Kranjski turistični delavci so sklenili, da bodo imenovali poseben organ, ki bo skrbel samo za stari del mesta Kranja. V organu bo moral biti tudi predsednik občine. Mesto ne more biti lepo in čisto, pravijo, če ga župan vsako jutro ne obhodi, če ne pregleda vseh kotičkov, če ne opozarja na napake. Predvsem pa ga mora imeti rad. D. Dolenc V Križah so imeli učenci kulturni dan 'U štero tjjT12^ 10. aprila — Duh po flancatih te je sprejel že na vra-Tole pa mora biti posebni praznik, šolski praznik. Pa je Oh Kriški otroci so imeli v šoli kulturni dan na temo ^ranjajmo našo kulturno zapuščino. Tovarišice so bile na ncu sicer že čisto brez glave, toda dan je bil enkraten! Česa fla °a VseSa se otroci niso lotili! pQi'?Cate so cvrli že prejšnje podne 6' ker bi im v enem dopol-in r^ne m°gh umesiti, vzhajati ^ jjevreti čez 500. Tovarišice in jarice so samo pokazale in s*rn- poma8ale' naredili so jih se je torej skupina za su °. sPet vneto lotila flancatov, ^'JPina deklet pa je hitela šiva-sj °° nastopa ob pol enajstih so le 7 VerJeli ali ne ~~" same se^i" Tr krila in predpasnike. DW dupina se Je poskušala v Sl> ^u košar- Sam Anton ^asnar, znan pletar košar iz Dupelj, tak mojster, da še Ribni-čani od njega kupujejo robo, jih je prišel učit. Četrta skupina je iz lesa izdelovala male čevljarske trinožnike, peta skupina je vezla in tkala, šesta je delala stare hiše, take, ki jih tržiški Šuštarji na Gregorjevo z lučjo vred v vodo vržejo. Sedmi so se pripravljali za nastop z recitacijami, osmi s folklornimi plesi. Recitacije so se učili le tisto dopoldne. In tudi naučili! Morda sem izpustila še kaj, kar so otroci tisto dopoldne počeli v kriški šoli. Naj mi ne zamerijo. Vsi skupaj so se potem 'et,p Je v hišo prišel in gospodinji mero vzel.. Foto: D. Do- zbrali v jedilnici, kjer je kdove-katera skupina pripravila razstavo izdelkov. V kotu jedilnice je bila postavljena kmečka hiša s pečjo, z gospodarjem, gospodinjo, otrokoma. Pevski zborček je zunaj na hodniku odpel narodne pesmi, otroci so povedali nekaj najnovejših pesmic, zaplesala je njihova foklora, dekleta pa so v svojih novih krilih in predpasnikih porazdelila flanca-te. Potem je prišel k njim »v šti-ro« pravi pravcati tržiški Šuštar, Perkov Ciril s Seničnega, ki že vse življenje dela čevlje in zbija podplate. Poln nahrbtnik orodja je prinesel s seboj, gospodarju in gospodinji mero vzel in čevlje delati začel... Marsikatero zavito je imel za ušesom. Štira je štira, dogodek, ko so otroci napeli ušesa na vse mile viže, da bi jim nič ne ušlo, kar so se starejši v hiši pogovarjali ob leščerbi. Tudi kriškim otrokom je Ciril stresel nekaj starih šal in pokazal, kakšna je btfa štira včasih. Pri stari hiši je bila pripravljena tudi razstava starih predmetov, raznih skled in skledic, kuhinjskega orodja, pa statve, bur-kle, lonci in kdove kaj še. Domačini iz vasi so jih prinesli, da bi otroci vedeli, kaj se je včasih ra-»bilo pri hišah. V šoli so hvaležni domačinom, Lepenki za lepenko, Zlitu za les, Rogu za panoje, tržiški knjižnici in muzeju za pomoč in nasvete, tržiški predilnici za tkalski tečaj in sploh vsem, ki so pripomogli k uspelemu kulturnemu dnevu. Prav ima tkalka iz tržiške predilnice, ki je vodila tečaj .'v nobeni šoli ne bi mogli narediti tega, kar so naredili tu, kajti tu so učitelji in otroci en kolektiv. D. Dolenc Prijetno srečanje na Primskovem Prihodnje leto pa spet Primskovo, 12. aprila — »V naši krajevni skupnosti je veliko upokojencev in ostarelih. Največja vrednost tega srečanja je občutek, da nismo pozabljeni.« Zadovoljni, veseli in nasmejanih obrazov so bili tisti, ki so se v soboto popoldne v dvorani Zadružnega doma na Primskovem udeležili srečanja upokojencev in ostarelih kmetovalcev iz krajevne skupnosti Primskovo. Prek 430 jih je prišlo na prireditev, ki jo je tokrat že tretjič zaporedoma pripravila osnovna organizacija Rdečega križa. Prireditev, ki jo bodo pripravili tudi prihodnje leto, ima pravzaprav en sam skupni namen: srečanje. V njem pa je tisto, na kar pogosto pozabljamo, kar pogrešamo: da se pogovorimo, spoznamo, obudimo spomine, se ob tem poveselimo ... Vodstvo osnovne organizacije Rdečega križa se je tudi tokrat zares potrudilo. Po programu, ki so ga pripravili člani folklornih skupin in mešani pevski zbor DPD Svoboda Primskovo, se je vsakdo ob glasbi lahko okrepčal in zaplesal (če je bil pri volji in pri močeh). Poskrbeli pa so tudi za različne igre in srečelov. Vsakomur, ki je to želel, so omogočili tudi merjenje krvnega pritiska. Franc Košnik iz ulice Milene Korbarjeve: »25 let sem že upokojen, nazadnje sem delal v Ibiju. Bil sem že na prvem in tudi na lanskem srečanju. Odbor Rdečega križa, še posebno pa predsednik Jože Eljon, zasluži vso pohvalo. Tudi žena je danes tukaj pa hčerka in zares lepo je. Star sem 78 let in zdravje mi še kar služi. Ženi pomagam pri gospodinjstvu, ker ima težave z nogo. Želim, da bi tudi v prihodnje pripravljali takšna srečanja.« Slavica Kalan s Kurirske poti: Invalidska upokojenka sem že od 1960. leta. Lani sem bila prvič na tem srečanju in zelo mi je bilo všeč. Tudi jaz delam v organizacijah v kraje- vni skupnosti in lahko rečem da je naša osnovna organizacija Rdečega križa na vseh po dročjih zelo delavna. Še poseb no pohvalo zasluži njihova skrb za ostarele krajane. Vem da ni tako enostavno povabiti toliko ljudi. Vodstvo je tudi s tem pokazalo, da je zares sposobno.« Pavle Zupan iz Likozarjeve ulice: »Naj ta srečanja ostanejo tradicionalna tudi naprej. Bil sem že na vseh treh in va-kokrat je zares lepo in nepozabno. Prijetno sem presenečen nad tem, kako delavni so mladi in starejši člani v DPD Svoboda. 66 let sem star in sedem let upokojen. Nazadnje sem delal pri železnici, še prej pa 17 let pri Hidromontaži Maribor, kjer sem bil organizator splošne industrije in elektro-montaže na gradbiščih po vsej državi. Zdaj v prostem času rad gobarim in tu in tam komu pomagam.« A. Žalar Osnovna šola Staneta Žagarja v Lipnici Prostori in oprema Lipnica, aprila — Organizacije in starši otrok v Upniški dolini želijo, da bi bila lipniška šola na vseh področjih dela in življenja izenačena z drugimi šolami v radovljiški občini. V Upniški dolini v radovljiški občini organizacije, predvsem pa starši otrok, že nekaj časa ugotavljajo, da osnovna šola Staneta Žagarja v Lipnici nima enakih pogojev za delo kot druge osnovne šole v občini. Zato so krajevne konference socialistične zveze pripravile skupen razširjen sestanek predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, šole in zunanjih članov sveta šole. Ugotovili so, da je lipniška šola, ki je bila od novih šol v radovljiški občini zgrajena med prvimi, danes v zelo tež-. kem položaju glede prostorov in opremljenosti. Da bi lahko uspešno uresničevala predmetni pouk, ji manjka pet učilnic in še nekateri drugi spremljajoči prostori. To je tudi eden od razlogov, da ne morejo uresničiti tistega dela dogovora o izenačevanju osnovnih šol po obsegu v občini, ki se nanaša na določitev gibljivih šolskih okolišev. Že dvakrat so skušali preusmeriti krajevno skupnost Lancovo v svoj šolski okoliš, vendar tam starši niso za to. Ugotavljajo namreč, da je lipniška šola slabše opremljena kot sta radovljiška in leska. Težave zaradi pomanjkanja prostorov in opremljenosti pa se kažejo tudi drugje. V delovni organizaciji Plamen v Kropi že precej časa ugotavljajo, da iz šole učenci ne prihajajo z znanjem, ki bi ga lahko dopolnili za delo v njihovi delovni organizaciji. Nekaj podobnega je na področju računalništva. Za razvoj te smeri izobraževanja v šoli nimajo prosora. Po- dobnih pripomb na prostorsko utesnjenost, dotrajanost in ne-funkcionalnost sedanjega objekta in tudi slabo opremljenost z učnimi pripomočki je bilo na razširjenem sestanku še precej. Predvsem pa so poudarili, da je prav šola v Upniški dolini osnova za to, da se bosta gospodarstvo in življenje v tem delu občine lahko obdržala in razvijala. Ko so se pred tremi leti v radovljiški občini lotili analize o prostorskem stanju v osnovnih šolah, se je izkazalo, da je zaradi utesnjenosti najbolj problematična radovljiška šola, v kateri je namreč že grozila tretja izmena. Na drugo mesto je bila uvrščena šola na Bledu, na tretje, kar zadeva