iz Moravske doline
Oktober 2007 Letnik VIII Številka 10
•	Abonma za ' sezono 2007/08
•	Poročilo volilne komisije o izidu referenduma
•	40 let OŠ Jurija Vege Moravče......... i,-.-
•	9.742 € za šolo prispeval Svet "staršev.-
•	Po izkušnje v Prek^rje 4 A -	^
jLát:.
OBČINA MORAVCE V A B I L O
Spoštovani!
Vabimo vas na komemoracijo v parku v Moravčah, v četrtek, 1. 11. 2007 ob 11. uri, namenjeno počastitvi spomina na mrtve, počastitvi spomina na padle borce prve in druge svetovne vojne ter osamosvojitvene vojne za Slovenijo.
Počastimo njihov spomin z udeležbo na tej prireditvi! Vljudno vabljeni!
OBČINA MORAVČE
vabi
vse občane na veseli MARTINOV
VEČER v Kulturni dom v petek, 16. 11. 2007 ob 18.30 uri
Navajeni smo že na prikaz blagoslova mladega vina po starih običajih, ki ga bodo tokrat predstavili iz občine Brda. S seboj bodo pripeljali njihovo vino in ga boste lahko pokusili ob prigrizku naših kmečkih žena. Tudi za kulturno dogajanje na odru bo poskrbljeno. Po zaključku akcije Zlati lipov list Turističnega društva Moravče bodo predstavljene najlepše urejene hiše, kmečki domovi in stare hiše na Moravškem.
Vabljeni ste tudi na MARTINOV SEJEM, ki bo pred prireditvijo od 16. 30. ure dalje pred Kulturnim domom. Poleg stojnic bo za vzdušje poskrbljeno z živo glasbo in seveda dobro kapljico. Vstopnice po 5 € bodo v prodaji 10 dni prej v baru Trav-nar, eno uro pred prireditvijo pa v Kulturnem domu. Prijazno vabljeni!
V	Moravčah bo od novembra nov ponudnik kabelske televizije
Podjetje EVJ Elektroprom iz Kisovca bo od novembra naprej nov upravljalec kabelskega omrežja v občini Moravče. Omrežje bodo najprej obnovili in posodobili in povezali na hrbtenično omrežje, ki ga že upravljajo v sosednjih občinah Zagorje ob Savi, Lukovica in Litija. S tem se bo izboljšala dosedanja ponudba televizijskih in radijskih programov in pa zanesljivost omrežja. Poleg 50 televizijskih programov in večjega števila radijskih programov pa bo na kabelskem omrežju na voljo tudi hitri kabelski internet in cenovno ugodna IP telefonija.
Obogatila se bo tudi ponudba lokalnih informacij, saj EVJ Elektroprom v svojih kabelskih omrežjih prenaša tudi lokalni televizijski program ETV, ki bo od sedaj naprej prenašal tudi novice iz občine Moravče.
V	podjetju EVJ Elektroprom planirajo, da bodo novo ponudbo obstoječim naročnikom lahko ponudili že v začetku meseca novembra.
Prav tako bodo obstoječe omrežje širili tudi na ostale kraje v občini Moravče. Zato vse zainteresirane, ki se želijo na novo priključit na omrežje že sedaj vabijo, da jih pokličejo.
Več informacij lahko vsi zainteresirani dobijo na sedežu podjetja EVJ Elektroprom, Kisovec oz. tel. 03 56 57 150 ali elektronski naslov: info@elektroprom.si
Odbor za kabelsko TV Moravče
KRAJEVNA SKUPNOST MORAVCE vabi na
žalno slovesnost
o
V četrtek, 1. novembra 2007 ob 13.30, v parku pred župnijsko cerkvijo v Moravčah.
Po položitvi vencev in maši, bo pri pokopališču kratek kulturni program.
Lepo vabljeni!
www.moravce.si
Moto klub ROKOVNJAČI
vabi člane in prijatelje na občni zbor in prednovoletno zabavo, v petek, 7. decembra, ob 19:30 uri, v Gostilno pri Gašperju na Prevojah. www.mkrokovnjaci.com
Georient d.o.o. Pod gradom 4 2380 Slovenj Gradec
Spoštovani!
V mladem in inovativnem podjetju Georient, d.o.o., iščemo ambiciozne in prodorne sodelavce.
Delo zajema trženje storitev Infocentra, nove telefonske zbirke poslovnih podatkov, ki so dosegljivi 24 ur, vse dni v letu, na dveh telefonskih številkah. Infocenter 24 ur ponuja sveže poslovne podatke, asistenco uporabnikom in storitve turističnega telefona. Prav tako izvajamo tudi tržne analize in raziskave o zadovoljstvu kupcev za ponudnike blaga in storitev. Delo poteka po vsej Sloveniji. Veseli bomo vašega odgovora. Želimo vam lep in uspešen dan. Kontaktna oseba: Mira Juhart, tel: 031-828 694
OBČINA MORAVCE Programski svet
ABONMA in izven za sezono 2007 - 2008
V moravški občini smo se že kar navadili, da se pri nas vedno nekaj dogaja. Tako vam predlagamo, da obiščete letošnji gledališki abonma za sezono 2007 - 2008, ki ga tudi letos sestavljajo komedije.
Abonmajske večere bomo popestrili z dodatnimi zanimivostmi, da bi jesensko - zimski čas, še dodatno poživili. Cena letošnjega abonmaja je 30 €, za upokojence 27 €, za študente, dijake in učence pa 21 €. Prodaja abonmaja in posameznih vstopnic bo uro pred začetkom prve predstave, 25. 11. 2007 in na Martinov večer.
Razpored predstav: Nedelja, 25. 11. 2007 ob 16 uri
Igrajo domačini, Kulturno društvo Vrhpolje. Predstavili se bodo s črno komedijo Mama je umrla dvakrat.
Sobota, 15. 12. 2007 ob 19. uri
Gostuje KUD Pirniče s predstavo Parlamentarke. Komedija govori o sistemu, kjer ženske prevzamejo oblast ter vzpostavijo nove družbene vrednote in pravila.
Sobota, 26. 1. 2008 ob 19. uri
Gostuje gledališče Velenje s predstavo Zadrega nad zadrego. To
je komedija o dveh družinah. Vsaka ima svoje uspešno podjetje, ki ga uradno sicer vodita moža, vendar sta ženi tisti, ki imata vse niti v rokah.
Sobota, 23. 2. 2008 ob 19. uri
Gostuje Kosovelov dom Sežana, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica s komedijo Kako smo ljubili tovariša Tita. Komedija duhovito evocira drugo polovico prejšnjega stoletja, postavljena pa jo v današnji čas. Igralec Gojmir Lešnjak si je s to predstavo prislužil naslov žlahtni komedijant.
Sobota, 29. 3. 2008 ob 19. uri
Gostuje Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja s komedijo Butalci, Frana Milčinskega.
Sobota, 26. 4. 2008 ob 20. uri
Igrajo domačini, ŠKD Peče. Predstavo bodo šele naštudirali, mi pa jim lahko zaupamo, da bo dobra, kar so nam v preteklosti že dokazali.
Prisrčno vabimo stare znance abonmaja kot tudi tiste, ki se do
sedaj za abonma še niste odločili.
Zagotavljamo vam, da boste v dobri družbi.
Imetniki abonmaja bodo imeli možnost, da bodo pri žrebu prejeli
bogato nagrado.
Vljudno vabljeni!
PEMA INŠTALACIJE, STORITVE d.o.o. Ulica Ivana Pengova 22, 1230 Domžale
VODOVOD CENTRALNO OGREVANJE ADAPTACIJE KOPALNIC VZDRŽEVANJA OBJEKTOV
TEL.: 01/ 729 36 43, FAX.: 01/ 729 36 44, GSM.: 040/ 654-177, 040/ 806-556
^OVONAMORAVŠKBl/
Ali radi berete knjige in o njih z veseljem pokramljate?
Vsaka knjiga v sebi nosi čudovita sporočila. Sporočila, katera bi lahko skupaj odkrivali, komentirali in iskali primere v našem vsakdanjem življenju.
Vabim vse ljubitelje lepe pisane besede, da ustanovimo Bralni krožek v
torek, 9.oktobra 2007 ob 19.00
v Kulturnem domu, v prostorih KID Limbar (pod knjižnico). Marjana Majdič Kočar
I!1
Vabimo v začetni tečaj OFRIENT-ALSKIEGA PLE^KK,
vsaktorek ob 20. uri m mali telovad nici OŠj Brd o pir i Lukov/ici. Informacije na: 041 826 372 (Nataša) ali bayani.natasa@gmail.com
Naslednja številka izide 23. novembra 2007. Vaše prispevke pričakujemo do 7. novembra 2007.
Novice iz Moravške doline oktober 2007, Letnik VIII, Številka 10.
Novice iz Moravške doline je informativno glasilo občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa
gospodinjstva v občini brezplačno. Sedež in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, tel 7231229.
Izdajateljski svet: Martin Rebolj (predsednik), Franc Kmetič, Roman Cerar, Stanislav Ravnikar, Roman Novak, Janez Vidic.
Odgovorni urednik: Matjaž Kočar. E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si. Namestnica odgovornega urednika: Vojka Rebolj.
