nserati se sprejemajo in voljA tristopmi vrstit: H hr., če se tisku lkrat, io j '"n ii ii n * ii n ii n n ^ „ Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjfta. Rokopisi ne vračajo, nefrankovana pisma se ne »prejemajo. N iročnino prejema opravniStvo (administraci ja) in cks| edicija na Htarcm trgu h. St. 16. lisi K3 sloveustci tiarofl. Po poŠti prejeman velja : Za celo leto . . tO gl. — kr. za poileta . . B — za četrt leta . . 8 „ nO V administraciji velja: Za celo leto , . K gl, 40 kr za pol leta. 4 „ 20 „ za četrt leta . . "4 „ 10 „ V Ljubljani ua dom poiiiljan veljA 60 kr. voč na leto. VrodnIStvo v IlilSerjovi ulici štev. 6. Izhaja po trikrat ua teden in sicer v torek, četrtek in soboto Spomin na deželni zbor. i. V zadnji seji deželnega zbora je dal dr. Schrey narodu poslednji vdarec v tej sesiji, kor je predlagal, naj so deželnemu odboru naroči, da bo zanaprej vse v nemškem jeziku uredo-val. Poslanec dr. Poklukar je ovrgel Scbreyeve trditve, da bi so s tem kaj prihranilo. Poslanec Svetec pa jo pobijal predlog z narodnega stališča, ter rekel, da smo Slovenci le pod tem pogojem priznali nemški jezik, da se slovenskemu ravnopravnost uo krati. Dokler so bili Slovenci v večini, spoštovali so vedno nemščino kot drugi deželni jezik , kar je že pretirana spravedljivost, če bo pomisli, da biva tu razun peščico Hočevarjev le en sam narod, tedaj tudi le en sam deželni jezik. Vkljub tem miroljubnim in dostojnim Svetčevim besedam bil je Schreyev predlog sprejet. Kaj bi porekli ti gospodje, čo bi tedaj, ko bomo narodnjaki zopet večino imeli, kateri naših poslancev stavil sledeči predlog: „Priznavam dr. Schreyeve nazore, da je vradovanje v dveh jezikih težavno in sitno; z oziroin na to, da je Kranjska z malimi izjemami vsa slovenska, in daje tedaj le slovenščina edini deželni jezik, predlagam, naj se deželnemu odboru naroči, da naj le samo v slovenskem jeziku vradujo in vrado-vati ukažo pri vseh deželnih uradih." Na Dunaji je 150.000 Čehov; tudi je blizo Dunaja nekaj slovanskih vasi; vendar nikomur na misel ne pride, zahtevati, da so mora če-ščina kot drugi deželni jezik priznati, in dolenji Avstrijci bi se na glas smejali, ko bi kdo zahteval, da naj tamošnji deželni odbor tudi v češkem jeziku uraduje. Če hiiio priznavali nemščino kot drugi deželni jezik bila je to popustljivost proti nasprotni stranki, u zdaj se vidi, da je bil s tem klin zabit v naše meso. Gostoljubno sprejeta nemščina se bo sedaj skoraj obnašala, kakor jež v basni, in slovenščino čisto izpodrinila. Na Kranjskem je slovenščina deželni jezik, in tega načela ne smemo izpred oči izpustiti. Kočevarjem sicer svojega jezika no bomo vsiljevali, kakor nam Nemci svojega silijo ; ako mislijo, da jim slovenščina ni potrebna, naj bo jo nikar ne učijo. Tega nam pa ni treba dokazovati in praviti, da se moramo mi vsi zavolj Kočevarjev nemški učiti, in da moramo zavolj njih nemščino kot drugi deželni jezik priznati in še v deželno vrade vpeljati. I)r. Schreyu in tovarišem so bo želja spol-nila, pri deželnem odboru se bo nemški urado-valo; pa to veselje ue bo dolgo trajalo. Kedar narodna večina na vrsto pride, potem bode jako zapeljivo posnemati sedanjo večino in njeno eneržijo ter postaviti slovenščino