postopno uvajanje novega predmetnika, pa šola v Lipnici. Po tem vrstnem redu naj bi šola v Lipnici prišla na vrsto za obnovo okrog leta 1991. Zdaj kaže, da so bile takrat nekatere ocene napačne. Vzroke za to pa gre najbrž iskati tudi v premajhni aktivnosti same šole, zunanjih članov in organizacij v Upniški dolini pri izdelavi takratne analize. Takšna ugotovitev pa zdaj vseeno ne more biti odgovor za reševanje razmer. Najbrž se bo treba v občinski izobraževalni skupnosti lotiti ponovne ocene takratne analize, pri čemer naj bi upoštevali demografske in druge podatke, predvsem pa sedanje stanje v primerjavi z zahtevanim izobraževalnim programom. V prid takšni ugotovitvi govori tudi razlaga na sestanku o sicer še nedokon-čni analizi opremljenosti z učnimi pripomočki v osnovnih šolah v občini. Nekateri podatki že kažejo, da je tudi po tej plati šola v Lipnici med najslabšimi ali pa morda celo najslabša v radovljiški občini. A. Žalar Osnovna šola Staneta Žagarja v Lipnici: premalo prostora in slabo opremljena r. 1 g. STRAN 25. MEDNARODNI SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA CENTROVOD, Proizvodno gradbeno montažno podjetje iz Lenarta v Slovenskih goricah, prvič sodeluje na sejmu v Kranju. Predstavlja program varnostnih traktorskih kabin, namenjen predvsem za varnejše in tudi udobnejše delo s traktorji. Značilno za njihovo ponudbo je, da imajo tudi dele za nekatere starejše tipe traktorjev. Na voljo so kabine v standardni, lok in luksuzni izvedbi za naslednje tipe: Zetor 6911,6711, 5911, 5711,4911,4712, 3511,2511, 5945 in 6945, Ursus 335, 355 in 360, Imt 542, 539, 542, 560. 558, Steyr 430 in 540 ter 18KS, 28KS. 32KS in 15KS. Univerzal 445, Torpedo 4006, 5006,4506,6006, Same 55 in 35, Fiat 504, 502. 404,402. .JPREK. 15. APRILA_1986 i Na letošnjem gozdarsko-kmetijskem sejmu v Kranju ne manjka dobre kapljice. Kmetijska zadruga Goriška brda iz Dobrovega se predstavlja z vrhunskimi vini, letnik '85. Da je bila lanska vinska letina res zelo dobra, se lahko prepričate vsak dan na degustaciji od 15. do 16. ure v paviljonu Živil iz Kranja. Na zunanjem razstavnem prostoru gozdarsko kmetijskega sejma v Kranju KOPLAST Cengle iz Kamne gorice razstavlja in prodaja kopalniške zavese. Kot novost pa vam prvič na jugoslovanskem tržišču predstavlja senčila za zaščito pred soncem, vetrom in radovednimi pogledi. Senčila so z nadstrešnico ali brez nje. Naštete izdelke lahko tudi letos kupite z 10 0o popustom. Na letošnjem gozdarsko-kmetijskem sejmu v Kranju se predstavlja tudi Gorenjska kmetijska zadruga TZO Sloga Kranj. Razstavljajo in prodajajo veliko raznih kmetijskih strojev domačih proizvajalcev, imajo pa tudi konsignacijsko prodajo traktorjev Univerzal in Same. Razervne dele za kmetijske stroje lahko kupite v prodajalni na Cesti 1. maja v Kranju (pri mlekarni Čirče). Delovna organizacija KOVIN Jesenice na zunanjem razstavnem prostoru gozdarsko-kmetijskega sejma v Kranju kot novost razstavlja in prodaja traktorsko desko za čiščenje gnoja v štalah proste reje. Deska je zelo praktična in vsestransko uporabna, saj jo lahko prilagodimo širini kanalov. Na razstavnem prostoru Poslovne skupnosti živilske industrije Slovenije se kot njena članica predstavlja tudi TOK. Tovarna organskih kislin iz Ilirske Bistrice. Njeni izdelki so nepogrešljivi v vinarstvu, pregrambeni industriji ter v usnjarstvu in galvaniki. TOK je še danes edini proizvajalec vinske, mlečne in citronske kisline v Jugoslaviji in se vse bolj uveljavlja kot izvoznik. Na sejmu je predstavljena tudi novost iz proizvodnje, SANOX, antioksidant za obstojnost močnih živalskih krmil in njihovo vitaminsko stabilnost. Zanimivo, da lahko na sejmu tudi kaj prodate in ne samo kupujete! V paviljonu zlatarstva ZIDARIČ v hali A odkupujejo po najvišjih dnevnih cenah zlato in srebro, seveda pa imajo tudi tokrat bogato izbiro modnega zlatega in srebrnega nakita. Obiščete jih lahko tudi v njihovem lokalu v Tržiču. Tudi na tem sejmu lahko kupite univerzalne kovinske regale UNIKO, uporabne v gospodinjstvu, delavnicah, garažah, kleteh in arhivih, tudi v izvedbi za shranjevanje mikofilmov. Razen praktične uporabe jih odlikujeta tudi zelo enostavno sestavljanje in montaža. Oglasite se pri kovinski galanteriji Uniko v hali A ali v Ljubljani na Titovi 241. Med novostmi na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju je tudi traktorski nakladalec RIKO Ribnica. Tak tip, kot smo ga slikali, je sedaj prvič predstavljen pri nas, saj so ga v Riku do sedaj izvažali na zahodno tržišče. Njegova izredna prednost je izjemno hitra montaža in demontaža — za obe operaciji skupaj sta potrebni približno dve minuti, odvisno od spretnosti traktorista. Novi tip traktorskega nakladalca RIKO je že naprodaj v Riku ali pri Slogi, Agrotehniki in drugih trgovinah s kmetijskimi stroji. Za lažje delo v gozdu je treba imeti tudi dobro motorno žaco. Na letošnjem sejmu lahko izbirate med več proizvajalci. Na sejmu p.vič sodeluje UNIKOMERC Zagreb z zastopstvom svetovno znanega proizvajalca žag — STIHL. Na njihovem razstavnem prostoru v hali A si lahko ogledate in tudi kupite skoraj celoten program motornih žag. Unikomerc ima v konsignacijskem skladišču tudi dobro izbiro rezervnih delov, mečev in verig. Če ne boste utegnili priti na sejem, se oglasite v njihovem predstavništvu na Celovški 147 v Ljubljani, tel. 555-033. Letos je ZLIT Tržič na skupni razstavi sozda GLG predstavil sedežne garniture z novimi vzorci blaga, nova pa je tudi izvedba z naslonjali za roke. Zbudile so precej zanimanja. Če si jih ne boste utegnili ogledati na sejmu, obiščite tovarniški salon pohištva na Deteljici pri Tržiču, kjer so na voljo tudi ostali Zlitovi pohištveni programi, pa tudi iz Alplesa in Lipa Bled. Na razstavnem prostoru sozda Merca*or je mogoče izdelke nekaterih članic kupiti po sejemskih cenah. Izbirate lahko med suhomesnatimi proizvodi, siri, pijačami in slaščičarskimi izdelki. Da se tam res splača kupiti, vam pove podatek, da že pri čertkilogromskem zavitku masla prihranite 100 din. J^REK, 15. APRILA 1986 25. MEDNARODNI SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA .11. STRAN Lesnina Kranj razstavlja na sejmu v Kranju, kjer nudi pohištvo za opremo dnevnih sob, spalnic, otroških sob, kopalnic itd. Posebno priporoča ogled razstavljenih kuhinj. Priporočajo tudi obisk specializiranega salona kuhinjskega pohištva in bele tehnike na Titovem trgu — v Kranju (tel. 21-485), salona pohištva na Primskovem v Kranju (tel. 24-554), kjer imajo bogato izbiro raznih vrtnih miz in stolov, ter na Jesenicah — Skladiščna 5, (tel. 81-179), kjer vam nudijo poleg ostalega razne vrste miz in stolov po do 50 % znižani ceni. Razen bogatega izbora pohištva najbolj znanih proizvajalcev SLOVENIJALES tokrat v hali A razstavlja in prodaja tudi opremo in pribor za kampiranje in prosti čas. Kupite lahko prikolico, popularni tori, od opreme za kampiranje pa je treba omeniti še posodo za kampiranje Slovenijales, kemični WC. vozičke za jadralne deske, izbor sedežnih garnitur, posebno ugodna pa se nam je zdela cena vikend kuhinje, samo 20.682 din. Na voljo je v omejeni količini. Izkoristite ugodno priložnost in se oglasite pri Slovenijalesu v hali A na sejmu v Kranju. Mašinsko metalurški kombinat BRATSTVO Pucarevo, RZ Komercialni poslovi, se prvič predstavlja na sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju. Njihov razstavni prostor, nagrajen kot najbolj urejen razstavni prostor na sejmu, najdete v hali A. Predstavljen je le del njihovega bogatega programa strojev in opreme za kmetijstvo, gozdarstvo, obrt in industrijo. Vašega obiska bodo veseli in vam bodo radi posredovali informacije in natisnjeno gradivo. HMEZAD ACRINA, TOK MEČA ŽALEC, letos drugič sodeluje na sejmu in tudi tokrat se predstavlja z novostmi, ki so pritegnile pozornost obiskovalcev. Posetveni valj Cambridge 240 se uporablja po setvi koruze in raznih drugih žitaric za zagotovitev boljše kaljivosti semen, izravnave zemljišča in drobljenja grud. Novost so tudi varnostni loki za različne tipe traktorjev, traktorske kosilnice z dvojnim nožem, siloreznica in program pašnih aparatov in opreme za električne ograje Herkules, z novostjo — napajanjem s pomočjo sončnih celic. Obiščite razstavni prostor Mege v hali A, kjer boste pri stalnih predstavnikih dobili informacije in natisnjeno -■- gradivo.