V e s t n i k. Učiteljski konvikt v Ljubljani. Učiteljstvo vipavske doline namesto venca na grob r. gospe učiteljice Marije M o s e r v Št. Vidu 18 K. Usposobljenostni izpiti za ljudske in meščanskp šole pred izpraševalno komisijo vLjubljani se začno dne 7. vel. travna t. 1. zjutraj ob osmih. Prosnje je poslati do 30. mal. travna. f Ivancič Josip, učitelj v Kobaridu, je umrl, star šele 36 let. N. v m. p.! CiperletoTO knjigo -Kranjska dežela" je priporočil kranjski deželni šolski svet glasom razpisa z dne 6. svečna t. 1. za učiteljske knjižnice kot pomožno knjigo za učitelje pri domoznanstvenern pouku. Deželni zbor kranjski je podelil g. Jos. Ciperletu za njegovo knjigo ^Kranjska dežela" 200 K podpore. Groriški deželni zbor namerava tamošnjemu učiteijstvu povišati plače in sicer moškemu učileljstvu po 200 K, ženskemu pa po 160 K. Koroški deželni zbor je dovolil, da se ustanovi v Velikovcu meščanska šola. Koroška irna torej že pet meščanskih šol, Kranjska pa — nobene. O, Kranjci, zaspanci ! Klerikalci na delu — zoper učiteljstvo. »G. Rojino smo srečno pregnali, poskusimo sedaj z Rusom; če se nam posreči še ta slučaj, potem smo pa gospodarji nad kranjskim liberalnim učiteljstvom. Za Rusom bomo vzdignili potem tretjega, četrtega liberalnega učitelja itd." Take naklepe kujejo naši zlobni klerikalci. Upamo pa, da krivica še ni zmagala nad pravico in da se bo kranjsko klerikalstvo ukanilo in mu popolnoma izpodleti ta gidi naklep. Mi lahko odkrijemo krivice, ki se gode napredner_u učiteljstvu na Kranjskem od strani klerikalcev, nimamo pa, žal, moči in sredstev, odstraniti teh krivic, zalo se obračamo do naših naprednih poslancev s prošnjo, da spravijo to stvar pred deželni zbor ter vzemo v zaščito napredno učiteljštvo. In s takimi Ijudmi, kakršni so naši klerikalci, ki so zakleti, načelni nasprotniki učiteljstva, naj bi učitelji hodili z roko v roki? Nikdar ne ! Pristaši wSlovenskega učitelja", ali vidite, s kom se bratite? Vi ste izdajalci \n grobokopi posameznikov izmed našega stanu in pa tudi stanu našega samega. Sram vas bodi! Kdor ni z nami, ta je zoper nas in naš stan. Učiteljske plače in minister. Dne 31. sušca je bilo odposlanstvo nemške avstrijske učiteljske zveze pri naučnem ministru vitezu Hartlu. Načelnik Katschinka je sporočil imenom vsega učiteljstva v Avstriji ministru prošnjo, naj deluje vlada na to, da se lotijo deželni zbori nemudoma regulacije učiteljskih plač, hkrata pa naj vlada predloži državnemu zboru dodaten zakon k § 55. držav. šol. zak. od 14. maja 1869. Minister Hartei je dejal, da §55. nikakor ni možno izpreminjati. Glede učiteljskih plač v raznih deželah se je natančno informiral ter se prepričal, da je izboljšanje teh pJač samo na ta način možno, ako prepusti država deželam dohodke osebne dohodarine, ki se naj porabijo v povišanje učiteljskih plač. Država sama pa ne more nikakor povišati plač, zakaj treba bi bilo za to 20 milijonov goldinarjev, katerih bi noben finančni minister ne hotel dati. — Ge se je dobil finančni minister, ki je dal ogromno vsoto milijonov za ministrske plače, za plače uradnikov, častnikov, slug, žandarmov, financarjev, za kanone in dr., se bo moral dobiti tudi finančni minister, ki bo dal nekaj milijonov za izboljšanje plač stradajočih ljudskib vzgojiteljev. Za to bo že učiteljstvo samo poskrbelo — pri volitvah. Učiteljstvo ima v rokah veliko moč, bodočnost! Izpiti za uciteljsko usposobljenost v Cfradcu se začno dne 2. majnika t. 1. Prošnje je pošiljati do 27. aprila ravnateljstvu. Družba sv. Cirila in Metoda