Uredniški odbor: Marko Kladnik, Edo Veselko,Tanja Ravnikar, Maja Hren, Janez Virk, Vojka Rebolj, Nevenka Marolt, Jana Konček Cigula, Nada
Mlinarič, Matjaž Kočar. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Priprava
za tisk: Studio L.A. Andrej Lombar s.p.. Tisk: Tiskarna Januš. Naklada 1550 izvodov.
Spoštovane občanke in občani!
Med perečimi problemi tega časa, je gotovo varovanje okolja nasploh. Zaradi neodgovornega ravnanja z okoljem prihaja do velikih gospodarskih škod in vse pogosteje tudi do človeških žrtev. Podnebne spremembe in uničevalen odnos do okolja niso le fikcija politikov, kot skušajo javnost prepričati lastniki kapitala. Da bi zaustavili uničevalen odnos do okolja in naravnih virov, ne bo dovolj le ekološka učinkovitost javnih sistemov, temveč bo tudi industrija morala dodati svoj delež. Čudim se vztrajni trditvi vodstva Termit d.d., da Občina želi onemogočiti podjetje. Verjamem, da je uspešno poslovanje Termita, rezultat dobrega dela vseh zaposlenih, ne pa dovoz industrijskih odpadkov, saj ni nikjer zaslediti podatkov, koliko Termit s to dejavnostjo zasluži. Preverjeno pa je zemeljskih izkopov v okolici Ljubljane in Domžal dovolj. V Prikrnico bo te dni pripeljano 8.000 kubičnih metrov zemeljskega izkopa, s katerimi lastnik zemljišča g. Lončar, ne bo imel nobenih stroškov. Sanacijo na tak način predlagam tudi Termitu.
Občina Moravče bo izpeljala vsse upravne postopke, da bi zagotovila izvajanje občinskih prostorskih aktov, kot tudi odlokov, ki jih je sprejel Občinski svet občine Moravče.
Te dni se končuje rekonstrukcija tretje etape državne ceste skozi Moravče. Čeprav jo je spremljalo kar nekaj zapletov, je obnovljena cesta tu, s pločnikom, javno razsvetljavo, meteorno kanalizacijo in novim vodovodom v celotni dolžini tretje etape. Podpisana je pogodba za gradnjo preostalih treh etap. Zato ima občina Moravče že zagotovljen svoj finančni vložek v višini 33%. Tudi postopki za gradnjo trgovine Tuš so v zaključni fazi. Prostore sedanje trgovine je odkupila občina Moravče z namenom, da v njej uredimo sodobno knjižnico, ki je nujno potrebna. Verjetno site opazili, da smo začeli z izdelavo raziskovalne vrtine za pitno vodo. Izvajalec del Geoko,
je za to pridobil dovoljenje za raziskavo podzemnih voda pri Ministrstvu za okolje in prostor. Z izdanim dovoljenjem je bilo seznanjeno tudi Ministrstvo za gospodarstvo, odsek rudarstvo. Dovoljenje je bilo izdano 14. 9. 2007. Po obvestilu podjetja Termit, je rudarski inšpektor ustavil nadaljnja dela, ker podjetje Geoko ni pridobilo potrebnega dovoljenja od Ministrstva za gospodarstvo. Nastali zaplet že rešujemo, povzročitelji pa bodo morali nositi stroške.
Sicer pa investicijske dejavnosti v občini potekajo po načrtih, prav tako priprava projektov na področju kanalizacije in vodovodov. Računamo, da bo projektna dokumentacija za razpise pripravljena do konca novembra.
Da pa nam delo dobro teklo, se moramo znati tudi poveseliti. Zato vas vabim na Martinov večer v Kulturni dom, kjer bo poiskušnja mladega vina iz občine Brda.
Martin Rebolj župan
www.moravce. si
Roman Cerar
Podžupan občine Moravče
Počasi se že kažejo okviri realizacije našega programa razvoja občine Moravče v prvem letu delovanja koalicije. Govorijo predvsem izvršena dejstva, kot so nove ceste, vodovodi, urejanje celotne infrastrukture, boljši pogoji delovanja javnih služb, šole, vrtca, gasilske dejavnosti in še in še bi lahko našteval. Kar je občina zamudila v obdobju, ko je bilo potrebno plačevati stare dolgove, lahko sedaj mirno rečemo, da smo ujeli tempo razvoja. Oči pa so uprte že v nove naloge. Če so nam nekateri očitali, da so vse sile občine uprte v izgradnjo in izboljšavo infrastrukture, lahko rečem, da je bilo to res, ker je bilo potrebno narediti vse tisto, kar je bilo zamujeno. V novo obdobje pa vstopamo s smelimi projekti na razvoju družbene infrastrukture. V mislim imam predvsem zelo obsežen projekt doma za starejše občane, ki je v zaključni fazi pridobivanja koncesijskih dovoljenj; pred nami je projekt izgradnje knjižnice na novi lokaciji in še in še bi lahko našteval. Tudi na področju športa je pred nami projekt začetka izgradnje športnega centra, ki bo mladim in malo starejšim omogočil tako športno, kot tudi rekreativno delovanje, brez bojazni in morebitnih očitkov na čigavi zemlji se ti športni dogodki odvijajo.
Tudi prostorsko urejanje središča Moravč, logistike in delovanja ponudbe v trgovinah živilskega dela kot tudi neživilskega dela kaže prve orise končne podobe. Nova trgovina na drugi lokaciji in pa nova obrtno industrijska cona naj bi dale bolj urejeno podobo tako kraja, kot tudi urejanja prometnih poti, parkirišč itd_
S končno definicijo, da so Moravče lep, prijazen in zdrav bivalni prostor, bomo razčistili vprašanja in pomisleke o tem, da se naša dolina spremeni v industrijsko smetišče Slovenije. To si enostavno ne zaslužimo, kajti vrednote, ki so nam jih dali naši dedje in očetje, moramo obvarovati in jih predati generacijam, ki prihajajo za nami.
Kljub številnim neutemeljenim nasprotovanjem in žaljivemu blatenju nekaterih, ki težko sprejemajo sedanji tempo razvoja v naši občini, sem vesel, da obstaja v kraju velika večina ljudi, ki podpira tak razvoj, saj vidi v njem svojo priložnost in priložnost za nove generacije. Kljub nekaterim razlikam smo znali strniti moči in začeti graditi boljše življenjske in delovne pogoje. Prepričan sem, da je to prava smer in pravi način dela. Skupaj z županom g. Reboljem in podžupanom g. Ravnikarjev večkrat preverjamo in usklajujemo vsak del tega našega skupnega programa in te naše skupne poti. Naj se za konec zahvalim vsem, ki ste se udeležili referenduma in glasovali za. Prepričan sem, da bo referendumska odločitev pozitivna..
Stane Ravnikar
Podžupan občine Moravče
Na vabilo predsednika krajevne skupnosti Moravče sem se udeležil zbora krajanov v sredo 17. oktobra 2007 v Kulturnem domu Moravče. Že na začetku je bilo ugotovljeno, da zbor krajanov ni bil sklican v skladu z statutom občine Moravče, saj ga je sklical predsednik KS sam, ne pa župan, kot to določa statut občine. Na zborovanju je prišlo do soočenja mnenj do že odloženih odpadkov, oz. o strupenosti teh odpadkov, oz. o njihovi neškodljivosti. Predstavniki Termita so zelo natančno obrazložili koristnost dovoza industrijskih odpadkov v Moravško dolino, vseskozi so bile njihove trditve podprte z bučnim aplavzom delavcev zaposlenih v Termitu in nekaterih prisotnih, ki so tako ali drugače interesno vezani na podjetje. So pa bili predstavniki Termita manj prepričljivi v odgovorih na nekatera konkretna vprašanja kot npr. na trditev, da izkopljejo preko 300 tisoč ton surovine iz katere dobijo 95 tisoč ton peska, ostalo pa se vrača na izkopano mesto. Ko pa si ogledamo nesanirane peskokope v moravški dolini, pa težko verjamemo tej trditvi. Tudi na vprašanje zakaj niso želeli soočiti mnenja z predstavnikom mariborskega laboratorija, ki nam je predstavil analizo odvzete zemljine, ki jasno govori o prekoračitvah nekaterih škodljivih elementov, so se raje izognili jasnemu odgovoru.
V	bodoče takemu sprenevedanju ne bo uspevalo, kajti zahteve krajanov so, da se sooči mnenja različnih laboratorijev, da dobimo jasen odgovor, ki bo vsem razumljiv o škodljivosti ali neškodljivosti industrijskih odpadkov deponiranih na ozemlji občine Moravče.
V	OO LDS smo se vedno zavzemali za čisto okolje in zdravo pitno vodo, predvsem pa, da v prihodnosti ne bi bili deležni očitkov, da smo se v preteklosti premalo zavzeto prizadevali za čisto okolje in podlegali kratkoročnim interesom nekaterih nekritičnih, da ne rečem naravo varstveno neosveščenih lobijev.