- MERKUR kranj Če boste obiskali sejem gozdarstva in kmetijstva v Kranju, se ustavite tudi na velikem razstavnem prostoru MERKURJA iz Kranja, kjer boste našli pestro ponudbo najrazličnejšega blaga, namenjenega kmetovalcem, vrtičkarjem, sadjarjem in vrtnarjem. Pri oskrbovanju tržišča z blagom za gozdarsko in kmetijsko dejavnost MERKUR tesno sodeluje s številnimi proizvajalci, med njimi so zlasti GORENJE - Muta, UNIOR - Zreče, TOKOS - Tržič, JEKLO - Ruše, GIDOR — Gorenja vas, COMET — Zreče, ISKRA in ključavničarstvo JAGODIC iz Kranja. Znani so po razstavnih izdelkih, ki utegnejo priti prav obdelovalcem zemlje, gojiteljem sadnega drevja in vinske trte. Naj omenimo še to, da je številne izdelke iz pestre ponudbe moč kupiti s tovarniškim popustom. ©BSIGLAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 15. APRILA II* Maltit, pesek, voda — in malta za zidanje in ometavanje je pripravljena enostavna in gospodarna priprava, povečana mehanska odpornost, odlična obdelovalnost in sprijemljivost ter odpornost na zmrzovanje to so odlike maltitne malte v primerjavi s klasičnimi apnenimi in podaljšanimi maltami ©SALONIT ANHOVO TOZD Blagovni promet, Kidričeva 20, 65000 Nova Gorica, tel: (065) 24-411 TEMELJNO SODIŠČE KRANJ objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. DELAVKE V ODDELKU ZEMLJIŠKA KNJIGA V ENOTI TEMELJNEGA SODIŠČA V KRANJU 2. 2 STROJEPISK ZAPISNIKARIC ZA ENOTI TEMELJNEGA SODIŠČA V KRANJU IN ŠKOFJI LOKI Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — program srednjega izobraževanja administrativne smeri V. stopnje — dve leti delovnih izkušenj pod 2. — program srednjega izobraževanja administrativne smeri V. stopnje, nad 275 udarcev v minuti — eno leto delovnih izkušenj Lastnoročno napisane prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na Predsedništvo Temeljnega sodišča v Kranju, Moša Pijade 2. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. pridite v Q Blagovni kjer bo v četrtek, 17. aprila, med 10. in 12. uro dopoldan in med 17. in 19. uro popoldan PRIKAZ POLAGANJA TAPET m Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: - VODENJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE v investicijsko servisni službi Zahtevamo: — visoko strokovno izobrazbo strojne smeri — 4 leta delovnih izkušenj — znanje enega svetovnega jezika — sposobnost za komuniciranje in hitro ukrepanje — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. @ metalka BLAGOVNICA KAMNIK NAKUP Z ZADOVOLJSTVOM Tel.: (061) 831-757 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO VČERAJ, 14. APRILA 1986, ODPRLI ADAPTIRANO TRGOVINO V KRANJU, SEJMIŠČE 2 (NA MOHORJEVEM KLANCU) SE PRIPOROČAMO KMETIJSKA ZADRUGA p. o. ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA Pogoj: — končana srednja administrativna šola oziroma dobro znanje strojepisja Delo bo sklenjeno za določen čas do 31. oktobra 1986. Nastop dela je možen takoj. Prijave z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Škofja Loka, 8 dni po objavi. ©lipa POHIŠTVO SALON V KRANJU V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem K0GP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI! Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih in betonskih izdelkov ter ostali gradbeni material za gradnjo do III. faze. 10 % sejemski popust za modularni blok M 75 (III. vrsta). Trgovina posluje tudi vsako soboto od 7. do 12. ure-Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18, telefon: 21-140, 21-195. Obiščite nas na sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 1986. SE PRIPOROČAMO! GRADIMO SODOBNO Novost na našem tržišču izolacijska opeka sava commerce trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki p. o. Kranj takoj zaposli DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA za področje sistema oblikovanja cen. Ostali pogoji: — rrimerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti — 2- mesečno poskusno delo Prijave s pisnimi dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh na naslov: Sava, industrija gumenih, usnjenih in kemičnih izdelkov, Kranj, Škofjeloška 6, Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje. izdelana iz materiala z mikroporaml. IZOSKOK omogoča: • dobro toplotno in zvočno izolacijo • toplotno stabilnost • prihranek energije do 21% • ekonomično in enostavno gradnjo IZOSKOK vam pomaga prijetno preživeti vroča poletja In mrzle zime. OPEKARNA KOSAKI MARIBOR /J Šentlljska 116, tel. 062/21-01* $3@U5. APRILA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. stran (mmmmmmoiLAS JJMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST °BCINE RADOVLJICA Zbor uporabnikov skupščine Na podlagi 89. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica, 14. člena pravilnika o pogojih in me-"uh za reševanje stanovanjskih vprašanj delovnih ljudi in °bcanov iz sredstev solidarnosti v občini Radovljica in 95. čle-n°ni SaS o uresničevanju socialnovarstvenih pravic SRS ter sklepa 16. seje zbora uporabnikov skupščine, z dne «6.12.1985 razpisuje RAZPIS ZBIRANJA VLOG ZA UVRSTITEV NA PREDNOSTNO LI-5|0 UPRAVIČENCEV DO SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ ZA LETO 1986 Prosilci za dodelitev stanovanj iz kategorij, ki so v skladu z določbami pravilnika stanovanjske skupnosti — upravičenci a<> pomoči ' °elovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD-ih in delovnih skupnostih ter občani, ki nimajo pogojev, da bi reševali svoje stanovanjsko vprašanje v tozdih, delovnih skupnostih, pri katerih mesečni dohodek na člana družine v letu 1985 ni presegal 50 % povprečnega OD SRS iz leta 1985, 60 % povprečnega OD SRS iz leta 1985 na samskega občana, ter 60 % povprečnega OD SRS iz leta 1985 na člana mlade družine, pri katerih nobeden od zakoncev ne presega starosti 30 let in da imajo vsaj enega otroka. 2- Občani, ki s svojimi skupnimi osebnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, upokojenci, invalidi, udeleženci NOV, starejši ljudje in za delo nesposobni občani, — lahko do 8. 5. 1986 na naslov SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Cankarjeva 27 RADOVLJICA vlože prošnje za dodelitev solidarnostnega stanovanja in naslednje priloge DELOVNI LJUDJE, KI ZDRUŽUJEJO DELO V TOZD IN DELOVNIH SKUPNOSTIH TER OBČANI, KI NIMAJO POGOJEV, DA BI REŠEVALI SVOJE STANOVANJSKO VPRAŠANJE V TOZD IN DELOVNIH SKUPNOSTIH *• potrdilo o številu družinskih članov ter o tem, od kdaj stal-no bivajo na1 območju občine Radovljica, *> potrdila o dohodkih vseh članov gospodinjstva v letu 1985. •« potrdilo o premoženjskem stanju prosilca ter ostalih članov gospodinjstva, *• potrdilo o skupni delovni dobi prosilca, a- morebitna poročila o zdravstvenem stanju ali invalidnosti prosilca in ostalih članov gospodinjstva. % UPOKOJENCI, INVALIDI, UDELEŽENCI NC&T, STAREJŠI IN ZA DELO NESPOSOBNI OBČANI • Potrdilo o številu članov gospodinjstva ter o tem, od kdaj bivajo na območju občine Radovljica, potrdilo o premoženjskem stanju prosilca ter ostalih čla-nov gospodinjstva, • rnnenje komisije za domsko stanovanjsko gradnjo za upokojence pri občinski enoti SPIZ-a o upravičenosti in potre- . bi do dodelitve solidarnostnega stanovanja, • fnorebitna potrdila oz. poročila o zdravstvenem stanju ali ► invalidnosti prosilca in ostalih članov gospodinjstva, • Potrdilo in mnenje Komisije za WI in borcev NOV pri Skupščini občine Radovljica (samo za udeležence razpisa v fi kategoriji udeležencev NOV), j- fotokopijo odločbe o upokojitvi, • odrezek od pokojnine iz leta 1985. SpLOŠNE DOLOČBE ^ okviru razpisa za leto 1986 bodo obravnavane samo prošnje fvsemi prilogami, ki bodo prispele do 8. 5. 1986. ^fosilci za dodelitev solidarnostnih stanovanj, ki imajo proš-Je že vložene, naj ne vlagajo novih prošenj temveč naj pred-10ze samo nove priloge do 8. 