v njene pravice, to je, jo jiroglasiti kot edini deželni jezik. Tudi pri osobstvu deželnih uradnikov so bili naši jako velikodušni; obdržali so v službi može, ki nikakor niso prijatelji narodnosti slovenske, samo da nasprotniki niso kričali, med tem, ko mnogo značajnih in sposobnih narodnih mož kruha strada. liodo sedanji možje j»ič tudi tako velikodušni proti našim prijateljem V Komo videli! Iz deželnih zborov. Deželni /bor ki*uiij*kl. Stirnajsta seja 16. oktobra. Deželni predsednik vit. Kalina odgovarja na interpelacijo g. Kluna in tovaršev o konfiskaciji „Slovenca". Ta reč — pravi — ne spada v deželni zbor sodnija jo je tudi že potrdila. Da se stavek vsega lista zapečati, se godi i>o postavi Dalje odgovarja tudi na interpelacijo gosp. Pfeiferja in tovaršev zavoljo strogega iztirje-vanja davkov po Dolenjskem in zagotovi, da se povsod ravna in so bode tudi v prihodnje ravnalo kolikor mogoče usmiljeno z dolžniki. Ker so zaostanki preveliki, se mora tu pa tam včasih nekoliko ostreje postopati. Za tem so vršo volitve v deželni odbor o kterih smo že poročali. Dr. Schrey stavi nujni predlog, da bi vra-čajočim se ranjencem kranjskim kranjskih polkov in zapuščenim padlih deželni zbor iz deželnega zaklada privolil darila 1000 gold. Dr. Blei\veis pa pravi, naj so dovoli 2000 gld., ker se šo pogorelcem posameznih krajev daje po 2—3000 gld. Ta predlog obvelja enoglasno in deželni predsednik izreče zbornici zahvalo za to darilo , zbornica pa zakliče našim junaškim vojakom in sesarju „alaval", Na vrsto pride poročilo gospodarskega in finančnega odseka o deželni priklatil na pivo in žganje. Gosp. Lukman govori zoper postavo in pravi, naj bi se rajše špirit više zadavkal. Njegov predlog, da bi se dovoljenje za prodajanje žganja kolikor mogočo omejilo, — so enoglasno sprejme, poročilo pa so odda dežel- 0 inkviziciji. (Po Ilofclu pr. P. Chrys6gon M.) (Dalje.) XVII. Tudi o manjih kaznih, katere je inkvizicija manj obdolženini, a skesanim naložila, nima oni, ki jo meri po modernih nazorih, nikakor prave misli, nego imeti mora dosledno popolnoma krive pojme. Mnogo oseb je bilo v manji stojutji „de levi" Bumljivih; ti šo s cerkvenimi kaznimi niso bili obloženi, ampak odvezani so bili ,,ad cautelam", kakor se je reklo, t. j. odvezani za ta slučuj, ko bi bili odvezo zaslužili. Kavno to se godi še dandanes po vsej katoliški cerkvi v spovednici, kjer spovednik odvezuje, skesanca t tuli od izobčenja, ko bi bil va-nj padel. Llorente Biitn obstaja, tla so vse inkvizicijske obsodbe od sredo preteklega stoletja spadalo v to vrsto „de levi" in lo o tem so pritožuje, da takim osvobojeucem ni bila sitnost iu izguba časa nadomestena. „Ne vem," pravi roteiiburški vladika, „če bodo pozueje sodnijo v tem oziru tako radovedno, kakor Llorente tirja od inkvizicije, do dandanes pa So niso, kakor sem izvedel, tako sijajno." XVIII. No bodi, ali sanbenito , ki so ga morali nositi vsi sumljivi, bil jo strahovito znamenje neizbrisljive sramote, sani na sebi že strašna stvar I Pravi odgovor na to nam dajo cerkvena zgodovina in pa Llorente sam. Beseda sanbenito je pokveka iz saeo beti dito ; tako so v starih časih zvali hale spo-kornikov, kajti že od nekdaj jo bila v krist,-janski cerkvi