Tudi v občini Moravče se soočamo z vedno večjim problemom, kam z odpadki, ki bodo v prihodnosti še bolj obremenili naše denarnice. Glede na to, da jih bomo po novem letu odvažali na celjsko deponijo, se bodo stroški potrojili. Ob tem pa se nam splača premisliti, na kakšen način bi zmanjšali količine odpadkov in s tem tudi stroške. Na ekoloških otokih ločeno zbrati čim več odpadkov in jih potem prodati kot sekundarne surovine, je vsekakor prihodnost vsake okoljsko ozaveščene občine. Prav na tem področju pa smo v občini Moravče premalo storili, saj še vedno nimamo
M.Si
Nova Sšoveni/a
icrščanska igutiska stranka
v vseh večjih krajih ekoloških otokov. Prav tako bi občina morala biti pobudnica in organizatorka različnih akcij, s katerimi bi lahko občani bili bolj prijazni do okolja, obenem pa bi tako tudi zmanjšal stroške za odvoz odpadkov. Ena takih akcij je lahko zbiranje odpadne plastike, v katero so ovite silažne bale, ki sicer kot odpadki polnijo kontejnerje, ob požiganju pa zelo onesnažujejo ozračje in naravo. Z organiziranim zbiranjem za predelavo pa bi resnično lahko v občini nekaj naredili za čistejše okolje in dobrobit občanov..
OO N.Si Moravče
SOCIALNI

Spoštovane občanke in občani!
Za nami je prvi krog predsedniških volitev, v katerem je dr. Turk, za sedaj po še neuradnih podatkih, dobil število glasov, ki ga uvrščajo v drugi krog. Spoštovane volivke in volivci iskreno se vam zahvaljujemo, da ste se odločili, da za predsednika države volite dr. Danila Turka, priznanega diplomata.
Vabimo vas, da tudi v drugem krogu pridete na volišča, tokrat v še večjem številu ter oddate svoj glas dr. Danilu Turku.
OOSD Moravče
OO SLS ugotavlja, da se razmere v naši občini sučejo v čudno smer. Razpisujemo referendume, padajo razne kazenske in druge ovadbe, čas pa neusmilje-
na občini pa pojasnjujejo, da je krivda na izvajalcu del, to je državi in da je s strani občine vse urejeno in so pridobljena vsa soglasja. Tudi na že zgrajenih
no teče naprej. Tako se izčrpavamo na Slovenska ljudska stranka cestah se dela škoda, ker le-te niso vzdr-
nekih »poizvedovalnih referendumih«, namesto, da bi vso energijo in denar usmerjali v projekte. V letošnjem letu je bil proračun občine izredno povečan in to, zaradi prodaje delnic banke in zaradi komunalne takse. Glede na tako stanje, je bilo pričakovati, da se bodo investicije hitreje odvijale. Res je, da je bilo dokončanih nekaj investicij iz prejšnjega leta in bile začete nove, se pa, glede na povečan proračun, investicije odvijajo prepočasi, saj smo že skoraj konec leta. Želimo odgovor, kaj je z izgradnjo ceste Nadlog-Gostilna Kavka. Vsi, ki se vozimo po tej cesti opažamo, da se enkrat koplje malo bolj na levo in enkrat malo bolj na desno. Povprašali smo na pristojnih državnih institucijah o vzrokih za počasno gradnjo, pa je bil odgovor, da s strani občine niso pridobljena vsa soglasja,
ževane, niso očiščeni odtočni jarki in v nekaterih primerih niso urejene bankine, torej ceste se slabo ali se nič ne vzdržujejo, posledično pa potem za vzdrževanje nastajajo veliki stroški. Menimo, da bi bilo potrebno razmisliti o sklenitvi pogodbe še s kašnim izvajalcem del, zaradi hitrejšeg dokončanja že začetih in v letošnjem letu planiranih investicij, ter vzporedno opravijo vsa vzdrževalna dela. Začela se je izvrtina pri šoli za zajetje pitne vode. Glede na to, da se v neposredni bližini nahaja osrednja čistilna naprava, pogrešamo odziv civilne iniciative oz. županove komisije. Pričakujemo, da nam bo občanom ta komisija, strokovne analize, predstavila pisno v časopisu in s tem ovrgla dvom, da ta voda ne bo zdravju škodljiva.
OO SLS MORAVČE
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA POROČILO
O IZIDU GLASOVANJA NA POSVETOVALNEM REFERENDUMU 21. OKTOBRA 2007
Na podlagi prejetih zapisnikov volilnih odborov z volišč za posvetovalni referendum, ki so bile 21. oktobra 2007, je Občinska volilna komisija Občine Moravče na seji dne 21. 10. 2007 ugotovila:
1.	Glasovanja na posvetovalnem referendumu 21. oktobra 2007 se je udeležilo 2548 volivcev.
2.	Oddanih je bilo 2548 glasovnic.
3.	Veljavnih je bilo 2334 glasovnic, neveljavnih glasovnic je bilo 214.
4.	Na posvetovalnem referendumu 21. oktobra 2007 so bili glasovi razporejeni sledeče:
ZA	1415 glasov
PROTI 919 glasov
Občinska volilna komisija je ugotovila, da je bilo referendumsko vprašanje izglasovano z 60,62%, torej je zanj glasovala večina tistih, ki so veljavno glasovali.
Občinska volilna komisija iz zapisnikov volilnih odborov ni ugotovila nepravilnosti.
Člani občinske volilne komisije niso imeli pripomb na delo volilnih odborov oziroma na ugotovljeni izid glasovanja.
Sestavni del tega poročila je zapisnik o delu Občinske volilne komisije Občine Moravče pri ugotavljanju izida na posvetovalnem referendumu 21.10.2007.
TAJNIK:
Nuška Jerman Ben Amor,univ. dipl. prav. l.r.
PREDSEDNIK:
Anica Grilj, univ. dipl. prav. l.r.
ČLANI: Berta Klopčič, l.r., Drago Pavlič, l.r., Gabrijel Zajc, l.r., Marija Kosmač, l.r., Franc Vidic, l.r., Anton Ravnikar, l.r.
Priprava občinskega prostorskega načrta in pobude za spremembo namenske rabe prostora
V letu 2007 je začel veljati nov Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007), ki predpisuje izdelavo povsem novih prostorskih aktov na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Za zagotovitev prostorskih aktov, usklajenih z novo prostorsko zakonodajo ter strateškimi dokumenti, mora občina začeti s pripravo novega temeljnega prostorskega akta občine - občinskega prostorskega načrta. Ne glede na zakonske okvire je občina Moravče ugotovila potrebo po postavitvi strateških izhodišč za nadaljnji razvoj v prostoru, ter potrebo po rede-finiranju in natančnejšemu določanju izhodišč za posege v prostor. Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Moravče za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Moravče za obdobje 1986-1990, dopolnjenega v letu 2004, ki so bile izdelane v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja, zaradi spremenjenega družbenega,
ekonomskega in pravnega sistema v Republiki Sloveniji, kljub naknadno sprejetim spremembam opredelitev ne zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega razvoja. Spremembe družbene ureditve so uveljavile nove razmere na področju gospodarskih dejavnosti, lastništva in trga zemljišč, nove potrebe po prostoru zaradi razvoja kapitala in nove zahteve po varovanju okolja, ohranjanju narave in spoštovanju kulturnih vrednot v prostoru. Poleg tega so različni vsebinski in metodološki pristopi k spremembam in dopolnitvam prostorskega plana v zadnjih petnajstih letih bistveno načeli enovitost in konsistenco veljavnih prostorskih aktov občine. Vsebina in oblika veljavnih prostorskih aktov tudi ni skladna z metodologijo Zakona o prostorskem načrtovanju in njegovih podzakonskih predpisov, ter jo je potrebno uskladiti tudi z nadrejenimi državnimi prostorskimi akti. Občina Moravče torej v skladu z novim zakonom pripravlja nov občinski
prostorski načrt, ki bo nadomestil tako veljavni prostorski plan občine kot tudi veljavne prostorske ureditvene pogoje in na novo začrtal strateški prostorski razvoj občine, opredelil novo namensko rabo prostora ter urejevalne enote ter določil merila in pogoje za gradnjo objektov, ki bodo neposredna podlaga za projekte za pridobitev gradbenih dovoljenj. Novi občinski prostorski načrt je torej ključni prostorski dokument občine za naslednje plansko obdobje in zaradi tega dejstva želi občina nov občinski prostorski načrt pripraviti kvalitetno kot dolgoročno podlago za uravnotežen prostorski razvoj občine. Župan Občine Moravče je v skladu z novim Zakonom o prostorskem načrtovanju že sprejel sklep o pričetku postopka izdelave občinskega prostorskega načrta. Izdelovalec in strokovna služba občine že pripravljata osnutek občinskega prostorskega načrta, na katerega je v nadaljevanju postopka potrebno pridobiti smernice nosilcev urejanja prostora , s katerimi se uskladi
osnutek ter le ta kot dopolnjeni osnutek posreduje v javno obravnavo. Po javni obravnavi je potrebno do pripomb zavzeti strokovna stališča, ki jih sprejme župan. Prostorski akt usklajen s sprejetimi stališči do pripomb se posreduje nosilcem urejanja prostora v pridobitev mnenj. Če je za občinski prostorski načrt treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, se pristojna ministrstva v mnenju opredelijo tudi do sprejemljivosti vplivov občinskega prostorskega načrta na okolje z vidika svoje pristojnosti, ministrstvo pa jih pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja. Na podlagi mnenj ministrstev iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, odloči o sprejemljivosti vplivov izvedbe občinskega prostorskega načrta skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Usklajen predlog s pridobljenimi pozitivnimi mnenji nosilcev urejanja prostora potrdi s sklepom minister za okolje in prostor, potem pa ga sprejme občinski svet.