5.1986. J^istojni organi stanovanjske skupnosti s strokovno službo odo preverili upravičenost prosilcev do dodelitve stanovanj, Pridobljenih iz sredstev solidarnosti, in bodo o izidu natečaja povestih vse prosilce, najkasneje v 15 dneh po seji zbora upornikov skuupščine stanovanjske skupnosti, na kateri bo Prejeta prednostna lista pričakovalcev solidarnostnih stano- Vanj za leto 1986. ^"osilci za dodelitev stanovanj, ki bodo kot upravičenci uvr-^eni na prednostno listo pričakovalcev stanovanj za leto 1986 , r jim bodo stanovanja dodeljena, bodo v skladu s pravilni- om o obvezni lastni udeležbi dolžni pred sklenitvijo stanova njske pogodbe in dejanskim prevzemom stanovanja vpla- atl lastno udeležbo po pravilniku. j^tum: 10. 4. 1986 Radovljica Predsednik zbora uporabnikov: Stanko KOŠNIK, 1. r. PREŠERNOVA DRUŽBA LJUBLJANA v*bi k sodelovanju Založniške poverjenike honorarne sodelavce za prodajo iz zbiranje naročil ** knjige k sodelovanju vabimo več honorarnih — predvsem mlajših in ^rnunikativnih — sodelavcev vseh poklicev, ki imajo radi le-Pe slovenske knjige in jih želijo širiti med bralce. poverjeniki dobe za stroške svojega dela materialno nadomestilo, sorazmerno z vrednostjo zbranih naročil, najboljši pa Prejemajo vsako leto še posebna priznanja in denarne nagrade. Prijave pošljite na naslov: Prešernova družba, 61115 Ljublja- a> Opekarska 4 a, p. p. 9. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Zbor uporabnikov skupščine Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za srednjeročno obdobje 1986—1990 in sklepa 16. seje zbora uporabnikov skupščine z dne 26. 12. 1985 ter sklepa 20. seje zbora delegatov SPIZ-a občine Radovljica z dne 27. 3.1986, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica, objavlja RAZPIS zbiranja vlog za dodelitev posojil udeležencem NOV in upokojencem za dograditev in revitalizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v individualni lasti — za leto 1986. I. NAMEN POSOJILA Posojilo po tem natečaju se lahko odobri za dograditev ali prenovo individualne stanovanjske hiše ali stanovanja. II. VIŠINA RAZPISANEGA POSOJILA Posojilo je razpisano iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu — za udeležence NOV in sredstev SPIZ-a — za upokojence. Razpisana vrednost posojil znaša: — za udeležence NOV 1.620.000.-din — za upokojence 7.600.000.— din III. PRAVICA DO NAJETJA POSOJILA a. udeleženci NOV Posojilo po tem natečaju lahko najamejo udeleženci NOV — s priznano dvojno delovno dobo v času 1941 — 1945, vdove in starši padlih ter po vojni umrlih udeležencev NOV in vojaških vojnih invalidov, ki stalno bivajo na območju občine Radovljica. b. upokojenci Posojilo o tem natečaju lahko najamejo vsi upokojenci s stalnim bivališčem na območju občine Radovljica. IV. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA Prosilci iz III. točke tega natečaja imajo pravico do dodelitve posojila po pogojih Pravilnika o dodelitvi posojil iz sredstev vzajemnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica. V. POSOJILNI POGOJI Odplačilna doba za posojilo znaša največ 15 let, obrestna mera pa 5 %. Mesečna anuiteta ne more biti manjša od 1.500.- din. VI. DOKUMENTACIJA Prosilci za dodelitev posojil morajo prošnje vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobe pri strokovni službi stanovanjske skupnosti (Alpdom Radovljica, Cankarjeva 27), k njej pa priložiti še: — potrdilo komisije za zadeve borcev in invalidov pri Skupščini občine Radovljica o času udeležbe v NOV in o priznani dvojni dobi (za udeležence NOV), — gradbeno dovoljenje ali soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za gradnjo ali izvedbo revitalizacijskih del na individualnih stanovanjskih hišah, katere lastnik je prosilec, — zemljiškoknjižni izpisek, izdan v letošnjem letu, — potrdilo o stalnem bivanju na območju občine Radovljica, — potrdila o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1985, — odrezek od pokojnine za mesec april 1986. VI. RAZPISNI ROK Prosilci za dodelitev posojila naj vlože zahtevke v 21 dneh od objave tega natečaja pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica (Alpdom Radovljica, Cankarjeva 27). Pristojna komisija bo komisijsko preverjala upravičenost prosilcev do kreditov ter o izidu natečaja obvestila prosilce najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepov o dodelitvi posojil. Datum: 10. 4. 1986 Radovljica Predsednik zbora uporabnikov: Stanko KOŠNIK, 1. r. Lfch LTH DO THN ŠKOFJA LOKA, n. sol. o. objavlja naslednja prosta dela in naloge Kadrovska komisija ZT: - VS I REFERENT V ZUNANJI TRGOVINI (s sedežem v Ljubljani) za nedoločen čas, poskusno delo traja tri mesece Pogoji: — visoka izobrazba strojne ali metalurške smeri — ZT registracija — znanje nemščine — zaželena triletna praksa v orodjarski stroki Kadrovska komisija OE Prodaja: - VS I REFERENT PRODAJNI za nedoločen čas, trimesečno poskusno delo Pogoji: — visoka izobrazba tehnične ali ekonomske smeri — vozniški izpit B kategorije — poznavanje komercialnega poslovanja in aktivno znanje srbohrvaščine — 2 leti delovnih izkušenj Kadrovska komisija TOZD Vzdrževanje: - NS I ADMINISTRATOR I za določen čas — 1 leto Pogoji: — administrativna šola — do 6 mesecev delovnih izkušenj Pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba LTH 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o rezultatu obveščeni v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije. i== zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. CENITVE ŠKOD INDUSTRIJSKIH ZAVAROVANJ 2. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO MANIPULATIVNIH DEL V ZVEZI Z OBDELAVO ZAVAROVANJ 3. SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V ZASTOPU TRŽlC - BISTRICA Za opravljanje navedenih prostih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — da ima višjo strokovno izobrazbo strojne smeri — da ima 3 leta delovnih izkušenj pod 2. — da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri — da ima en leto delovnih izkušenj pod 3. — da ima popolno srednjo strokovno izobrazbo oziroma poklicno šolo — da ima 2 leti delovnih izkušenj — da je star najmanj 18 let — da ima odslužen vojaški rok (velja samo za moške) — da ima posebno veselje za delo na terenu in za delo z ljudmi Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom, pod 1. in 3. za nedoločen čs, pod 2. pa za določen čas (za čas nadomeščanja delavke, ki odhaja na porodniški dopust). <*. Poskusno delo traja pod 1. do 90 dni, pod 2. in 3. pa do 60 dni. Kandidati naj lastnoročno napisane prošnje pošljejo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska 2, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis s točno navedbo dosedanje zaposlitve in druga morebitna dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku objav- nega roka. ATHOST/3 ZENICA TOZD JESENICE Delavski svet in komisija za delovna razmerja razpisujeta na osnovi določil statuta temeljne organizacije in pravilnika o delovnih razmerjih naslednja prosta dela in naloge: /. Naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — ponovni razpis 1. VODJE FINANČNO EKONOMSKE SLUŽBE TOZD 2. VODJE KOMERCIALNE SLUŽBE TOZD Poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — da imajo visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri — da imajo 5 let delovnih izkušenj —• da imajo izkušnje v vodenju pod 2. — da imajo visoko strokovno izobrazbo ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri — da imajo 5 let delovnih izkušenj — da imajo izkušnje v vodenju ' Izjemoma se lahko na razpis prijavijo tudi kandidati, ki nimajo predpisane stopnje strokovne izobrazbe, če izpolnjujejo ostale pogoje iz tega razpisa. Za opravljanje razpisanih del in nalog bosta kandidata imenovana za eno mandatno obdobje za 4 leta. //. Naloge brez posebnih pooblastil in odgovornosti L TEHNOLOGA L 2. PROGRAMERJA II. 3. PRIPRAVNIKA 4. DELOVODJA Poleg z zakonom predpisanih pogojih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — da imajo visoko strokovno izobrazbo metalurške smeri — da imajo 4 leta delovnih izkušenj pod 2. — da imajo višjo strokovno izobrazbo organizacijsko-računalniške smeri pod 3. — da imajo končano srednjo ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri pod 4. — da imajo končano srednjo strokovno izobrazbo metalurške ali gradbene smeri — da imajo 3 leta delovnih izkušenj Izjemoma se lahko javijo na razpis pod točko 1. tudi kandidati, ki nimajo predpisane strokovne izobrazbe, če izpolnjujejo ostale razpisne pogoje iz tega razpisa. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Vatrostalna Zenica, TOZD Jesenice, Titova 53/B. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po končanem zbiranju prijav. Mercator MERCATOR - ETA, ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK potrebuje za delo pri predelavi povrtnin večje število delavk Nudimo vam ustrezno delo in soliden zaslužek. Avtobusne zveze so urejene, povrnemo vam stroške prevoza. Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovski službi delovne organizacije. GLAS 14. STRAN. MALI OGLASI, OBVESTILA TOREK, 15. APRILA 198* Če ste kdaj gradili, verjetno že veste, da lahko gradbeni in izolacijski material ter stavbno pohištvo najbolj enostavno in zanesljivo kupite pri Metalki. Če gradite prvič, se o tem sami prepričajte! i-------------------------zX^ Med 14. 4. in 30. 4. smo za vas organizirali dneve proizvajalcev z nazornim prikazom gradbenih tehnik in izdelkov, imeli boste ugodnosti pri prevozu in seveda popolno izbiro. Gradimo skupaj [ (m) metalka KŽK - TOZD AGROMEHANIKA, KRANJ - HRASTJE 52/a Telefon H rastje: 23 059, 28-274, 23 485 nudi na sejmu v Kranju priključke iz lastnega proizvodnega programa; vse tipe škropilnic, atomizerje, kultivatorje z ježem, sadilce krompirja itd. Iz programa TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar traktor TV 420, TV 523, TV 732, transporter ter vse priključke. Iz programa IMT pa prav tako vse stroje in priključke. Poleg tega pa nudi stroje in priključke IMT KNJAŽEVAC, ki so povsod splošno priznani. Dobavni roki so zajamčeni, rezervni deli in servisne usluge zagotovljene. Savo. Uroro Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n. o. sol. o. Kranj, Škofjeloška 6 potrebuje sodelavce za opravljanje naslednjih delovnih nalog: v TOZD TOVARNA AVTOPNEVMATIKE SAVA - SEMPERIT — izvajanje poizkusov v proizvodnji Pogoji: — gumarski ali strojni tehnik, trimesečno poskusno delo — organiziranje in strokovno vodenje "poskusne proizvodnje ter svetovanje za tehnično in tehnološko področje Pogoji: — diplomiran""inženir kemijske tehnologije ali diplomirani strojni inženir z najmanj 3 leti delovnih izkušenj in poznavanjem gumarske tehnologije — strojno vzdrževanje na vulkanizaciji (triizmensko delo) Pogoji: — strojni ključavničar ali avtomehanik z ustreznimi delovnimi izkušnjami, dvomesečno poskusno delo V TOZD GUMENO TEHNIČNI IZDELKI (ponovna objava) — vodenje DE transportni trakovi Podoji: — končana višja šola tehnične, organizacijske ali ekonomske usmeritve s 4 leti delovnih izkušenj Zaposlimo tudi delavce z osnovnošolsko izobrazbo za zanimivo in dobro nagrajeno delo — v proizvodnji AVTOPNEVMATIKE in UMETNEGA USNJA (triizmensko delo) — za UREJANJE delovnih prostorov in okolice (samo dopoldansko delo) — za ČIŠČENJE pisarniških prostorov (delo je samo popoldne) drugi pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti Pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Škofjeloška 6, lahko pa se oglasite osebno ali nas pokličete na tel.: 25-461, int. 377. MALI OGLASI tel.-.27 960 ceiiaJlAI6 aparafl,»iroll VVHARFEDALE ZVOČNIKE, FOTO-APARAT mamiya 645 in videorekorder prodam. Telefon 064/22-972 4793 Prodam 5 let star črno-beli TELEVI-ZOR gorenje. Telefon 25-212 4794 VVEINING SKOBELNIK, 4-stranski, dobro ohranjen, prodam. Telefon 061/843-164_4795 Prodam TRAKTOR deutz 4006 s kabino, še original s 4700 urami. Telefon 064/83 138__4796 Prodam TRAKTOR TD 6006 S, s 180 urami, ali zamenjam za GOLF diesel, malo rabljen. Klanec 36, Komenda ______4797 Prodam nov AVTORADIOKASETO-FON, 2 x 10 W, in 1 leto star prenosni TELEVIZOR jasna. Gale, C. 26. julija 58, Naklo 4798 sozo MERCATOR WT MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 Delavski svet DSSS razpisuje imenovanje VODJE SEKTORJA ZA EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO za 4 leta Za vodjo je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba družboslovne smeri — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — znanje enega svetovnega jezika — z dosedanjim delom dokazane poslovno-organizacijske sposobnosti in vodstvene sposobnosti — ustvarjalen odnos do samoupravljanja in ustrezne moralne vrline Kandidati morajo pisni prijavi priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi in življenjepis. Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor M-KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, z oznako »za razpisno komisijo DSSS« v 8 dneh po objavi. Oglaša prosta dela in naloge za TOK Radovljica: — EKONOMISTA za vodenje komerciale Posebni pogoj: - - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — KMETIJSKEGA TEHNIKA ALI PRODAJALCA za prodajo artiklov v samopostrežni trgovini v Lescah Posebni pogoj: — 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik — PRODAJALCA v skladišču Podnart z delovnim časom, krajšim od polovice Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema M-KŽK Gorenjske, Splošno kadrovski sektor, JLA 2, v 8 dneh po objavi. v veleblagovnico NAMA ŠKOFJA LOKA KOLESARSKI SEJEM 18. in 19. aprila na vrtu pri veleblagovnici Velika izbira koles in kolesarske opreme Kolesarski klub Janez Peternel organizira prodajo starih koles in opreme Rogovi strokovnjaki bodo opravili tudi manjša popravila koles Licitacija najdenih mopedov 18. aprila ob 17. uri Jrni ^fnama H18A DOBREGA NAKUPA Prodam manjši TRAKTOR tiger, pogon na vsa štiri kolesa Telefon 66-340 4792 gradbeni mal Ugodno prodam PPR in črno RE BITC MREŽO. Naslov v oglasnem od-delku.__4805 Poceni prodam STREŠNO OPEKO špičak. Tupaliče 43, Preddvor 4806 Prodam suh rezan LES za ostrešje, 16 ARMATURNIH MREŽ, 2500 kosov MODULARCA BH 6 in KRITINO tra-janka. Šenčur, Mlakarjeva 50 4807 Prodam 110 kv. m KOMBI S PLOŠČ. Gaser, Trnje 24, Železniki, tel. 66-441 - int. 279 dopoldan_4808 Prodam GRADBEN LES za opaženje in punte. Telefon 83-770 popoldan _4809 Ugodno prodam PUNTE za ploščo. Senično 19, Golnik_ 4865 Prodam 200 salonitnih PLOŠČ rdeče barve. Kristan, Trata 15, Škofja Loka 4866 razno prodam Prodam hruškove HLODE. Oton Bu-kovic, Sv. Tomaž 2, Selca_4314 Prodam 4 do 4.5 t SENA za krmo živine. Albina Žbontar, Zali log 40, Železniki 4770 Prodam dolgo belo OBLEKO. Telefon 62 041 OBHAJILNO 4771 Prodam SENO za krmo. Bolka, Cer-klje, Ignaca Borštnika 9_4772 Prodam 1500 kg SENA. Frančiška Luštrik, Goričane 30, Medvode, tel. 061/612-101 __4773 Prodam semenski Voklo 13, Šenčur KROMPIR igor. 4774 Prodam semenski KROMPIR aerla in rezi. Šenčur, Mlakarjeva 58, tel. 41-146 4775 PIANINO rdnisch prodam. Mlekarska 17, Kranj, Čirče Štern, 4776 Ugodno prodam LANTIGEN B. Na-slov v oglasnem oddelku._4777 Prodam semenski KROMPIR desire ter jedilni igor in desire. Jama 34, La hovče, tel. 40-356_4778 Ugodno prodam nov usnjen MOŠKI POVRŠNIK. Telefon 25 867 popoldan __4779 Prodam 130-litrski nov HIDROFOR in STEKLENO VOLNO. Telefon 39-328 _4780 Ugodno prodam električno KITARO kopia gipson. Telefon 51-728 med 14. in 15. uro_4781 Prodam semenski KROMPIR desire. Petrič, Trata 1, Cerklje, tel. 42-431 4782 Prodam hlevski GNOJ. Terezija Hodnik, Studor 9, Srednja vas v Bohinju^ 4783 Prodam SENO. Hlebce 32, Lesce 4784 Prodam ZAJČNIK s šestimi boksi. Telefon 47-371 4857 Prodam italijansko DIRKALNO LO montagner št. 58, staro devet fl* secev, cena 2000 DM. Janez Jeseni Frankovo naselje 55, Škofja Lokai o? 18. do 20. ure _*2? Oto* Prodam OTAVO 15, Radovljica in SENO. Sp. Prodam PELARGONIJE in MAČEJ? Jože Konc, Mošnje 37, tel. 79 943jg Prodam novo OKNO z roleto, * menzije 120x140, plinsko JEKLEN*" in rabljen PRALNI STROJ. Mlakarji 30, Šenčur___*2- Prodam VZMETNICE ffedermodr!>' ce') in ŽIMNICE (tridelne 'modrog'; za zakonsko posteljo, zelo dobro ojjjj' njeno. Telefon 80-747 zvečer__^ Prodam elemente za PREDSOB0 Janka Puclja 1 Kranj (pri Plinarni)!^ sfan.oprema Prodam dobro ohranjen -KAVC~> lefon 39-181 od 14. do 15. ure ali Jjj čer M TRAJNOŽAREČO PEČ FF 25~kW> premog, brez bojlerja, z garanci)-prodam ceneje. Kranj. Te'?Irtl 061/214-533 - int. 169 dopoldan_Jff Zaradi selitve prodam kuhinjsko M ZO marles, skoraj nerabljeno, Tele**. 81-228 Prodam malo rabljen starejši"!^^ Telefon 35 728__J?