navada, da je spokornik svojo notranjo spokornost in kosanje kazal tudi zu nanje po spokornih oblačilih. V državnih opravah, v zlatu, svili in biserih pokoro delati, to celej stari cerkvi ni bilo znano, in zatorej tudi od španjske inkvizicije ni bilo pričakovati, kar se pa Llorentu grozno trdosrčno in nemilo zdi. Tisti saccus pa , ki jo bil žo v stari zavezi spokorna hala, jo bil v srednjem veku blagosljavljan, čo so ga rabili skesanci, od totli jo dobil ime saccus benedietus, ali španjski saco bendito, t. j. blagoslovljena hala. To je korenika to besede, ki se nekojim toliko straš-neja zdi, kolikor manj umejo, kaj da pomeni ; drugim jo pa že zato spodtikljiva , ker sploh no poznajo blagoslova , kakor le zakonskega. Sanbenit, kakor vso spokorne obleke, je bil podoben redovniškovt hali ali duhovnikovemu talarju. Da se t.o, če more kdo nekoliko duhovnu podoben biti, nekterim mučno zdi, o tem ni dvomiti, dasi vemo iz zgodovine, da v srednjem vekti se mnogo največjih vladarjev in najsvetlejših mož, ni sramovalo zadnjih svojih ilni v redovni obleki preživeti. V nekterih krajih jo bila ta redovna obleka modra, v drugih siva ali črua, ua Španjskem jo bila žolta. Tisti , ki so bili odvezani „de levi", nosili so med vršenjem tega čina — pa samo med spravo, potem pa no več — to rumeno obleko brez druzega znamenja. Nekteri so bili pa tudi od to noše odvezani in razun tega so bili vsi, ki so so radovoljno sami naznanili, tudi v javnosti svoje pokore oprostjeni. Njih sprava so jo godila v tajnih autodafeh, v sodišču samem če jo moral obsojenec, kot zelo sumljiv odpriseči, nosil je rumeno halo s polovico na njej prišitega križa, t'o jo bil pa popolnoma krivovorcc, pa se jo kosal, bil je križ cel. Križico nositi, kot. znamenja kneževo milosti, mnogim ni nadležno; a pripeto jih imeti na sukno kot znamenje božje milosti, to jo mnogim Btrahovito sramotno, grozno. nemu odboru, da bo drugo loto stavil o tem svoje predloge v podobi načrta postavo. V imenu gospodarskega odseka naBvetuje dr. Deu, naj se predlog o obvarovanji govejo kuge odda deželnemu odboru z nalogom, da se obrne do vlade , ktera nuj stopi zarad tega v dogovor z ogerskim ministerstvom in skuša doseči take postavo za Ogersko, kukor-šue pri nas že imamo. Poslanec gosp. Potočnik poroča o tj. 7. letnega poročila deželnega odbora, ki ima v sebi cestne zadeve. Gosp. Lukman želi, da bi se dovožne ceste k železnicam spravilo v boljši stan, poslanec gosp. Uobič govori za cesto pri Beli peči (\VeiBsenfels), debute se vdeleže še vit. Lunger in dr. Schrey, ki stu pu popolnem nerazumljiva, dalje š« poslanec gosp. Dcimviu, potem se poročilo vzume nu znanje. Vit. Gariboldi poroča v imenu istega odseku 10, 11 in 12 letnega poročila], ki obsegajo ustanove, osebne zadeve in splošne reči. Odsek naroča deželnemu odboru posebno, du se ilirsku ustanova za slepe odda zdaj Kranjcu, — du se denurue pomoči deželnim uradnikom iu služabnikom dajo le v posebnih silah in za taku dela, ki ue spadajo v njihovo področje, — da deželni odbor ue pozabi delati ua to, da se davščine za cerkve, in duhovske osebo odpravijo itd. Prenapeti dr. Schrey se tu ne more premagati, da ue bi pokazal svojega mrzenja do slovenskega jezika; priporoča