V nadaljevanju je prikazan postopek priprave občinskega prostorskega načrta po mesecih.
Tabela: Roki izdelave občinskega prostorskega načrta
	aktivnosti	začetek	KONEC
1	Sprejem sklepa o pričetku priprave OPN	september 2007	
2	Obvestilo ministrstvu ter sosednjim občinam	oktober 2007	
3	Priprava strokovnih podlag	oktober 2007	december 2007
4	Priprava osnutka OPN	november 2007	januar 2008
5	Pridobitev smernic s strani pristojnih nosilcev ureiania prostora	januar 2008	marec 2008
6	Priprava dopolnjenega osnutka OPN	marec 2008	april 2008
7	Javna razgrnitev in javna razprava	maj 2008	junij 2008
8	Dopolnitev predloga OPN s stališči do pripomb in predlogov, danih v času javne razgrnitve	junij 2008	september 2008
9	Pridobitev mnenj k dopolnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev OPN s strani pristojnih nosilcev urejanja prostora	oktober 2008	november 2008
10	Odločitev ministrstva o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN skladno z zakonom	november 2008	december 2008
11	Sprejem OPN - občinski svet	december 2008	
12	Objava odloka o OPN	december 2008	
Pri oblikovanju občinskega prostorskega načrta sodelujete tudi občani s svojimi pobudami vezanimi na prostorske spremembe. Pobude s strani občanov so dobrodošel predlog, ki pripravljavcem prostorskih aktov omogoča vpogled v težnje prebivalcev po spremembah v prostoru, vendar pa so pobude občanov le eden od vhodnih podatkov za pripravo novega prostorskega akta. V pripravi novega prostorskega akta bosta občinska strokovna služba in izdelovalec poskušala upoštevati pobude občanov, ki bodo skladne s strateškimi usmeritvami občine in veljavne prostorske zakonodaje glede policentričnega razvoja občine in usmerjanja poselitve v območja naselij, razvoja gospodarskih dejavnosti ter preprečevanju nove razpršene gradnje ter ki ne bodo v nasprotju s smernicami pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Dopolnjeni osnutek občinskega prostorskega načrta bo javno prikazan na javni razgrnitvi, predvidoma v mesecu maju 2008, kateri bo sledila tudi javna razprava. Takrat boste občani lahko aktivno sodelovali s svojimi pripombami in komentarji, pri čemer vas že sedaj vabimo, da zaradi pomembnosti prostorskega akta ter posledic le tega za nadaljnje postopke prodaje zemljišč ali gradnje objektov, natančno pregledate predlagani akt in nas s pripombami
opozorite na morebitne napake, predvsem v zvezi z odstopanji dejanskega stanja (neurejene parcelacije, pomanjkljiv kataster stavb, odstopanja dejanskega stanja od uradnih geodetskih podatkov, ipd.).
V želji po skupnem oblikovanju prostora Občine Moravče v prihodnosti se vam zahvaljujemo za sodelovanje in vse konstruktivne pripombe.
Pripravila: Maja Zalar, Oddelek za okolje in prostor, Občina Moravče
Onasneževanje okolja
Po skrbnem študiju biblijskih tekstov, je sredi 17. stoletja, irski škof James Ussher prišel do sklepa, da je bila "Zemlja ustvarjena točno ob 9. uri dopoldne 23. oktobra leta 4004 pred našim štetjem". Če njegove "ugotovitve" držijo, bo Zemlja letos stara 6011 let. Naj bo kakorkoli že, potem je tudi od ustvarjenja prvega človeškega para, poteklo prav toliko let. Od takrat naprej pa so se začele težave z onasneževanjem, ker sta se ta dva nesrečnika do danes namnožila na 6 milijard onasneževalcev. Po kmečki logiki lahko sklepamo, manj je ljudi manj je onasneževanja in obratno. Po ustvarjenju je bila Zemlja brez odpadkov in vse mogoče packarije, le nekaj kakcev in odvržena figova lista, kar zemlji ni prav nič škodovalo in ni ustvarjalo tople grede. Hudič pa je imel
mlade, ko je Stvarnik prva dva brezdelneža izgnal iz Raja in jima zagrozil, da bosta le ob potu svojega obraza jedla svoj kruh, se ljubila in ramnoževala. Tu pa se začne naša zgodba o onesnaževanju. Da so se potomci Adama in Eve lako preživljali in razmnoževali, so si morali skozi tisočletaja neprestano izmišljati nova orodja in delovne postopke. Dokler se je dalo živeti od nabiralništa in lova, pa potem od motičnega kmetovanja, ni bilo opaznega zastrupljanja okolja. Sla razmnoževanja, od jabolka spoznanja naprej pa do danes, ni pojenjala. Našteli so prvo milijardo ljudi, pa drugo, pa
tretjo,.......pa šesto, in tako bo šlo naprej,
vprašanje pa je do kdaj? Te milijarde ust, pa je potrebno vsakodnevno nasititi, jim zagotoviti delo v tovarnah in drugih spremljajočih dejavnostih. Dela na polju, za direktno proizvodnjo hrane za vse, ni več. Da bi pridelali čimveč hrane, se biološki inženiring muči z genetsko spremenjeno pridelavo hrane. S tem naj bi pridelali čimveč in cenejšo hrano. Na klasičen biološki način, se hrane za 6
Tragikomedija zmešnjav
Posvetovalni referendum v občini je za nami. Izid je znan. Kako ga oceniti? Prvi človek Termita je za enega od večjih slovenskih dnevnikov izjavil, da »ne razume župana, ki ovira dejavnost podjetja, ki reže kruh in podpira vse dejavnosti in društva v občini.« Župan pa, da »očitek ne drži, na občini podpiramo Termitovo osnovno dejavnosti« Po naših informacijah drugi človek Termita meni, da je referendumsko vprašanje »zastavljeno tako, da noben tepec ne bo mogel reči, da je proti.« Pri tem pa je znano , da je slabih 40% občanov glasovalo proti. Kako si torej naj razlagamo rezultate? Mnenje pisca teh vrstic je, da je položaj v občini skrajno spolitiziran. Potrebno je globoko vdahniti, premisliti in sesti za mizo. Več kot očitno je namreč, da so svojo vlogo odigrale politične usmeritve, ne pa zdrava pamet. Sedimo v istem čolnu in potrebna je trezna rešitev. Najboljša pot je sanacija peskokopov z naravno zemljino. Če ne gre danes, počakajmo kakšen dan in se izognimo dolgoročnim nevarnostim.
Da sta kontrola in nadzor nujno potrebna, se je pokazalo na Goričici, kjer so brez kakršnekoli dovoljenja odlagali elektrofilterski pepel, ki bi lahko bil celo radioaktiven. K sreči je tokrat država na pobudo župana ukrepala in prepovedala nezakonito dovažanje. Po informacijah Inšpektorata RS za okolje in prostor je odrejena odstranitev tega materiala v roku dveh mesecev. Popolnoma jasno je, da bodo nastali stroški, ki tokrat na srečo ne bodo bremenili davkoplačevalcev. Ni pa to jasno pri koncesnini, ki jo
plačuje Termit. Iz odločbe Ministrstva za gospodarstvo je razvidno, da jo plačuje za slabih 95 tisoč m3 peska, sami pa pišejo v svojem glasilu Peščeni vihar, da letno izkopljejo preko 200 tisoč m3 (več kot 300 tisoč ton). Tu pa bi že lahko šlo za zmanjšan dotok denarja v državni in občinski proračun. Kdo ve?
Kdo ve, zakaj je Termit preko rudarskih inšpekcijskih služb ustavil vrtanje raziskovalne vrtine za morebitno zagotovitev dodatne pitne vode? Termit trdi, da se vrtina nahaja v njihovem pridobivalnem prostoru. Na občini dokazujejo s karto, da je vrtina izven tega prostora, da je v neposredni bližini ceste, kjer peska ni možno kopati in neposredni bližini čistilne naprave. Še več, vrtina leži na privatni posesti, imajo lastnikovo dovoljenje in tudi dovoljenje za raziskavo podzemnih voda izdano z Ministrstva za okolje in prostor. Kopijo dovoljenja so dobili tudi na rudarskem inšpektoratu. Zakon o vodah v svojem 40. členu izrecno določa, da je lastnik ali drugi posestnik dolžan dopustiti izvedbo raziskav za oskrbo s pitno vodo. Kdo ve, za kaj bi bil nekdo proti zagotavljanju pitne vode?
Kdo ve, zakaj se v odločbi Ministrstva za gospodarstvo z dne 25.04.2006, ki se nanaša na pridobivalni prostor družbe Termit, sklicujejo na dokumente, ki so bili izdani po tem datumu?