| Izredno ugodno prodam belo 0<* VNO SOBO meblo E palisander, lW se, itison in starejša PRALNA STROJ candy. Pire, Seljakovo naselje J Kranj, Stražišče___J Poceni prodam HLADILNIK iN HINJSKI ELEMENT. Majda Vrat*jj Veljka Vlahoviča 8, Kranj _J2> Prodam PEČ tam stadler, 23 ^ 100-litrski BOJLER - novo, 10 S_! BOJLER tiki - pretočni, 10-Htrs" Zlatko Oblak, Smledniška 43/A, Kr_™[ tel 61-261__J5> Zaradi selitve prodam nov bel SEP. Telefon 28-463 dopoldan iwanowan|a Dvosobno STANOVANJE v dvO' Kranja zamenjam,, s soglasjem za 0 "j inpolsobno na Planini. Ponudbe Maj 1986_ __J» Zamenjam dvosobno STANO NJE na Planini II., 56 kv. m, za Telefon 35-364 __ Prodam trisobno STANOVANJ^ i$ Škof ji Loki Podlubnik. Telefon 61 03* Zameniam dvosobno družbe' Te«S STANOVANJE 24-490 za večje. Dvosobno komfortno STANO'*', NJE ali manjšo HIŠO na Bledu nji okolici kupim. Šifra: Počitnice*y Prodam GARSONJERO SifraTV OiDi____9 Zamenjam lepo sončno enosojv STANOVANJE, 50 kv. m na Planin'^. za dvosobno najraje v Sorlijeverfijj selju. Telefon 35-705______gjj Nujno iščem SOBO, GARSONJER ali enosobno STANOVANJE v Kr8™. Lahko delna pomoč pri domačih oPj vilih. Telefon 22-198 popoldan__ Tričlanska družina nujno išče st«^ vanje v Kranju ali okolici. Ponudb« telefonu 33-265, Košnik. (popoldni poieirl__J _;_ V bližini Kranja prodam pritličje ŠE, potrebno adaptacije. Primerno^ di za obrt ali lokal. Telefon 21-844JJP; V Kranju ali smer Škofja Loka starejšo HIŠO ali ZAZIDLJIVO PAl__j) LO. Šifra: Pomlad___5^ 4 km iz Poreča prodam starejš0 « ŠO, potrebno manjšega popr8 J Sergio Šuran, Valkarin 10, 54400 nH ----9 Na Gorenjskem prodam novo v» I vo HIŠO z velikim vrtom, možnost ti. Stanko Kozamernik, Glinje 17, ^ kije_ živali -T^MC 15. aprila bom začel prodaj"1 j tednov stare JARČKE. Jagodic, CeJ JARČKE, odlične nesnice, dob't« Srednji vasi 7, Goriče-Golnik, Bido^i Prodam 10 dni staro TELICO sin$ talko. Sparovec, Zg. Duplje 26 Prodam 10 dni starega BIKCA 9 brezje 54, Duplje______rjjj Prodam tri majhne PUJSKE, približno 35 kg. Stane Jenkole, »•_■ ga 46, Smlednik, tel. 061/627-027^ Prodam dva meseca stare rji|l JARKICE nesnice in jedilni KRO^j) igor. Lahovče 42, Cerklje__ Prodam manjše in večje PRASI^j) Stanonik, Log 9, Škofja Loka ,^___B Samo dobrim ljudem, ljubitelje^ vali, po možnosti zunaj Bleda, PwO rim zelo lepo, eno leto staro P_Sf 1 »lis:*ko«, pridno, ljubiteljico otro*^ znarič, Župančičeva 18, BLED (V°°M stajo, jezero), tel. 78-315__~~\r\ Prodam dva BIKCA simentalc«'5 ' ra po 10 dni. Heberle, Selo 56, Ble0^ j lokali KS TENETIŠE daje v najerrTp*m STORE za bife v domu KS. Ogl*> štorov bo v soboto 19. 4., od 18° \t ure. Informacije: Peter Markovic^ netiše 48 _ I?REK, 15. APRILA 1986 MALI OGLASI, OSMRTNICE .15. STRAN (gf®8BS3SS^XBJM Zaposlim STAVBNEGA KLEPARJA "fanta za priučitev. Odslužen vojaški ^Lfranc Markič, Partizanska 14 4645 PV ELEKTRIKARJA takoj sprejmem. ^igfgn 43-133_ 4650 J^TdRAZGOSE - PAŠNA SKUP-JfST išče PASTIRJA za pašo živine te ?'an'n' Kališnik od junija do sep-"ibra. Pašnina po dogovoru. Infor-5c'je: Ludvik Jelene, Dražgoše 3, tel. 5J*/66-413 ali Karel Jelene, Dražgoše ^j£L064/66-314_4655 kJ"8koj zaposlim ORODJARJA — rez-ali ključavničarja. Telefon 47-371 i---__4834 1 ls6em HONORARNO DELO v popol-!i^gkem času. Šifra: Elektrikar 4844 fidnim mladim osebam z lastnim ol^0zom nudimo terensko delo na inD,r>očju Slovenije. Šifra: Tudi sobota 4845 L2*ielja tlviFk 2aP°s,im dva strojna KUU-g*vNIČARJA in strojnega tehnika. b Po dogovoru. Tlačno livarstvo, _'re'č, tel. 064/60-816 od 16. do 19. ^____4846 Pfljpnorarno zaposlimo žensko za ^SPRAVLJANJE lokala v jutranjem . ij. lahko mlajšo upokojenko. Piceri-" "OMANO, Tavčarjeva 31, Kranj §|____4847 Uposlim FRIZERKO. Telefon 69-281 __4848 SPosobnega STRUGARJA sprej- •^Telefon 061/51-894_4849 '$čem simpatičnega fanta ali dekle d.podajo modnega nakita. Šifra: Mo- ___4850 .Mizarstvo Jože ŠIVIC, Dobro po-fi» Brezje, sprejme v redno delovno "f^erje KV MIZARJA in delavca za-E*jtev. OD 100.000 din. Telefon ^/79-839 4851 S^tlla AhH°LF- letnik 1980< ugodno prodam. ^SlSLVarl. Češnjica 23, Podnart 4465 lgJrodam FORD TAUNUS 1300, letnik bm i orjnovljen, registriran do novem-23 '986, DIANO, letnik 1977, neregi-hL ra."o. in ZASTAVO 750 po delih. Vr-S^Sv. Duh 86 4528 T6, °dam avto FIESTA, letnik 1980. odlično 4813 ranjen, prodam. Telefon 21-891 gA^AULT 16, vozen, prodam. Pun-'^SgjU'ot na Jošta 7, Kranj 4814 STmM 110 T-10, letnik 1976, in ZA-$*vO 850, letnik 1984, prodam. Hodnik 58, tel. 061/627-051 od 17. HflSiJS_._4815 pdam karambolirano vozno ZA-0 750, letnik 1978. Visoče 5, Tržič 4816 l^dam nove GUME za ŠKODO, ^°Teg 8, Komenda_4S21_ H9iodno Prodam ZASTaVO 101, le-?3D .3J7. Martin Korošec, Sp. Upnica Vsjj^amni gorici_4822 0 45- letnik 1981' garažiran, W« onranjen, prodam za 80 SM. "T°n 064/75-625 od 10. do 11. ure "y----._4823 ko^dam VW 1200, letnik 1975. Slav- ^rečnjak, Benedikova 28, Kranj V-----4824 J>«k2,.am G0LF GTL' letnik 1982> km. Telefon 62-220 ali 61-158 "V"*—-_4825 vodarn 4 mesece star APN-6 z j8 Jer,o 5. prestavo. Gale, C. 26. julija ;5^?k!o__4826 Us^8"1 vozen AMI 8. Franc Šemrl, VvWu ^e^njica 18, Srednja vas v Bo- 4830 Opravljamo prenos podatkov na rekorderjih in disketnih enotah. Servis za obdelavo podatkov - VOLČIČ, Kajuhova 14, Ljubljana, telefon: (061) 455-359. Prodam R-12, 94.000 km. Kranj, Za-savska c. 27 b._ Prodam skoraj nov TRAKTOR torpedo DEUTZ 4806, letnik 85. Gorenjesav-ska 21, Kranj_ Prodam auto VISA super E, letnik 1983, 29.000 km, dobro ohranjen. Tele-fon: 064-80-243 — popoldne._ kupim Kupim CHICCO STOLČEK. Mojca Skaza, Jake Platiše 3, Kranj_4810 Kupim 20 kub. m VRTNE PRSTI. Te-lefon 51-358_ 4811 Kupim star MOPED, najraje APS 3 in poceni prodam PRALNI STROJ obodin. Janez Saksida, Titova 72, Jesenice 4812 Sporočamo žalostno vest, da je v 72. letu starosti umrl mož, oče in stari oče MATIJA ČIRIČ Ohranili ga bomo v lepem spominu! ŽALUJOČI DOMAČI Ob smrti naše mame JELE JAKLIČ se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, mami pa podarili cvetje in jo spremili na zadnji poti. VSI NJENI Kranj, Tržič, 10. aprila 1986 Izgubljeno Izgubljena DELA SADILCA krompirja reni naj pošten najditelj vrne na na slov: Šmartno 29, Cerklje_4854 pmuedhve JESENIČANI! Vabljeni ste v PLE-SNE TEČAJE v telovadnico bivše GIMNAZIJE JESENICE enkrat tedensko. V ČETRTEK, 17.4., se začnejo: ob 18.30 ZAČETNI TEČAJ za mladino in starejše, ob 20. uri NADALJEVALNI TEČAJ. Vpis pol ure pred začetkom I. vaje _4852 plesni Tečaji v radovuici v dvorani DELAVSKE UNIVERZE se začnejo v PETEK, 18. 4. (vaje vsak petek); 17.30 ZAČETNI TEČAJ za mladino, 19. uri NADALJEVALNI TEČAJ, 20.30 ZAČETNI TEČAJ za starejše. Vpis v Delavski univerzi pol ure pred pričetkom._4853 OBVEIII1A Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl naš dragi oče in stari oče JOŽE ŠMID upokojeni čevljar s Koroške Bele Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 15. aprila 1986, ob 15.30 na pokopališču Blejska Dobrava ŽALUJOČI: sin Jože s hčerko Mojco in drugo sorodstvo Koroška Bela — Jesenice, 13. aprila 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame ' 1 MARIJE ŠKERJANC se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč sosedom, g. župniku za pogrebni obred in vsem prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: mož in sinova z družinama Stiska vas, Cerklje, 7. aprila 1986 Strojno brusim verige motornih žag. Ivo Oster-man, Olševek 65, Preddvor. OSTALO Iščem INŠTRUKTORJA za statistiko za pravno fakulteto. Telefon 064/23-010 _ 4856 Ob boleči izgubi drage in skrbne mame, stare mame, prababice in tete MARIJE BERČIČ roj. ERŽEN se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, sodelavcem Planike Kranj in Železniške postaje Kranj za podarjeno cvetje, g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Zg. Bitnje, 9. aprila 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JAKOBA GARTNERJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Francu Rešku za dolgoletno zdravljenje, dr. Drinovcu in strežnemu osebju oddelka za intenzivno nego ter oddelka 400 bolnišnice Golnik za vso požrtvovalnost. Zahvaljujemo se župniku Francu Šuštarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem pevskega zbora Niko in predsedniku gasilskega društva Rudno za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob prerani, boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete KATARINE