namreč, da bi se uradovanje pri deželnem odboru zlajšalo, to je z drugimi besedami, da postaue zopet vse nemško. Odgovarja mu poslanec dr. Po klukar, ki pravi, da bi potem uradovanje ne bilo uiti lajše niti ceneje, ker bi se morale zavreči že za veliko let naprej pripravljene tiskovine. Bolj osorno odgovurja poslanec gosji. Svetec dr. Schreyu. Nemški jezik pri nus uika-kor ui deželni jezik , mi mu pripozuamo pravico, a lo s tem pridržkom, da se deželnemu sloveuskemu pri uradih pripozna enaka pravica. Deželni jezik je le slovenski. Prejšnja večina je jezično vprašanje popustila le zato, da so se duhovi pomirili. Toraj naj se to pripozna iu ue ponavlja vnovič prepir, vsuk po- skus tega naj se v tej zbornici odločno zavrže. Dr. Schrey odgovarja še nekaj, vit. Gariboldi pristopi njegovemu predlogu in nemškutarji sklenejo, da ima deželni odbor gledali na to, kako bi se dalo uradovanje pri njem primerneje vravuati, to jc: slovenski jezik polugomu odriniti. Isto tako se sprejme Vesteneckov predlog o tem, da bi bili steno-grafični protokoli prej natisnjeni kakor se to godi zdaj. O prošnji zurud zidanja dolenjske železnice po krški dolini se sprejme tudi predlog , naj se d e ž č 1 u i odbor obrne do ministerstva s p r o š u j o, da bi ono podalo državnemu zboru predlog du delunje te železnice prej ko prej. Predlog poelancft PuAtiža, za odpis duvku v kočevskem, velikolaškem in ribniškem okraji so izroči deželnemn odboru, kteri ima o tem v dogovor stopiti z vlado. Prošnjo vasi Vrhpoljo iu Samobor v vipavski dolini za to, da bi se odtrgalo od vipavskega trga iu postule samostojni občini, zavrže nemčurska večina, čeravno se poslanec L a v r o u č i č krepko potezu zanjo in doku-zuje, du bi bilo to obema občinama na korist, — čeravno dr. Bleiweis celo povdarja, da je lanski zbor, tej prošnji vstregel s posebno postavo, ki pu ni dobilu uujvišo potrditve. Deželnemu odboru se potem uaroči še posebno, naj bi vso svojo pozornost obračal na ceste po Kranjskem in skrbel za odpravo nekterih nepristojnosti, ki so zduj še tu in tam vzlasti pri cestui tlaki. Volitev deželnega poslanca za Loko in K r a n j, gosp. Š u v n i k u , se potrdi brez ugovoru enoglasno. Pri poročilu šolskegu odseku o predlogu poslanca gosp. Detelje zavoljo gimnazije v Kranji se vname kratka debdta, ktero prične deželni predsednik vit. Kallina. On pravi, da je glavni vzrok popuščenja te gimnazije slabo denarno stanje države. Kočevska gimnazija je bolj potrebna, ker je od Kranja do Ljubljane bližej kakor od Kočevja, toraj Gorenjci svojo mladino lahko sem pošiljajo. Dr. I Schrey iu grof Thurn bo putezata za kranjsko I gimnazijo, jiosebno pa poslanec gosp. Klun Le ti, ki so bili svetovnemu sodniku izročeni, ker niso pokazali nikakega kosanja, so imeli snubenit ohšit z ognjenimi podobami, Bpaki iu škrati in le ti so imeli ua glavi ravno tako kukuljo, „euroza" imenovano. Tudi na Špaujskem, kakor povsod je bilo v navadi kako oblačilo „iibogih grešnikov.'1 Oh času, ko so bili še na Nemškem, t. j. v državah, ki se k omikanim prištevajo, hudodelci na moriščo ti runi v živalskih kožah, gnani so bili ua Spanj -skem v sanbenitu. Kur pa zadeva p o k o r o tistih , Iu so se s cerkvijo spravili, jc treba gledati na