Očitno gre za vse več nerešenih vprašanj. Občani se vprašujemo kaj je zadaj? Politika, denar, privatni kapital, različni interesi. Prepričani smo, da si zaslužimo pravih in točnih informacij o zadevah, ki se tičejo vseh nas. Kdo ve ali jih bomo dobili?
E. V.
milijard ust ne da pridelati, ker bi bila predraga in ne bi našla dovolj kupcev. Tu pa že pridemo do spoznanja, zakaj so današnje "največje kmetije" Mercator, Tuš, Spar,...itd. uspešne, zato ker iščejo najcenejše proizvajalce po celem svetu! Domačega kmeta, kateri ne more dosegati najnižjih cen na svetovnem tržišču, pa so popolnoma zatolkle! Vse kar človek počne, na nek način zastruplja naravo. Pa naj bodo to dela na polju ali tovarnah in rudnikih. Na polju zastrupljamo okolje z vsemi mogočimi zaščitnimi sredstvi in gnojili. Tovarne spuščajo v zrak ogromne količine strupenih plinov, prav tako termoelektrarne, cementarne, tovarne apna, toplarne, kot tudi vsaka hiša z individualno kurjavo. Velik osnaževa-lec našega okolja so avtomobili in reja farmskih živali.
Ker smo razvili način življena kakršnega imamo, vse to krvavo potrebujemo. Poti nazaj ni več, ali pač. Kaj vsemu pa
bi se morali odpovedati na poti nazaj k ozdravljenju narave? Veliko bi prispevali s tem, da bi omejili razsipništvo. To pomeni da bi potrošništvo omejili na samo nujno potrebno. Če bi uporabljali dobrine do njihove iztrošenisti in to vse po vrsti: hiše, avtomobile, obleke, pohištvo, gospodinjske stroje, elektronske naprave, in še in še... Da bi omejili razsipništvo pri živilih, zdravilih, potovanjih, počitnikovanju daleč od doma, itd... In kaj bi s tem dosegli? Prisilili bi proizvajalce vsakovrstnih dobrin, k proizvodnji na potreben nivo. Ker bi tovarne manj proizvajale, bi se posledično zmanjšalo onesnaževanje. Ali smo pripravljeni iti na to pot? Mislim da ne!
V medijih se pojavljajo ideje, da je edina rešitev za Zemljo in s tem za člo-
veštvo, omejitev rojstev. Na kitajskem so se za to idejo ogreli že pred leti. Kako je danes z njo ne vem. Tu v zahodnem svetu, takoj naletimo na problem omejevanja človekove svobode. Pa Kitajci so vendar potomci istih dveh nesrečnikov iz Raja, kot ljudje ostalega sveta. Lahko se vprašamo ali so tako pametni ali je kaj narobe z njimi? Zahodni svet vidi rešitev v vesoljskih raziskavah in preselitvi človeka na druge svetove. Če bodo res kdaj uspeli preseliti "nekaj" ljudi na kakšen planet, bodo milijarde človeških duš še vedno ostale na zemlji. In na na te je potrebno misliti že sedaj! Na začetku smo rekli nekaj o zdravi kmečki pameti.
Alojz Kokalj
www.moravce.si
40. let Osnovne šole Jurija Vege v Moravčah
Ob Moravških travnikih, na komaj opazni vzpetini, je čaroben prostorček - za mnoge pravljična dežela, ki jo bodo v lepem spominu ohranili vse življenje. Gotovo ste uganili, da je to šola, v kateri so vsi, ki so jo obiskovali, nekoč naredili svoje prve korake k samostojnosti. Na srečo leži v kraju, ki se z zadnjimi močmi uspešno upira mestnim vplivom in ohranja pogoje za razmeroma varno odraščanje. Seveda pa je za srečno in zadovoljno otroštvo izjemnega pomena tudi preživljanje prostega časa v naravi. Kdo se ne spomni čudovitih trenutkov na bližnjih travnikih, gozdovih, vaških ulicah, kjer ima vsak kotiček, kamen, drevo, storž svoj pomen in namen. K sreči je večina naših otrok še vedno deležna družinskega življenja, druženja različnih generacij, uresničevanja skupnih zamisli in veselja ob uspehu.
Takšni otroci so srečni in uspešni. Zato ni naključje, da je med vsemi drugimi uspehi na področjih znanja naša šola na področju spretnosti med najbolj športnimi šolami v Sloveniji. Šport in športne dejavnosti poleg možnosti za druženje in dokazovanje pomenijo najboljšo zaščito pred mladostniškim nasiljem, zasvojenostjo in dolgočasjem. V šoli spodbujamo koristno rabo časa med odmori, kar pa še zdaleč ni dovolj. Zato bomo ob koncu letošnjega šolskega leta uredili šolsko dvorišče, ki bo med daljšimi odmori nudilo sprostitev na zraku. Izdelana je tudi idejna zasnova novih šolskih igrišč in povečanja telovadnice, za katero močno upamo, da bo kmalu uresničena.
Tekst - spletna stran OŠ J. Vege Moravče
V prvih dneh oktobra je naša osnovna šola z imenom Jurij VEGA praznovala svojo štirideset letnico delovanja. Svoj praznik je zaokrožila z novo pridobitvijo. Ureditev cestne infrastrukture v okolici šole je v veliki meri povečala varnost učencev. Tudi urejena igralnica vrtca v pritličju šole, za katero so pri obnovi sredstva zagotovili v podjetju Termit in občini Moravče, je velika pridobitev. Na slavnostni akademiji, ki je zaradi slabega vremena potekala kar v telovadnici osnovne šole, se je zbralo veliko šolarjev, učiteljev in drugih delavcev, zaposlenih v šoli, mnogo staršev in častnih gostov.
Poleg župana gospoda Rebolja s soprogo se je prireditve udeležila tudi generalna direktorica direktorata za osnovne šole gospa Mojca Škrinjar, evropska poslanka gospa Ljudmila Novak, podžupana g. Ravnikar in g. Cerar ter nekateri svetniki in svetnice Občinskega sveta v Moravčah. Kot predstavnik donatorja se je prireditve udeležil tudi gospod Janežič, direktor podjetja Termit.
generalna direktorica direktorata za osnovne šole gospa Mojca Škrinjar
Ravnateljica gospa Schwarzbartl je orisala vlogo šole, njen razvoj skozi čas in vlogo danes.
Slavnostna govornica gospa Škrinjar je spregovorila o mladih skozi obdobje izobraževanja, zorenja, odraščanja, oblikovanja svoje lastne identitete, ki jo sooblikuje tudi vzgojni proces v šolah.
V kulturnem delu prireditve so poleg učencev in učenk nastopili še pevski zbor učiteljev OŠ J. Vege, dramska skupina KUD Limbar, solist g. Kunaver KUD Limbar, pevski zbor KUD Limbar, folklorna skupina, pihalna godba Moravče, solisti na klavirju itd...
Direktor g. Janežič je ob tej priložnosti izročil ravnateljici bon v višini 2.500 €. Svet starše pa je preko avkcije umetniških del šoli podaril 10.000 €.
Prireditev se je zaključila z družabnim delom pod šotorom na šolskem dvorišču.
M.K.
Da bi se vsi naši načrti čim prej udejanjili, smo starši organizirali avkcijo likovnih del, ki je potekala pod vodstvom novinarja Mitje Meršola. Prodajna razstava je potekala na gradu Tuštanj pri Moravčah in sicer 4. oktobra 2007. Za potrebe Osnovne šole J. Vege smo v tej dobrodelni akciji zbrali 9.742 €. Šola jih bo namenila za športno opremo v telovadnici.
Svet staršev
Dobrodelnih 10.000 evrov za šolski sklad !
Majski LIKOVNI EXTEMPORE je doživel svoj uspešni epilog 4. oktobra na gradu Tuštanj in sicer v sklopu 40. obletnice šole Jurija Vege. Vseh 53 umetniških del so dražitelji na dražbi, ki jo je zelo uspešno izpeljal gospod Mitja Meršol, pokupili v slabih dveh urah. Vse umetnine so tako dobile nove lastnike, ki jih bodo spominjale na njihov human prispevek. Svet staršev se je po dogovoru z ravnateljico šole odločil, da bo končni izkupiček od prodaje umetnin (€ 9.742), namenjen novi športni opremi. In kako je potekala dražba?
Vtisi staršev otrok, katerim je izkupiček od prodaje tudi namenjen, je enkraten in neponovljiv. Ko sem ob zaključku dražbe spregovorila nekaj besed z ravnateljico šole, dražitelji, nastopajočimi, z obiskovalci in seveda z vsemi organizatorji dražbe, sem bila zadovoljna, da so dražbo ocenili kot pravi dogodek, ob pravem času, na pravem mestu in seveda ob izrednem voditelju dražbe. Kako pa ocenjuje celotno izvedbo dražbe novinar in voditelj dražb gospod Mitja Meršol?
Na nekaj vprašanj, mi je takole odgovoril. Vsi organizatorji dražbe smo bili prostovoljci iz Sveta staršev OŠ Jurija Vege v Moravčah in smo se z organizacijo takšnega dogodka srečali prvič. Kako ocenjujete samo organizacijo dražbe?