ZUPAN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sosedom iz Muž, sovaščanom in sodelavcem Verige ter župniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste nam ob težkih dneh stali ob strani, z nami sočustvovali in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Zasip, 9. aprila 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete ANE PREZELJ roj. PINTAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo sosedom za nesebično pomoč, dr. Rešku za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za žalostinke in cerkvenim pevcem. OŠ Peter Kavčič in četrtemu razredu, OOS Center slepih in Strelski družini Brata Kavčič, ABC Škofja Loka in sodelavcem Planike, Alplesa, Iskre za darovano cvetje in denarno pomoč. VSEM IN VSAKEMU SE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Češnjica, Železniki, Studeno, Selca, Dolenja vas, Škofja Loka, Voklo ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, brata in strica ANTONA STANONIKA p. d. Lazarčkovega a ta j* zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, članom vojaških invalidov za podar-n° cvetje in izrečeno sožalje. Zahvala zdravniku Debeljaku ter poljanskemu župniku za pogrebni obred in tolažilne besede. VSEM SE ENKRAT HVALA! Žena Cilka, sinovi in hčere z družinami ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in stare mame VERE ŠTUCIN roj. UZAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena soža-lja in veliko lepega cvetja. Hvala družbenopolitičnim organizacijam KS Pristava, občinski konferenci ZKS in govornicama za poslovilne besede. Prav lepa hvala dr. Zamanovi za nuđenje zdravniške pomoči v času bolezni. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam Peko Tržič, TOKOS, OK SZDL in ZD Kranj za pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje. VSEM §E ENKRAT HVALA, KER STE NAŠO ZLATO MAMO V TAKO VELIKEM ŠTEVILU POSPREMILI NA NJENI ZADNJI POTI. ŽALUJOČI: njeni otroci z družinami Tržič, 4. aprila 1986 GLASOVA ANKETA Nezadovoljni delavci v Pekovih tozdih Poliuretan in Obutev Plačilna kuverta je pretanka Tržič, 11. aprila — Nezadovoljstvo z nizkimi osebnimi dohodki ter organizacijskimi in tehnološkimi hibami, ki ovirajo delo in boljši zaslužek, sta bila razloga, da okoli 15 delavcev popoldanske izmene v barvarni tozda Poliuretan v sredo ni začelo delati. Naslednji dan so enako nezadovoljstvo izrazili tudi v sekalnici tozda Obutev, le da po regularni poti. Delavci obeh izmen v barvarni tozda Poliuretan so se potem sešli na skupnem sestanku v četrtek in povedali, kaj jih žuli. Sodili so, da je bila tokrat plačilna kuverta pretanka, če jo primerjajo s cenami življenjskih potrebščin, da inflacija teče s hitrejšimi koraki, da v barvarni niso prav postavljeni časovni normativi, delavci jim niso kos, zato težko kaj več zaslužijo. Oporekali so tudi organizaciji dela, češ da ovira delo in onemogoča boljši zaslužek. Seveda se niso izognili niti primerjavam z delavci v sorodnih tovarnah, ki zdaj bolje zaslužijo od njih. Še lani so bili med usnjarji po plačah nekje v zlati sredini. Povprečni osebni dohodek je namreč v Peku znašal 50.261 dinarjev, v Planiki 51.161 in v Alpini 50.909. V letošnjih prvih dveh mesecih pa je slika drugačna: v Peku je povprečje 65.505, v Planiki 69.498 in v Alpini 73.872 dinarjev. V četrtek so na isto težavo opozorili tudi delavci v sekalnici, tozd Obutev, vendar ne na izsiljenem sestanku, temveč na zboru delovne enote, kjer jim je vodstvo pojasnilo, zakaj takšni osebni dohodki. Peku se močno pozna, da veliko izvaža na konvertibilni trg (tja gre 80 odstotkov vsega izvoza, zdaj celo 90 odstotkov). Uspešnega izvoznika namreč tepe devizna zakonodaja, v kateri ne delujejo stimulacijski mehanizmi, zato je dohodek delovne organizacije manj- ši. Ker v tržiški tovarni obutve niso vajeni deliti prek svojih zmožnosti, se pozna pri plačah. Prihodnji osebni dohodki bodo že nekaj višji, vendar ne zato, ker bi jih izsilili delavci barvarne s prekinitvijo dela. Na začetku leta so se namreč v Peku dogovorili, da bodo sproti, ob trimesečjih, pregledovali rezultate poslovanja in možnosti, koliko se lahko v skladu z rezultati popravijo tudi plače. Ker doseženi dohodek prvih dveh mesecev in projekcija za prvo polletje 1986 kažeta ugodnejšo sliko, bodo s 1. aprilom popravili osnove osebnih dohodkov. Tako bodo, kot pravijo v vodstvu delovne organizacije, regularno prišli do višjih osebnih dohodkov in delavcem dogodek minulega tedna res ne bi bil potreben. O njem so v petek govorili pod do-" datno točko dnevnega reda na delavskem svetu, včeraj pa tudi na skupnem sestanku samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v Peku. D. Z. Žlebir Dražji mestni promet Kranj, 14. aprila — Višja tudi prispevna stopnja za obnovo in vzdrževanje cest v kranjski občini. Veljala bo od 1. maja dalje. Sredi minulega tedna se je na ustanovni seji sestala skupščina cestnoko-munalne skupnosti Kranj in med drugim obravnavala spremembo prispevne stopnje iz dohodka od bruto osebnih dohodkov. Prispevno stopnjo je skupščina povečala za 0,57 odstotka; po prvem maju bo nova stopnja 2,38 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Na ta način bo cestno komunalna skupnost zbrala letos 200 milijonov dinarjev več denarja in s tem pokrila tudi stroške za obnovo in vzdrževanje cest v občini. Po programu in oceni bosta - obnova in vzdrževanje cest — predvsem zaradi zimskih poškodb — veljala okrog 700 milijonov dinarjev. Skupščina pa je dala tudi soglasje za podražitev vozovnic v mestnem avtobusnem prometu v Kranju. Vozovnica se bo po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske podražila s sedanjih 60 na 80 dinarjev, žeton pa bo poslej 65 dinarjev. Po podatkih Alpetoura.tozd Potniški promet, je med potniki mestnega prometa približno 20 odstotkov takšnih, ki plačujejo vožnje z žetoni. A. Ž. Zlate značke železničarjem Prekongresna razprava na področju socialnega varstva Vsak šesti Kranjčan prejema socialno pomoč Kranj, 11. aprila — Število prejemnikov socialnih pomoči iz leta v leto raste. V kranjski občini jih je bilo lani 12.755, kar pomeni, da je vsak šesti prebivalec kranjske občine prejemal eno od oblik socialne pomoči ali vsaka tretja družina. To zastavlja načelno vprašanje o smiselnosti tolikšnega obsega socialnih pomoči, saj pravimo, naj delavec s svojim delom zasluži toliko, da bo socialno varen. V pripravah na 10. kogres ZKS so imeli minuli torek v Kranju posebno predkongresno razpravo tudi na področju socialnega varstva. Izpostavili so dva problema, ki zaslužita pozornost. Ustavimo se najprej ob naraščanju števila socialnih pomoči, kar se dogaja že nekaj let. V kranjski občini je leta 1983 prejemalo socialno pomoč 9318 ljudi, leta 1984 že 11.442 in lani 12.755 ljudi. Torej je lani že vsak šesti prebivalec kranjske občine prejemal socialno pomoč. Če povemo drugače: že vsaka tretja družina. Socialno pomoč je namreč prejemalo kar 8291 družin, od tega 61 odstotkov družin eno od oblik socialne pomoči, 30 odstotkov po dve, 8 odstotkov po tri in 1 odstotek družin po štiri ali več oblik socialne pomoči. Zastavlja se že načelno vprašanje o smiselnosti tolikšnega obsega socialnih pomoči, torej o zajemanju sredstev in ponovnem razdeljevanju. Ali ne bi bilo pametneje zmanjšati prispevne stopnje in tako pustiti delavcem v kuverti več denarja, saj so navsezadnje z dvojnim preračunavanjem tudi veliki stroški? Zelo težko pa je imeti pri tolikšnem obsegu socialnih pomoči dober pregled, kdo pomoč resnično potrebuje. Takšen obseg socialnim pomoči govori tudi o tem, da v praksi ni uresničeno načelo, naj delavec s svojim delom zasluži toliko, da bo socialno varen. Pri tolikšnem obsegu so bržkone socialni podpiranci tudi pridni delavci, ki trdo delajo. Seveda bi morali v delovnih organizaci jam voditi tudi socialno politiko, ki naj bo sestavni del njihove eko nomske in razvojne strategije, če bi se odločili, da socialne pomoči ostanejo v delavčevi kuverti. Izgovorov, da so nizki osebni dohodki po sledica pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, ne bo več smelo biti. Vsekakor zveza komunistov ne more zagovarjati tako nizkih oseb nih dohodkov, ko kar šestina ljudi potrebuje socialno pomoč za kolikoi toliko znosno