zopet trka, Slovenci, na Vaša vrata. Zmeraj nove šole; zmeraj več učnih močij — to stane! V Tržiču smo odprli ravnokar velevažni vrtec — in kako že lepo prospeva! Na Štajerskem, ob najnevarneji postojanki za naš narod — na Muti — pa o bližajoči se Veliki noči kanimo otvoriti družbino šolo. — Brezdvombeno prihodnji mesec pridete v posest novih srebrnih peterokron. Prva svakega premožnejega Slovenca bodi naše družbe posest. Pričnite, Slovenci — prosimo Vas — agitatacijo za nas s parolo: nPrvo peterokrono družbi sv. Girila in Metoda !" Za učiteljske pripraTiiike. G. kr. finančno deželno ravnateljstvo v Pragi je izdalo dne 7. svečna 1900. ukaz, vsled katerega se smejo sprejemati k finančni praksi edino le prosilci, ki so dovršili z dobrim uspehom kako srednjo šolo ali pa tej enako šolo, kakor učiteljišče, višjo obrtna šolo, obrtno akademijo in slične šole. Za ljudsko šolstro je zvišala Prusija svoje doneske od 1. 1876. do 1896. od 115,917.495 mark na 185,685.326 rnark. Angleška pa v istem času od 67,692.351 fr. na 286,195.900 fr. Koliko pa Avstrija ? Na Francdskem je dala država za ljudske šole leta 1896. 137.139.165 fr., občine pa 67.692.351 fr., skupaj 204,831.517 fr. Briga za uciteljsku djecu. Ugarski ministar nastav& izdao je naredbu svim državnim školskim nadzornicima, da mu prijave sve one seoske učitelje, koji se u svojoj službi odlikuju, a imaju odrasle djece. Ministar niisli, da ovakove vrijedne učitelje premjesti sa seoskih pučkih škola — u gradove, u kojima ima viših škola, te time da im osjegura mogu.nost uzgoju njihove djece. Ta valja! »Škola". Je-li obcina dolžna trpeti y šoli dete takšnih staršer, ki ne prebivajo t občini ? To zanimivo vprašanje je rešil upravni sodni dvor dne 22. svečna t. 1. takole: V Libercu je prebivala pri učitelju M. njegova nečakinja, hčerka najemnika dvora v Kutnigori. Hodila je v liberško javno češko šolo. Toda okrajni šolski svet jo je iz šole izključil, ker je bil razred prenapolnjen in ker dekle ni pripadalo v Liberec. Ceški dež. šolski svet pa je to izključenje razveljavil in ministrstvo je to potrdilo. Občina liberška se je nato pritožila pri upravnem sodišču, ki je obravnavalo to zadevo dne 22. svečna t. 1. Ministrski zastopnik je branil mnenje, da imajo starši pravico določevati, kje se ima otrok zadrževati, a da je otrok dolžen hoditi v šolo tamkaj, kjer se zadržuje, ne, kjer bivajo njega starši. Dokazoval je, da nedostaja zakonitih sredstev, prisiliti starše, imeti otroke pri sebi, ako spoznajo vsled rodbinskih ali drugih razmer za dobro, ga nastaniti kje drugje, torej tudi v drugem šolskem okraju. Upravno sodišče pa je ta ministrski ukrep razveljavilo in opravičilo postopanje okr. šolsk. sveta v Libercu. Navedlo je kot vzrok, da stoji nasproti pravu staršev pravo občine, ki sme odklanjati bremena, katera ji nakladajo starši. Izraz ^bivališče" treba smatrati tako, kakor se smatra navadno, namreč, da je bivališče staršev obenem tudi bivališče otrok. Ni, da bi se tako lahko otrok odtegoval šolski dolžnosti, zakaj s tem, da otroci ne morejo hoditi tamkaj v šolo, kjer prebivajo starši, ne prestaja dolžnost roditeljev, jih pošiljati v šolo v okraju njih bivališča. -Beseda nčit." Da se uravnajo uciteljske plače, je pozval odbor zveze nemških učiteljskih društev k dotičnim posvetovanjem predsednike vseh poliliških klubov drž. zbora razen slovanskih in ruinunskih. Izmed pozvanih klubov so se odzvali pozivu samo klub nemško-napredne, socijalnodemokratiške in nem.ko-nacijonalne stranke, ki so obljubovali nebo in pekel. -Beseda učit.u Umrl je v Krakovu. Teofil Ziemba, zaslužen poljski pedagog in pisatelj, dne 13. svečna. Narodil se je 1. 