G.Meršol: »Nad pripravo dražbe sem bil prijetno presenečen. Čestitke organizatorjem. Z dobrodelnimi dražbami se ukvarjam že četrt stoletja in moram reči, da sem se v tem času srečal tudi - navzlic plemenitim prizadevanjem organizatorjev - z organizacijskimi napakami, ki so usodno vplivale na izid dražbe. V tokratnem primeru pa je šlo za izredno dobro vsebinsko, kataloško predstavitev, za učinkovit pristop pri vabljenju in za lep spremljajoči začetni in zaključni program. Skratka, dražba, ki bi se je tudi prihodnjič z veseljem udeležil.«
Kako bi torej ocenili kvaliteto umetnin na Tuštanjski dražbi in, ali so bile izhodiščne cene postavljene na ustreznem nivoju?
G.Meršol: »>Kakovostni izbor umetniških del je bil povsem ustrezen, sama dražba pa je tudi pokazala, da izklicne cene niso bile niti pretirano visoke niti preskromne. Predvsem pa je vse skupaj veliko odvisno od tega, kako zna dražitelj - skladno s počutjem na dražbi - ceno zviševati.«
Zaključno vprašanje g. Meršola je lahko povod, da predsednica Sveta staršev gospa Leonida Goropevšek Kočar, ki je glavni organizator prireditve, čez kakšno leto ali dve ponovno organizira LIKOVNI EXTEMPORE in vse kar sodi zraven.
Hvala vam, g. Meršol, da ste nas s svojo prisotnostjo in s svojo soprogo počastili in dali dražbi pravi pečat.
Starši in učitelji - organizatorji, predsednica Sveta staršev, ravnateljica šole, nastopajoči - učenci in Tamburaški orkester Vrhpolje, avtorji umetnin, donatorji, g. Pirnat, dražitelji in vsi obiskovalci, naredili smo nekaj za prihodnost, ki se ob tej priliki imenuje:NAŠI OTROCI - NAŠA PRIHODNOST! HVALA VSEM!
Za Svet staršev OŠ Jurija Vege Moravče Branka Langerholc
Kaj pravite na angažiranost dražiteljev in na sam potek dražbe?
G. Meršol: »Človek, ki vodi dražbo, mora biti dober komu-nikator. Mora biti tudi malce psihologa. In zdi se mi, da mi je uspelo med občinstvom najti posameznike, ki se jih je dalo še posebej spodbujati, da so dvigali roke.Da o pozitivnem kontaktu z županom in soprogo, ter z nekaterimi drugimi, ki so z dobrim dvigovanjem cen skrbeli, da je moje kladivce vztrajno tolklo, niti ne govorim. Se vidimo prihodnje leto na Tuštanju?
»Most prijateljstva in tišine«
Na pobudo Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, smo učenci devetih razredov, pri izbirnem predmetu likovno snovanje, sodelovali na natečaju »Most prijateljstva in tišine«. Sodelovali smo z likovnimi deli. Nekaj dni pred 15. oktobrom nas je mentorica gospa Inge Ivartnik obvestila o rezultatih natečaja. Povedala nam je, da bo sošolka Dora Hočevar Čoh prejela nagrado za najboljšo likovno delo. V četrtek smo se Dora, Eva, Alenka, Anže, Grega in Inge odpeljali v Ljubljano na otvoritev razstave. Ob tej priložnosti so potekale tudi igre brez meja in delavnica znakovnega jezika. Bilo je zanimivo, saj smo poleg udeležbe na otvoritvi razstave, ki jo je odprl župan MOL gospod Zoran Janković, podrobneje spoznali gluhe in naglušne osnovnošolce in srednješolce. Na poti proti domu, pa smo razmišljali o gluhih vrstnikih, o svetu tišine, v katerem so gluhi in o tem kako bi lahko prispevali k vzpostavljanju mostov med nami.
Grega Kočar
V petek, 5. 10. je potekal 10. gasilski kviz za starejše pionirje in pionirke, letos v organizaciji PGD Peče. PGD Moravče, pod vodstvom poveljnika Janeza Povirk, v sestavi: Eva Povirk, Marija Štefan in Klara Štefan, je osvojilo prvo mesto in s tem prehodni pokal. Ker je bila letošnja zmaga že tretja - najprej so tekmovali Janja Juvančič, Matevž Povirk in David Peterka, naslednje leto pa Matevž Povirk, Tjaša Jaklin in Klara Štefan, so pokal prejeli v trajno last. Z zmago so se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki bo 27. 10. v Tuhinju.
za PGD Moravče, Klara Štefan
Vlak Evrope tudi v Moravčah
Petek. 12. oktober 2007. Peron Moravče. Ansambel Igor in zlati zvoki. Komorni zbor Limbar. Da! Prav zares! Komaj so se vrnili s turneje po ZDA in Kanadi, že so bili tu. Kvintet Avsenikovega tipa Igor in zlati zvoki se je ob 15-letnici uspešnega delovanja odločil, da se ob nizu koncertiranja na samostojni turneji po Sloveniji in zamejstvu, poimenovani »Halo, Evropa!«, ustavi tudi v Moravčah ter poskrbi za pravi glasbeni spektakel, dodelan z obilico humorja. Z njimi je nastopil Komorni zbor Limbar, ki je z ansamblom zapel eno od njihovih uspešnic, nato pa še dve Avsenikovi skladbi. Že sicer odlični instrumentalisti in pevci je dogajanje v Kulturnem domu popestrila še vrhunsko dodelana video projekcija. Program je bil zasnovan kot duhovit glasbeni in igralski opis značilnosti evropskih narodov in tudi tega, kako se Slovenci znajdemo v tej novi, veliki evropski družini. Rdeča nit vsega dogajanja je bil namišljen peron, na katerem so se muzikanti odpravljali v Evropo, in to z od-
pravnikom vlakov, humoristom Kondijem Pižornom, ki je bil tudi režiser projekta. Iluzijo odhoda proti Evropi je popestril s primernim ljudskim humorjem, avstro-ogrsko nostalgijo ter pestro, samoironično predstavitvijo nastopajočih. Vsekakor vrhunsko dodelan glasbeni dogodek, ki bi ga bilo škoda zamuditi. Njihov vlak se bo kmalu ustavil tudi v nam sosednjih občinah, kamor vse zamudnike prav lepo vabijo! Podrobnejše informacije so vam na voljo na www. igorinzlatizvoki.com.
Ob tem bi se rad zahvalil vsem sponzorjem, še posebej Občini Moravče, ki je ponovno izkazala izjemen posluh za kulturno dogajanje v Moravčah.
Mitja Majdič, organizator
POLICIJA SVETUJE
V tej rubriki bomo obravnavali najnujnejše ukrepe in aktivnosti, ki so nujno potrebne pri zagotavljanju lastne varnosti in osnovni element samozaščitnega ravnanja slehernega državljana.


KRONIKA DOGODKOV NA OBMOČJU OBČINE MORAVČE KAZNIVA DEJANJA:
Na območju občine Moravče so policisti v mesecu oktobru obravnavali eno kaznivo dejanje in sicer kaznivo dejanje Poškodovanje tuje stvari (namerno poškodovanje vozila).
PROMETNA VARNOST:
Na območju občine Moravče se je v mesecu oktobru zgodila ena prometna nesreča z materialno škodo brez telesnih poškodb.
JAVNI RED IN MIR:
V mesecu oktobru je Policijske postaje Domžale na območju občine Moravče obravnavala dve kršitev zoper Javni red in mir in sicer sta se obe kršitvi zgodili v zasebnih prostorih. Kršiteljem so bile izrečene denarne kazni.
Rubriko ureja: Marko Kladnik
OPOZORILO OBČANOM
Ker se je v zadnjem času na območju policijske postaje Domžale povečalo število vlomov v vozila, zlasti na parkiriščih ob pokopališčih (Domžale, Mengeš, Lukovica), ponovno opozarjamo občane, da v vozilih ne puščajo vrednejših predmetov na vidnem mestu. Tudi na pokopališču Moravče v tem mesecu beležimo en vlom v vozilo. Ker se bo v teh dneh povečalo število obiskovalcev pokopališč, naj nam ne bo odveč večje samozaščitno obnašanje, zlasti s tem, da zaklepamo vozila in v vozilu ne puščamo vrednejših predmetov kot so denarnice, torbice in mobilni telefoni.
ZIMSKA OPREMA VOZIL
Ker se bliža 15. november ne bo odveč opozorilo voznikom in sicer v času od 15. novembra do 15. marca je skladno z zakonom predpisana zimska oprema za motorna in priklopna vozila registrirana v Sloveniji. Izjema velja le za vozila v prometu na priobalnem območju Slovenije.
VOZNIK ZAČETNIK IN DODATNO USPOSABLJANJE
Ker se je v zadnjem mesecu v Policijski pisarni v Moravčah oglasilo več mladih, ki bodo opravljali vozniški izpit in se jim pri tem porajajo različna vprašanja, sem se odločil, da dam nekaj pojasnil oziroma bralce seznanim z nekaterimi novostmi, ki jih na novo opredeljuje zakon.