življenje. Navsezadnje socialna pomoč ni nikakršen mo tiv za boljše delo; prav nasprotno. Po drugi strani pa je seveda tudi res da marsikdo tudi noče biti socialni podpiranec; če trdo dela, prav goto vo ne. Drugi problem pa se nanaša na razdrobljen način zbiranja in raz deljevanja sredstev za socialne pomoči. Poteka namreč kar v sedmil samoupravnih interesnih skupnostih. V Kranju predlagajo, naj bi jil združili na enem mestu. O tem bi se morali družno dogovoriti, cil predloga pa je racionalizacija dela. Spremembo naj ne bi preizkušal na celotnem sistemu; v Kranju predlagajo, naj bi jo pri njihovi skup nosti za socialno varstvo poskusno uvedli in tako dorekli model za vse M. Volčjak Ljubljana — Letos praznik železničarjev, 15. april, železničarji v Sloveniji in Istri obeležujejo s številnimi prireditvami, ki imajo predvsem delovni značaj. Nekatere pomembnejše prireditve so se začele že minuli teden. V sredo, 9. aprila, so na jeseniški železniški postaji dali v promet poseben reševalni vlak Karavanke za reševanje v predorih. To je prva tovrstna kompozicija jugoslovanskih železnic. V soboto, 12. aprila, je bil na programu tradicionalni, sedmi pohod Štampetov most. Na vseh železniških vozliščih v Sloveniji in Istri v teh dneh podeljujejo tudi priznanja delavcem za deset- in dvajsetletno delo na železnici. Osrednje prireditve bodo danes, 15. aprila. V festivalni dvorani v Ljubljani bodo dopoldne slovesno podelili znate značke 325 delavcem za 30-letno neprekinjeno delo na železnici. Ob 13. uri bo slovesnost na Zaloški cesti v Ljubljani v spomin na veliko železni-čarsko stavko pred 66 leti. Danes bodo odprli tudi razstavo najboljših del iz mladinskega likovnega in literarnega natečaja. Tudi letos so osnovnošolci iz vse Slovenije poslali na natečaj okrog dvajset tisoč prispevkov. Priznanja v pravih rokah Kranj, 11. aprila — Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je ob otvoritvi 25. kmetijsko-gozdarskega sejma v Kranju podelil priznanja za dosežke v kmetijstvu v letu 1985 sedemnajstim slovenskim kmetom, dvema proizvodnima skupnostma in petim delavcem iz zadružnih oziroma območnih pospeševalnih služb. Z Gorenjske so priznanje prejeli Anton Ber-dajs iz Dvorske vasi, sicer kmet KZK-jeve temeljne organizacije kooperantov Radovljica, ki je lani oddal 60.600 litrov mleka in 2.672 kilogramov mesa, pašna skupnost Gornja Radovna, v kateri je lani pet kmetov na desetih hektarih prepa-slo 25 glav živine, ter Franc Lukan-čič z Godešiča za dosežke v živinoreji in poljedelstvu. Živinorejska poslovna skupnost Slovenije in Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske sta podelila 35 priznanj kmetom in družbenim posestvom z Gorenjske za doseženo mlečnost pri kravah A kontrole. Zlato priznanje (pri črno-belih kravah za mlečnost nad 6000 litrov in pri lisastih nad 5500 litrov), so prejeli: KŽK Kranj — posestvo Poljče, Janez Zabret iz Bobovka, Vinko Pristov iz Hraš, Jože Štros iz Stare Fužine, Franc Drinovec iz Podbre-zij, Anton Dolenc iz Gorice, Janez Čeme z Blejske Dobrave, Franc Razinger iz Podkorena, Marjan Praprotnik iz Ljubna, Slavko Inglič iz Srednje vasi v Poljanski dolini in Janko Žontar od Sv. Duha. Tri izmed nagrajencev smo vprašali, kako kmetujejo in s kakšnimi težavami se srečujejo pri tem. Erik Razinger iz Podkorena: »Pred enajstimi leti, ko smo zgradili nov hlev, smo se odločili za prirejo mleka. Zdaj tudi druge izbire nimamo ne glede na vse težave, ki tarejo živinorejo. Kriza se najbolj kaže v denarnici: ko odštejemo vse izdatke in skromno obračunamo svoje delo, ostane bore malo — premalo, da bi lahko obnovili že precej izrabljen »strojni park«. Lani smo oddali 44 tisoč litrov mleka in toliko ga bo-mov verjetno tudi letos.« Slavko IngliČ iz Srednje vasi v Poljanski dolini: »Živinoreja v sedanjih razmerah nima perspektive. Krmila so predraga, pokojninsko invalidsko zavarovanje glede na majhen ostanek dohodka preveliko breme, obresti za posojila previsoke. Stalež se je že zmanjšal. Ne vem, zakaj to skrivamo.« Milan Fende iz Goric: »Dolga je bila pot do dobrih mleka-ric. Pet let sem kupoval telice in mlade krave pri uspešnih rejcih, izločal slabe in jih nadomeščal z boljšimi, preden sem prišel do črede, kakršna je zdaj v hlevu. Pa še vedno so med kravami precejšnje razlike: nekatere dajo po telitvi tudi po 40 litrov mleka na dan, druge polovico manj. Lani smo oddali nekaj več kot sto tisoč litrov mleka in ob tem, da že zdaj obdelujemo tri hektare najete zemlje, ni večjih možnosti, da bi prirejo še bistveno povečali.« C. Zaplotnik Manj neplačanih računov v tujini Sprostitev, vendar le začasna A. Ž. Kranj, 10. aprila — Likvidnost Temeljne banke Gorenjske je trenutno dobra. Plačilni promet s tujino se je deloma sprostil. Se pred nekaj dnevi so dosegli neplačani nalogi do tujine 10 milijonov dolarjev, sedaj pa jih je za okrog 6 milijonov dolarjev, so ugotovili na seji izvršilnega odbora gorenjske temeljne banke. Se vedno pa prihaja do nerazumljivih ovir, da banka v tujini ne more plačati računa za uvoženo blago, vredno le nekaj sto ali kvečjemu 1000 dolarjev, čeprav nujno za dokončanje izvozu namenjene proizvodnje. Ko ni denarja za nove, so tudi stari hlevi dobri Biki ponovno v Prašah Praše, 11. aprila — KŽK-jeva temeljna organizacija Kmetijstvo se je lotila obnavljanja opuščenih hlevov. Prvega izmed njih, v Prašah, v katerem deset let ni bilo živine, so odprli v petek. »Takšnih otvoritev, kot je tale naša, je bilo doslej bolj malo,« je dejal Anton Černe, direktor tozda Kmetijstvo. »Mi smo po pravilu starejše objekte rušili in na njihovo mesto postavljali nove. Primere za to imamo v našem tozdu, v KŽK Gorenjske in tudi povsod po Sloveniji. Ta navada je bila odraz časa, v katerem smo živeli in v katerem nismo bili z ničimer zadovoljni, razen z novim. Takšnih navad je zdaj konec. Prišel je čas, ko bomo usposobili vse stare hleve in »šupe« in v njih ponovno pitali živino in ustvarjali dohodek.« Delavci iz obrata Sorsko polje na čelu z Lojzetom Kalanom so stari hlev, v katerem so bila zadnjih deset let skladišča, uredili v pičlih desetih dneh. V njem je zdaj že 140 bikov, prostora pa je še za 40. Ob hlevu je tudi 70 hektarov zemljišča, s katerega so prej vozili krmo v precej oddaljeni obrat nedaleč od Zabnice. Obnova je stala 2,75 milijona dinarjev ali nekaj več kot 19 tisočakov na stojišče, kar je v primerjavi s tem, da je pri novigradnji treba odšteti za vsako stojišče 520 tisoč dinarjev, bore malo. V kombinatu so z ožitvijo hleva v Prašah rešili še enega od problemov: na farmi Sorsko polje odslej ne bo več mešanja domače in kupljene živine, kar so prepovedovali tudi inšpektorji. Drugi objekt, ki ga nameravajo v kombinatu v kratkem urediti, je hlev v Lahovčah, v katerem so od 1982. leta dalje skladišča. V njem bodo redili 80 plemenskih telic in prav toliko pitanih volov. Na račun novih stojišč v Lahovčah bodo lahko na farmi v Cerkljah povečali stalež krav za 40. Ob hlevu je tudi 190 hektarov zemljišč; v primeru pomanjkanja krme pa bi se dalo, kot zagotavlja Borut Gros, vodja cerkljanske farme, z majhnimi vlaganji urediti tudi pašnik nad Preddvorom. S tem seznam opuščenih KŽK-je-vih hlevov še ni izčrpan. Uredili bodo tudi hleva v Šenčurju in Hrast-ju, kjer bodo tako kot v Prašah redili bike za izvoz. Vzreja bo temeljila na doma pridelani krmi in kar je treba še posebej poudariti: tudi sestavine za močna krmila bodo z njihovih lastnih polj. D. Zaplotnik Vijak 110. člena deviznega zakona, V°. katerem zvezna vlada določa vrst*1 red plačil in ne daje poslovnim bafl' f kam nobenih pristojnosti, utegne ap^ ' la in maja popustiti, tako da bi se la*1' ko poslovne banke same dogovorile Z8 vrstni red plačil v tujini. Kakršnokp11 novo kratkoročno zadolževanje v tuji01 na račun uvoženega neplačanega bi8' ga pa je nesprejemljivo, saj je naša z8' dolženost že tako visoka. Posebej velj8 to za Črno goro in Makedonijo, za k*j' tere namerava prevzeti breme Narod' na banka Jugoslavije, drugi dolgovi p8 ostajajo breme poslovnih bank. Le-" bodo skušale v dobrem mesecu porav' nati v tujini čim več obveznosti, neka) boljše pa utegne biti tudi pri blagovn1*1 posojilih. Junija bo zanesljivo spet z8' čel veljati 110. člen, ker nas čaka n