1847., bil je profesor na tamkajšnji gimnaziji in predaval na vseučilišču filozofijo in estetiko. Njegovi pedag. članki so bili silno priljubljeni. Pedagoški (šolski) muzeji na Kuskem. Rusko ministrstvo za narodno prosveto je poslalo pred kratkim vsem kuratorjem naučnih okrajev obežnik (cirkular), v katerem naznanja, da se mu je podelilo pravo, ustanavljati pedagoške (šolske) muzeje. Pri tem navaja, da bode vlada skrbela, da se osnujejo muzeji kolikor mogoče tako, da bodo prispevali k razvoju šolstva in povznašanju pedagoških ved; učitelji bodo imeli tu priložnost, spoznati najnovejša pedagoška dela in učne pripomočke. *) Stroške bode pokrivala deloma država, deloma se bode denar v to svrho nabiral. ,Beseda učit.u Vsi ministri niso enaki. »Najbolj sem se zanimal vedno za ljudsko šolo. Takoj, ko sem nastopil službo, sem si obljubil, da pomorem bednemu ljudskemu učitelju. Mislil sem si namreč, kako nesiniselno je, pustiti v bedi moža, ki opravlja službo, ki je spojena stakšno odgovornostjo, z večjo odgovornostjo nego urad katerekoli kategorije, kateremu narod prepušča svoj najboljši imetek — bodoče pokolenje" — tako je rekel pruski minister dr. Bosse, ko se mu je prišla deputacija učiteljev zahvalit za uravnavo plač. Ta minister rnora biti sploh iz čisto nenavadnega testa, tudi je napisal v Rissmannovem mesečniku BDie deutsche Volksschule" članek ,,Šolski program v 20. stoletju". Pri nas lete besede ministra od ust do ust, dr. Bosse pa piše v učiteljske liste. No, dr. Bosse ne govori samo večkrat o učitelju, ampak je pred kratkim tudi z njimi obedoval. Svet, dolgo več ne boš stal! Naš ministrski predsednik se pa ob nastopu Ijudske šole in Ijudskega učiteljstva niti z eno besedico ni spomnil! Pri nas jadramo vedno hitreje za klerikalno Španijo — navzdol. Žal, da je tako! vPosel z Budče". Srednje šole v ATstriji. V Cislitvaniji se nahaja 203 gimnazije in 101 realka, skupaj 304 srednješole; izmed teh je 140 nemških, 77 čeških, 31 poljskih, 7 romanskih, 2 rusinski, 6 srbohrvaških in 11 utrakvistiškik. Ena srednja šola pripada na 49.700 Nemcev, romanska na 9600, slo vanska na 120.000 slovanskih prebivalcev. Gehi so najbolj preskrbljeni s srednjimi šolami, zakaj ena pripada na 71.000 Gehov, poljska na 120.000 Poljakov, srbohrvaška na 107.500 preb.; za 3,105.000 Rusinov sta sarao 2 rusinski šoli, eden in pol milijona Slovencev nima niti ene srednje šole! »Pcsel z Budče". *) Ta narnen ima tudi B.šolski muzej" naše BZaveze", ki je nastanjen v II. mestni šoli. Le žal, da ima premajhne prostore in premalo podpore. Uredn. Geške šole niso dovolili v Floridsdorfu, kjer so prebivalci prosili za češko šolo. Turško bi morda dovolili. Ruski učitelji i učiteljice na pariškoj izložbi. Ruska je vlada odobrila, da se iz državne blagajne izda 50.000 rubalja za putne troškove ruskih učitelja i učiteljica, koji če iči na parišku izložbu. Ministru prosvjete ostavljeno je, da šalje na izložbu one učitelje, za koje je uvjeren, da če od njihova puta biti koristi za ruske škole. »Škola". Bosanski učitelji imali su nedavno sastanak u Sarajevu, da se dogovore glede poboljšanja materijalnog stanja. Odaslanstvo toga sastanka podnijelo je ministru Kallayu svoje želje i molbe. Ministar im je vrlo prijazno obečao, da če na to uzeti obzir, premda u molbi nisu sadržane želje cjelokupnog bosno-hercegovačkog učiteljstva. nŠkola". Novi skolski zakon za Dansku odredjuje, 1. da