dvoje : 1. „da bc naj pokorila po pravilih inkvizicije nalagajo usmiljeno in dobrotno , kolikor se z dobro vestjo dopustiti zamore," in 2. da sla stara cerkev pa srednji vidi v pok > i videla več spodbudnega ko sramotnega. Danes tisoči slabosti svojih nečejo .spoznati na tihem , prejo se pa nobeden ui obotavljal grehov se obtožiti pred celo občino, kakor nam zgodovina pripoveduje. Knezi so stopali s prestola pokoro delat pred podlož uiki svojimi v pepelu iu rašu. Tako jo storil Teodozij veliki, ker je bil dul Tcsaloničano brez milosti in brez razlike posekati, pa bc nič no ve, du bi ga bil kuk podložen zu osramotcucga imel. Tako Ludovik sveti, ki se je večkrat dal, kar je vedela vsa francoska, od sjiovednika svojega bičati in nobeden ui stokal, da je vla dar onečasten, pač pa so miljoui občudovali pobožnost njegovo. Celo največji malopridnež m razuzdanec svojega časa, „Janez brezdeželni" so je dal bičati, ker je bil kriv, da so njegovi dvorjaui umorili nudškola kenterbnskega. Zumogli bi zgledov nakopičiti, ali pove dano naj zadostuje, da se dokaže stavek , da nekdaj pokora ni bila sramotna, ampak du jim je. bila pokora sredstvo, s katerim so grehovo gnjusnoBt odpravili S tega stališča se morajo gledati od in kvizicijo naložena pokorila. Pa res nahajamo pri Lloreutu zglede takih oseb, ki so bile od vezane „de levi", ki so bile pa tako malo osramotimo, da so moglo v zakon stopiti najplemenitnejimi družinami in celo z udi ki a Ijeve hiše. Celo taki, ki so bili odvozaui kot zelo sumljivi, zainogli so priti do služeb časti, do duhovskih stopinj in škofij. Ječe ti stili pa, lo so zarad velikega zagreška obsojeni bili, da izgube, svobodo, so bile deloma v njih lastnih hišah, kakor povedo pravila vulludo lidsku, ali v pokorilnicah , v katerih so zu mogli svoja rokodelstva iu obrtuijo opravljati (Dalje sledi.) ki pravi da bolj ko v Kočevji jc potrebna taka srednja šola še na Notranjskem. Kočevarji sami uemarajo dosti za gimnazijo, to kuže Sedulje manjše število dijakov; v Krunji pu se jo njih število leto zu lotom muožilo. Gimnazije bodo postajale čedalje bolj potrebne , ker bo realko začeli popuščati, kukor kužo to, da bo je nu ljubljanski reulki letoB oglasilo učencev veliko manj ko lunsko leto. Gorenjci pošiljajo največ učencev v srednjo šolo iu Kranj jim uguju najbolj žo zato, ker jim jo bližej in življenje tam cenejše. Ako se pa vendur gimnazija v Krunji popusti, ne bo drugučo nego da se napravi v Ljubljani še ena, ker že le-toB niso mogli sprejeti vseh učencev, ki so se za prvo šolo oglasili. Po VBem tem bo n n o g 1 a s n o sprejme predlog, ki uaroču deželnemu odboru obrniti se do vlade b prošnjo, du gimnazija v Kranji dulje ostane. Potrdi se poročilo deželnega odboru o go-podurstvu z deželnim zukludom iu njegovem stanji koncem preteklega leta , dalje poročilo o novi cesti preko turjaškega hriba; pri tem se dovoli dvema podvzetnikoma, ki sta imclu pri tej cesti zavoljo neugodnega sveta veliko škode, ;t()00 gld. pod nekterimi pogoji; deželnemu odboru se naroči, prihoduje leto predložiti načrt postave o razdeljenji občinskih pašnikov; dr. Bleivveisov nasvet, naj se naredi postava, po kteri bo tretjinska priklada ima povsod prištevuti rednemu davku, se