Dodatno usposabljanje za voznike začetnike
Eden pomembnih ukrepov, ki se uvajajo v Evropi, je tudi podaljševanje pridobivanja vozniškega izpita oziroma vpeljevanje dodatnega usposabljanja po že pridobljenem vozniškem izpitu. Zato smo tudi pri nas uvedli program dodatnega usposabljanja in vzgoje voznikov začetnikov. Zakon uvaja program za voznike začetnike, ki predvideva tri med seboj povezane vsebinske sklope;
-	vožnjo odličnosti,
-	vadbo varne vožnje in
-	skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa.
Programa se ne da vključiti v program priprav na vozniški izpit, ker morajo imeti vozniki že razvite nekatere spretnosti. Poleg tega, pa je njegova pomembna vloga, da v času po opravljenem izpitu, ko si voznik začetnik oblikuje vozniške navade, omogoča morebitne popravke pri vožnji, oblikovanje strategije vožnje s predvidevanjem morebitnih nevarnosti in pokaže ustrezno ukrepanje v izjemnih situacijah pred nesrečo. S popravki ustrezne vožnje in oblikovanjem vozniške strategije lahko z izvajanjem vožnje odličnosti, pomaga začetniku, da se varneje vključi v običajen promet. Vadba varne vožnje in skupinska delavnica pa opozarjata na zavedanje nevarnosti, ki jo pomenita predvsem hitrost in vožnja pod vplivom alkohola, saj omogočata začetniku, da na varni površini spozna fizikalne zakonitosti in obnašanje vozila v izjemni situaciji. Voznik oblikuje svoje ravnanje na podlagi lastnih izkušenj, zato mora dogajanja ukrepov v sili poskusiti in jih po tem na delavnici tudi osmisliti. Tako se lahko nevarnostim tudi pravočasno izogne. Program predvideva postopnost, ki omogoča, da voznik začetnik opravi program, najprej v osmih mesecih in najkasneje v enem letu. Opravljen program je pogoj za podaljšanje vozniškega dovoljenja. Voznik začetnik, ki iz objektivnih razlogov (npr. bolezen, daljše bivanje v tujini ) v predvidenem času nebi uspel opraviti programa lahko z največ eno leto zaprosi za podaljšanje statusa voznika začetnika in s tem tudi veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Veljavnost vozniškega dovoljenja za voznika začetnika
Vozniško dovoljenje se vozniku začetniku izda z veljavnostjo do dopolnjenega 21 leta starosti oziroma za dobo dveh let po prvi pridobitvi vozniškega dovoljenja. Upravičencu se
sme izjemoma podaljšati veljavnost vozniškega dovoljenja največ še za eno leto, če iz utemeljenih razlogov ne opravi programa usposabljanja za voznika začetnika. Po izteku veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi neopravljenega programa usposabljanja, se izda novo vozniško dovoljenje le, če upravičenec ponovno opravi vozniški izpit. Po tej dobi voznika začetnika, ko predloži potrdilo o uspešnem opravljenem programu usposabljanja za voznika začetnika oz. takrat ko upravičencu preneha status voznika začetnika, se vozniku izda vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil z veljavnost do 80 leta starosti.
Poseben pogoj :
Prepoved vožnje pod vplivom alkohola za voznika začetnika-dovoljena koncentracija alkohola je 0,0 g/kg.
Vožnja s 17 leti je zgolj možnost in ni obvezna. Za vse, ki ne bodo želeli ali ne bodo mogli sodelovati v prometu kot vozniki s spremljevalcem, ostaja v veljavi podoben sistem pridobivanja vozniškega dovoljenja, kot sedaj.
VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA;
Marko KLADNIK
DROGE - ZLO KI UBIJA
HEROIN
Heroin ("diacetilmorfin")
pridelujejo iz morfina z enostavnim kemičnim postopkom. Heroin povzroča zelo močno zasvojenost, razširjen pa je po vsem svetu. Zaradi enostavne, skrivne in nezakonite proizvodnje ter trgovanja z njim pomeni heroin najresnejšo nevarnost za splošno zdravje ljudi povsod, kjer je prisoten (zlasti če se pojavlja v najčistejših oblikah). Heroin povzroča izredno močno tako fizično kot psihično odvisnost. Več ko ga uživamo, večja je potreba po njem in število vbrizganj se tako rekoč povečuje iz meseca v mesec. Heroin se lahko vdihava oz. "snifa" ali kadi, najpogostejši način pa je intravenozno vbrizgavanje (vbrizgavanje v žilo ali fiksanje), saj droga v tem primeru takoj preide v kri.
Uporabnik ("heroinist" oz. "narkoman") strese heroinski prah v žlico (ali v podobno pripravo), ga zmeša z vodo ter vitaminom C v prahu ali limoninim sokom, da postane heroin bolj topen, nato pa vse skupaj segreje, da dobi čim bolj enakomerno raztopino. Zaradi različnih primesi pogosto ostajajo grudice, zato uporabnik heroina raztopino potegne v brizgalko skozi filter (cigaretni filter, vato ipd.). Heroinisti najpogosteje uporabljajo enkratne insulinske brizgalke ("insus"). Na začetku si največkrat vbrizgavajo heroin v žile na rokah, kasneje pa tudi na drugih delih telesa. Zasvojenec si v povprečju heroin lahko vbrizga tudi štirikrat na dan. Intravenozno uživanje prinaša največjo intenzivnost delovanja opiata in najmočnejšo evforijo, ki se ponavadi začne 5 do 8 minut po vbrizganju. Če ga kadimo ali njuhamo, začutimo vrhunec šele po 10 do 15 minutah. Poleg povzročanja evforije in dobrega počutja heroin tudi lajša bolečine in pogosto uspava.
Tržna vrednost heroina pri poulični prodaji zelo niha, kar je odvisno od stopnje njegove čistosti. Pogosto so heroinu primešane mnoge druge snovi, ki lahko v večjih količinah posredno ali neposredno povzročijo številne bolezni, zastrupitve in celo smrt (npr. mlečni sladkor, vitamin C, puder v prahu, čistila, kofein, anestetiki, kokain, amfetami-ni, uspavala, strihnin (strup za podgane) idr.). Čim več je preprodajalcev, tem nižja je praviloma vsebnost heroina (povprečno med 5 in 40 odstotkov). Ker uporabniki ne poznajo vsakokratne vsebnosti heroina in je tudi ne morejo preveriti, obstaja nevarnost prevelikega odmerka. Simptomi, ki kažejo na preveliko količino heroina v telesu, so oslabljeno dihanje, bleda polt, mišični krči in koma. Precej
smrtnih primerov med zasvojenci je posledica nepoznavanja vsebnosti heroina (zaradi tega v nekaterih državah celo razmišljajo, da bi uporabnike oskrbovale s heroinom kar državne (zdravstvene ustanove). Pogost odziv telesa na primesi je tresenje ("shake"), t.j. alergična reakcija, ki večinoma nastopi 20 do 30 minut po vbrizgu. Velik del smrti, povezanih z uživanjem heroina, vključuje mešanje z drugimi drogami, predvsem z alkoholom. Izmenjavanje igel lahko pripelje tudi do okužbe z virusom HIV in ker imajo uporabniki heroina močno oslabljen imunski sistem, lahko zelo hitro tudi zbolijo za AIDS-om. Dolgoročno uživanje heroina pa lahko pripelje do serumskega hepatitisa, kožnih abscesov, vnetja ven, infekcij srca in depresije dihanja.
DEMENCA- tegoba starostnikov
Ena od bolezni starosti je tudi demenca. Pojavlja se običajno po 65. letu starosti in s starostjo odstotek dementnih ljudi narašča. Ker pa je eden od znakov demence tudi pozabljivost oz. težave s spominom, tej težavi v začetku ne posvečamo prevelike pozornosti, ker običajno mislimo, da je to težava, ki je povezana z našimi leti. Šele ko ta težava postane zelo moteča se svojci obrnejo po pomoč k zdravniku.Takrat pa so možnosti za izboljšanje stanja že manjše. Prvi znaki demence je pozabljanje. V začetku je prizadet samo spomin za navadne dogodke, spomin za stare dogodke pa je še ohranjen. Primer: pozabijo kaj so včeraj jedli,ve-do pa kje živijo. Kasneje se pojavi še težava s časovno in krajevno orientacijo. Zmotijo se večkrat tudi v datumu, letu ipd. Kasneje pa tudi če gredo od doma se ne znajo več vrniti domov, tudi če so le par deset metrov od hiše. Istočasno se lahko pojavijo tudi motnje govora in sporazumevanja. Niso več sposobni dojeti pravega pomena stavka. Ko govorijo, izpuščajo besede, tvorijo nerazumljive stavke in uporabljajo besede, ki nimajo ustreznega pomena. Ljudem, ki imajo tovrstne težave, morajo svojci maksimalno pomagati in sicer s pogostimi pogovori, obujanji spominov na daljno in bližnjo preteklost ter z pomirjanjem, ker
so pogosto nemirni. Takim ljudem je treba zagotoviti nadzor, da se zagotovi njihova varnost.