nijedan razred ne smije imati više od 35 učenika ; 2. da se imadu izraditi posebne ustanove glede broja škola, place učiteljske, školskog vreraena, učevnih predmeta i sl., koje se ustanove imajo pregledati svakih 10 godina ; 3. da učitelji uživaju placu od 900 i 1000 kr., koja se povisuje do 20 služb. god. na 2.000, 2.200 i 2400 kr. Učiteljice dobivaju 700 odnosno 800 kr. sa povišicama na 1.300, 1.400, odnosno 1.500 kr., 4. da školska komisija u svim stvariraa, koje se tiču škole i obuke, ima saslušati mnijenje upravitelja škole. .Škola". Uzorna organizacija sareza učit. društara. Kako je uzorno organizovan savez učiteljskih društava u Švicarskoj, uvjerit cemo se iz slijedečih podataka. Odsjecima učitelja pučkih i srednjih škola pridružio se i odsjek učitelja visokih škola. Godišnje skupštine delegata imadu značaj lokalnih učit. skupština. Kantonalni odsjeci učitelja gimnastike, risanja, ručnoga rada, naravoslovnih udruga u najužoj svezi s maticom njeguju pojedine discipline, te plod svojega truda i nastojanja objelodanjuju u posve samostalno uredjivanim prilozima zajedničkoga organa. Odsjek za izdavanje spisa za mladež izdaje omladinski list, a donosi i popis dobrih spisa za mladež i puk. Švicarska »Lehrerzeitung" donosi osim literarnoga priloga i prilog za praksu u pučkim školama, vijesti o šk. izložbama, redovite prinose o ručnom radu, gimnastici, risanju i domoslovlju. Posebno tajništvo bavi se izvještivanjem o obrazovnim prilikama, školskim odnosima, o ispražnjenim učit. mjestima i osiguranju čovječjega života. Najbolji učitelji rade o poboljšanju učila. Posebni je odsjek za oporavak i putovanje učitelja. Zaklada za učiteljske sirote, koja broji na stotine tisuča, postala je nastojanjem udruge, te upravo sili svakoga učitelja, da pri nastupu u službu postane članom učit. saveza.*) vNapredak". Visoka pučka škola. Društvo za visoke pučke škole u Miinchenu priredilo je prošle zime dvanaest, a fizikalnokemijski zavod dva obučna tečaja. Od 2604 slušatelja bilo je 478 radnika i obrtnika, 1735 učenika, učitelja i učiteljica, trgovačkoga osoblja i podredjenika iz staleža civilnoga i vojničkog i 391 druga osoba. To znači, da je prvih bilo 18-36°/o, drugih 66-62°/o, a trecih 15.O2°/o sveukupnoga broja. Broj radnika i obrtnika poskočio je od 12"5°/o na 18*36°/o; no i taj je broj razmjerno još uvijek malen. »Napredak". Analfabeti kod rekruta u razlidnim državama cyropskim. Bačka ^Rundschau fiir Geographie und Statistik" donosi statističke podatke o analfabetima u različnim državama evropskim. Turska se ni Grčka ne spominju u tom izvještaju. Na najnižem su stupnju žalibože slavenski narodi. Romanski su narodi od god. 1789. lijepo napredovali, dok germanski narodi več od trista godina zauzimlju prvo mjesto. Na 100 rekruta broji Rumunjska 80 analfabeta, Rusija, Srbija i Portugalska 79, Hrvatska i Španjolska 63, Italija 48, Ugarska 43, Austrija 39, Irska 21, Belgija 16, Francuska 15, Engleska 13, Holandija 10, Škotska 7, Švicarska i Finska 2, Njemačka 1. Na 1000 rekruta broje Švedska, Norveška i Danska samo 3 analfabeta. Na 10.000 rekruta broji Virtenberžka 2, Elzas-Lotaringija 2*20, a po- *) Človeka je groza, če primerja te razmere z našimi razmerami. Pri nas je šolstvo in učiteljstvo pač zadnja stvar! Uredn. krajina Poznanj 1300 analfabeta. U Virtemberškoj je največi broj pretplatnika novine, a jedan litar rakije dolazi na godinu na jednu osobu. Poznanjska nasuprot ima najmanji broj pretplatnika na novine, a na glavu dolazi 35 litara rakije na godinu. nNapredak".