vkljub ugovora dr. Schreya sprejme iu odda deželnemu odboru ; prošnja fabriške šole v Kočevji za podporo in prošnja krajuega šolskega sveta v Krškem zo povišanje plače učiteljem se ne vsliši. Slednjič se prošnja cirkuiško občine za dovoljenje priklade po :t2" „ nu davke za leto IH7U zavoljo pomanjkljivosti izroči deželnemu odboru, ki jo nuj prikludo dovoli , prav tako prošnja cestnega odbora zavoljo ceste odGra-daca do Kolpe pri Gribljah ; občini Idrija pa bo dovoli po 20% priklade na davke za cestno potrebščine. Po vsem tem se sklene letošnje zborovanje z navadnimi običaji; deželni glavar kadi zbornici (oziroma nemškutarjem, ker narodnjakov je bilo ua zadnjo lo še Bedein v zboru), se zahvaljuje deželnemu predsedniku za podporo , ta se zopet zahvaljuje zboru in naposled še v imenu nemčurjev deželnemu glavarju kot predsedniku zbora kadi baron Aplaltrcrn in zborovanje se sklene s „hoch"-klici cesarju; „slava" je bilo le malo slišati, ker so bili nuši po večcni žo prej odšli. X ilolenjeaiMli-ijskeiii zboru so je z ogromno večino sklenilo, du se ima narediti zopet postava zoper oderuhe. Mi smo to že pred leti zahtevali, pa tačas so nas zmerjali z reakcijouarji, ki hočejo srednji vek nazaj poklicati, ker „kupčija mora bili bvo-bodna". S takimi nazori pa so zgubili liberalci vse zaupanje pri ljudstvu , vedno glasneje so je zahtevalo, da je treba ljudstvo braniti pred pijavkami. Najprvo Be je taka postava naredila za Galicijo; potem so jo zahtevali Moruvci, iu slednjič so je zdaj oglasil dolenjeuvstrijski zbor, ki je po večini liberalen. Sicer liberalcem ta postava ne diši, in dunajski judovski listi prav kisle obraze delajo , ker se bodo s to postavo njih [rojakom peruti nekoliko pristriglc, pu vendar si ue upajo, ustavljati se obče čuteni potrebi. Liberalni gospodje so tako tudi le sklenili, ker so boji'- za svojo gospodarstvo, ter so primorani, so vendar nekoliko ozirati ua ljudske želje. S to postavo je v liberuluo postavo- dajo vtrgana luknja; ker bo se tukaj vdali volji ljudstva, morali ae bodo tudi v drugih vprašanjih, kakor n. p. zastran posiluega lega-Jiziranja, zastran popravo volilnega reda itd. Morda si bo pravica vendar enkrat pot do veljave priborila. „PresBe" sicer pravi, da si bodo liberalci b tem činom dolenjeavstrijskega zbora zopet zaupanje ljudstvu pridobili, in njegovi voditelji ostali ; pa treba je pomisliti, da ima ljudstvo še več takih pritožeb ua jeziku , in bolj ko se bodo liberalci umikali iu svoja načela iz ladije v morje metali, več poguma bo ljudstvo dobivalo, ter liberalcem postave diktiralo, uo pa jih od njih Bprejemalo. Nemška večinadeželnega zbora fcoHkoK4* je prešla preko Uiegerove adreso na dnevni red. Kieger je dolgo in temeljito govoril, ter prigovarjal nemškim poslancem, naj bodo vendar pravični, pa vse besede so bile bob ob steno. Tako se godi, kjer velja moč več od pravice, kjer se smatra večina v zborih kot edini izvor pravice. Nespravedljivost ustavoverno stranke pa bo pasivno politiko zopet v čaBt spravila. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 21. oktobru. *liiiislrrs< vubo po naznanilu nekterih listov jutri razglašeno. Posameznih ministrov pa še noben list ni imenoval in občinstvo tudi ui posebno radovedno zvediti njihova imena Samo dualističui listi priporočajo Depretisa za ministerskegn predsednika. — Knez Auersperg je pisal predsedniku državnega zbora dr. Kecli-bauerju, da o poslancih ni prav tako govoril, kakor je poročala o njem „Grazcr Tagespost" Vrednik Svoboda je pa tudi neki že Lr> t. m. pisal Kechbauerju, da jo „Tagespost" resnico pisala , in da sta on pa g. Syz pripravljena to dokazati pred vsakim sodiščem , iu če bi bilo treba, pred državnim zborom samim. — Miniaterski svet, ktcreiuu so predsedovali cesar sami, je trajal :t ure in se je pečul zlasti s skupnim proračunom. Državni zltor bo snide |jutri. Vse je radovedno, kako da se bodo nove stranke osnovale, llerbstov klub se je začel lušiti, in večina njegovih udov hoče z napredovalnim klubom vstanoviti novo stranko. D;£er*ki državni zbor se je formalno pričel včeraj. Levičarji so po naznanilu 1). Ztg. zahtevali, da na kraljevi palači ne sme vihrati tudi črno - rumena (cesarska) zastava, ker se sicer oni te slovesnosti ua vdeležijo. Zahtevali so celo neki tudi to, da bi moral kralj stoje prečitati stolni govor, pa ostalo je pri dosedanji navadi- Dclc^-ariji se Kiiidete 5. novembra. Audrassyev obstanek je odvisen od tega, kako du boste delegaciji sprejele njegovo opravičevanje glede bosenskih zadev. Nekteri listi pa menijo, da ga Madjari še sploh poslušati ne bodo hoteli. 1). Ztg. objavlja neki razgovor s Schinerlingom, ki hudo obsoja Aiidrassyevo pokolitiko. IHoniic je poročala „N. fr. Presse", da se bode Filipovič odpovedal višjemu po-veljuištvu iu ostal v Pragu, guverner bosenski pa da postane vojvoda Virtcmberški. Filipovič, pravi ta list, je preveč očitno skušal Itosno pohrvatiti in dualizem nadomestiti s trializ-mom. Nekteri listi so naznanjali, da hočejo naši državniki Bosno naseliti z Nemci in Madjari, da bi pokopali Slovaustvo. Pa dobro omenja k temu neki list, da potom [utegne Bosna postati grob ali jaiua za koga druzega kakor pa za Slovane. — Boj je zdaj po večini prenehal, le nekaj tolovajskih druhali se še klati po deželi. Na pomlad pa pričakujejo nove hude vojske b Turčijo, kteri ni po volji, da je Avstrija zasedla Bosuo. Naši državniki čutijo nevarnost in bo so začeli sprijaznovati z Itusijo, ki vsled tega svojih vojakov šo ne bode umaknila spred Carigrada, da Avstrija laglje dovrši svojo nalogo v Bosni. Novibazarski okraj letos naši ue bodo zasedli. List „Kgyetertes" poroča, da se bodo sedanji uaši polki na pomlad iz Bosno vrnili domu, ter ao tje poslali drugi polki. — Tiste Turke, ki so pri Maglaju nadlajtenant Ilajeka in njegove tovariše umorili, so obsodili na 20 let težke ječe ter jih poslali v Osjek v ječo. — Za Sarajevo so sostavili občinski red; policijski načelnik je tam postal podžupauski koncipist Cavrak. Vitanje države. I\ciu£ki listi se hudujejo , da je grof Beust postal poročnik v Parizu, ker mislijo, da bode tam hujskal zoper Nemčijo, kteri on ui bil nikdar prijazen. — Državni zbor je 11». t. m. sprejel postavo zoper socijaliste z 221 glusovi proti 149. Knez Bismark je potem sklenil zbor, rekši, da bodo zavezne vlade poskusile ozdraviti socijalističuo bolezen. Turčija Midhat-paše no bode imenovala za guvernerja, ker bi bilo to boje nevarno za sultanovo rodbino. ItulijuuNko ministerstvo je kralju izročilo svojo odpoved. Cairoli se je podal v Motico, da se pogovori s kraljem, potem pa se vrne v Itim. Na l^rauroNkciu so v Monsu kamno seki popustili delo. Mnogo žandarjev je odšlo tje, da zabrauijo kako rogoviljeujc. fai*Hku zbornica je z 69 glasovi proti 63 odobrila politiko vlade. Ministri iu ,'! poslanci niso glasovali. Anglija žuga Grški, da bode ona sama odgovorna , če bi so nameravana vojska s Turčijo nesrečno izvršila. Izvirni dopisi. lir. \olruii)slu-i;n, 19. t. m. (Nesreča.) Na dau sv. Lukeža 18, t. m. je šel Likon iz Košauc z druzimi možmi i/. Postojne s semnja domu. J t i I o je deževno in južni veter jim je nesel dež v obraz. Zato so razpete dežnike držali pred sabo nasproti vetru in dežju. Ko so šli okoli poludne po veliki cesti memo Matenje vasi dalje proti velikemu železuičiieinu mostu čez Pivko, se hitro pripelje jun naproti neki Kastelic, po domače Mlakar s Kala in oje mie omenjenega /.ikona v jmi, da jr precej padel in omedlel. Možje, ki izpod dežnikov popred voza niso videli ne slišali, da bi se bili ognili, so pobrali Likona, ga položili na voz in prisilili Kastclica, da je obrnil in peljal bobitega domu. Pa komaj so ga pripeljali do Selca poleg Slavinc, je revež žo izdihnil, Bil je Likon okoli .r>(! let star in neki priden ter dober gosjiodar. Sodnijska preiskava bo spoznala, koliko je nesrečo zadolžil malomarni voznik. la {■», 10. TrlrKrnllrnr denarne erne 21. oktobra. Papirna rnnta (il.— — Hruberna runu 62.60 — Alata renta 71 60 — lHSOletno državno noiujiln 110.60 Haiikine akuije 789 — Krudit.ii« akcije 227.50 London 117 36 — rtrul.ro 100—.— Ces. kr eekiui 6.61.-20-frankov 9.40.'/, t^I ^^IP^I ^^ V Wv Nagrobni križi pozlačeni, z najlepšimi napisi so dobivajo pri meni na izbiro, a kamnom ali pa brez njega, pa tudi železjo vsako versto iz najboljših fužin, vse prav po coni. V Ljubljani meseca oktobia 187S. (fi) S|». rcN^iiiek, prodajalnica železja, gledališke ulico št. 8 blizo frančiškanskega mosta. 49) Neobhodno potrobno za obč. poslovalcel Ravnokar jo na svitlo prišla in se dobiva v založbi I4l«'iii in liovuč (nekdanja E g e r j e v a tiskarna) v špitalskih ulicah h. št. 5 prav nova knjiga: ,Leitfaden fiir Gemeindevorsteher" to je navod zu. občinske predstojnike v njihovem poslu samostojnega in njim izročenega delokroga, ktero je spisal Anton G 1 o b o č n i k , ces. kr. okrajni glavar, vitez Franc-Jožcfovega reda. Cena ji jo 80 kr. Ta broauricu na 8 polab v nemškem jeziku obsega za občinske poslovalco p o p o 1 e u p o d u k, kako naj ae pri svojem težavnem vradovanju ve-dojo v formalnih in matorijalnih zadevali , ter na-aneno navedujo dotične državne in deželno postave n ukaze. Tudi ji jo pridejanih 4 7 formula-rov ali izgledov za razna pisma in alfabetčeni imenik. (3) Najprimernejšo darilce za pridne otroke ste povesti: L Urnimi!, ali ztnSiiji ilnevi BvriiKulemti, in 2. #ittn!liiji slnrvi Knjižici obsegate okoli 180 strani in se dobivate mehko vezani po 30 kr. pri oprav-ništvu „Nloveiiot'\ ki po želji preskrbi tudi ličnejše vezanje. Kdor jih naroči deset, dobi eno knjižico po vrhu. (20) Izdajatelj in odgovorni vrednik; Filip Iladerlap. J. Uliunikovi naslovniki v Ljunljam.