Nastopijo pa tudi težave z abstraktnim mišlenjem. Ljudem se zgodi, da ne vedo več čemu npr. služi bančna kartica, ali pa več ne poznajo prave vrednosti denarja. Za pomoč pri odkrivanju demence se morajo svojci obrniti na osebnega zdravnika, ki jih nato napoti do specialista, kjer na podlagi navedb svojcev z pomočjo testov spomina in drugimi sredstvi in preiskovalnimi metodami potrdijo demenco. Zelo pomembno je, da svojci zgodaj opazijo, da ima njihov bližnji težave, kajti le na ta način mu bodo pomagali istočasno pa sebi olajšati težave, ki jih povzroča demenca. Če imate demenco, ste že tako ali tako pozabili kaj ste prebrali, če ne pa upam,da vam bo ta članek v pomoč.
Nada Mlinarič
Ob večjih elementarnih nesrečah štab CZ Slovenije razglasi mobilizacijo vseh kategorij reševalcev, kateri spadajo v sistem zagotavljanja pomoči. V torek 18.9. in četrtek 20.9. je GZ Moravče na poplavna področja Železnikov poslala ekipo gasilcev iz vseh društev v zvezi. Ob prihodu v Železnike smo se javili v štabu CZ, kjer so nas razporedili na lokacijo Plavž. Ob prihodu na Plavž, smo po kratkem ogledu razdejanja pristopili k čiščenju okoliških hiš. Ekipa Velike vasi je prevzela stanovanjsko hišo, ekipa Moravče - Peče - Krašce se je podala v kletni prostor sosednje stanovanjske hiše, ekipa Vrhpolj pa je skupaj z zaposlenimi pomagala pri sanaciji mizarske delavnice. Delo je potekalo pretežno po sistemu: napolni vedro - iznesi vedro - izprazni vedro v samo-kolnico - izprazni samokolnico na deponijo. Ob samem čiščenju se je našlo večje število kosov raznoraznega orodja in različne opreme. Nekatere večje najdene predmete smo tudi očistili. Ekipa Velike vasi je po iznosu nanosa blata iz stanovanja oprala tudi prostore, nato pa z delom nadaljevala v naslednji stavbi. Ekipa, katera je čistila klet, je tekom celega dneva iz kleti ročno iznesla cca 7 - 8 m3 blata, listja in ostalega nanosa. S potopno črpalko smo pomagali ostalim gasilcem izčrpati vodo še iz ostalih kleti, v katerih se je še vedno zadrževala voda. Izkopali smo tudi avtomobil in pomagali prenesti starejšo gospo iz nadstropja do prevoznega sredstva. Med delom smo dobili malico in kosilo, stanovalci pa so nas počastili s pehtranovo potico. Po 11 urah dela smo se utrujeni odpravili proti domu s spoznanjem, da je ostalo še veliko dela, katerega pa sami lastniki brez vseslovenske pomoči ne bodo uspeli odpraviti v tako kratkem času. Čas pa ni njihov zaveznik, saj so pred vrati hladnejši dnevi in noči. Na pomoč!
Božjak Jure
Nov asfaltni odsek Zgornja Gora
»>Do druge svetovne vojne v našem kraju nismo imeli ceste. Ker so bili krajani vezani na šolo in cerkev na Vačah, v službo pa so hodili v kamnolom Za-podje, so po vojni zgradili cesto proti Slivni. Z zaposlitvijo mlajših v dolini, so se pokazale želje po novi cesti proti Sp. Gori, ki bi močno zmanjšala kilometre in čas do doline ter nas bolje povezala z občino. Leta 1989 smo s pomočjo KS Peče, Gozdne uprave in kamnoloma Za-podje naredili novo traso proti Sp.Gori. Tako smo imeli boljšo povezavo, a
nastale so nove težave, saj je ob vsakem večjem deževju odnašalo pesek s ceste. Delala se je škoda nam in lastnikom zemljišč. Potreba in želja po asfaltu je postajala vse večja. Z zbiranjem denarja smo začeli asfaltirati cesto od Velike vode proti vasi, ker pa je vas razvejana, je vse skupaj napredovalo počasi. S pomočjo župana Martina Rebolja pa je občina 2005 začela z zemeljskimi deli na našem odseku ceste, ki ga je letos dokončno
tudi asfaltirala. Zahvaljujemo se občini in vsem izvajalcem.«
Ta govor, v obliki kratkega povzetka zgodovine, so napisali krajani Zgornje Gore. Na otvoritvi asfaltiranega odseka ceste v dolžini približno 600 m, ga je prebrala mlada krajanka Kaja. Zadovoljni krajani so na otvoritveno slovesnost povabili župana, podžupana in občinske svetnike. K spoznavnemu pogovoru med domačini in predstavniki občine, so mladi krajani Zg. Gore postregli domače dobrote.
VR
Petošolci na snemanju oddaje Umko
V lanskem šolskem letu so se naši četrtošolci prijavili na Umko show. Ker smo bili izbrani, so nas konec septembra povabili na snemanje v prostore RTV Slovenije. V deževnem petkovem popoldnevu so se vsi zdajšnji petošolci skupaj z mentoricama in spremljevalci odpravili v slovensko prestolnico. Izbrani tekmovalci: umki in umkice (Nejc, Sara,
Maja, Klara, Eva, Lucija, Anja, Matej) so se še posebej intenzivno pripravljali na svoj nastop. Tekmovali so proti OŠ iz Šenčurja. Odlično so zastopali našo šolo, navijali in se ob tem umkovito zabavali. Oddaja bo predvajana na TV SLO 1 v mesecu decembru.
Mentorici: Alenka Košir in Martina Majdič
Po izkušnje v Prekmurje
Dandanes si kmetje morajo nabirati znanje iz raznih predavanj, strokovne literature, najbolj pa je seveda zanimivo tisto, kar vidiš v praksi. Tega se zavedajo tudi v Združenju ekoloških kmetov Zdravo življenje, kamor smo vključeni tudi kmetje z moravškega in zato vsako leto organizirajo vsaj eno strokovno ekskurzijo. Letos so se odločili pogledat kako ekološko kmetujejo v Prekmurju. Zadnji petek v septembru se sicer ni pričel nič kaj prijetno, saj je ob odhodu dež neusmiljeno lil, toda upali smo na lepše vreme na vzhodu naše dežele in nismo bili razočarani. Nekako sredi dopoldneva smo z avtobusi prispeli do prvega cilja, Kmetije Zel v Jastrebcih, kjer se ukvarjajo samo s pridelavo in predelavo zelenjave in sadja in malo z vinogradništvom. Ob prijetnem in zanimivem pripovedovanju gospodarja Zdenka Pukšiča smo zvedeli vse o tem, kako in zakaj so se odločili za ekološko kmetovanje in za to panogo, o tem, kako poteka delo, o trženju in še o čem. Najbolj nenavadno se nam je zdelo, da ne uporabljajo živinskega gnoja, temveč samo rastlinski kompost, ki ga pridobivajo iz trave in lucerne, ki jo vključujejo v kolobar. Drugo presenečenje nas je čakalo na naslednji ekološki kmetiji, ki je za nas nepojmljiva, saj obsega kar 250 ha. Lastnik Vinci Ferenčak nas je popeljal preko polj in zvedeli smo, da je vso zemljo odkupil od 600 lastnikov, ki so razkropljeni po celem svetu. Prideluje razna žita, vendar brez lastne mehanizacije. Poslužuje se samo strojnih uslug drugih, manjših kmetov. Poleg tega na prostem redi še okoli 100 prašičev krško poljske pasme, ki je pred nedavnim že skoraj izumrla. Krmi jih samo s koruzo, ostalo hrano si poiščejo sami. Njegov način dela in razmišljanja je zelo poseben in zanimiv, in vidi se, da mladenič v ekološkem kmetovanju v tej ravninski pokrajini zelo uživa. Marsikaj nam je povedal še tudi med kosilom, kjer so nam v prijetnem kotičku murskega
loga postregli z domačim odojkom. Tako smo zvedeli, da ga sem priklepajo energijske sile, ki se stekajo na tem delu naše dežele in zato se tu tako dobro počuti.
V	nadaljevanju smo od vodiča, ki se je del poti vozil z nami, zvedeli marsikaj zanimivega o prekmurski pokrajini, o njenih značilnostih, ogledali pa smo si lahko le cerkev z vrhunsko arhitekturo v Bogojini. Prekmurje je sicer znano po mnogih lepih cerkvah, ta pa je nekaj posebnega, kerje v njej arhitekt Plečnik združil vse lastnosti prekmurske pokrajine. Za ogled ostalih znamenitosti je žal, zmanjkalo časa. Tako smo se v Filovcih samo peljali mimo tipične s slamo krite prekmurske hiše (iže) in mimo edinega lončarja v Sloveniji, ki žge glino po klasični metodi v stari peči in tako izdeluje kakovosten in edinstven črni porcelan.
Za zaključek smo v prijetni galeriji družinskega podjetja Šunkarna Kodila v Markiševcih imeli degustacijo njihovih mesnih izdelkov. Izdelani so po načelu "ko veš, kaj ješ" in ne vsebujejo nobenih kemičnih dodatkov. V lično urejeni trgovinici pa smo imeli možnost vse to tudi kupiti.
V	poznih večernih urah smo se nato iz prekmurske ravnine vrnili domov, v naše hribovito območje, sicer utrujeni, a bogatejši za nova spoznanja in prijetne vtise o gostoljubnih in prijaznih ljudeh.
Francka Toman
Pod vrhom Ciclja najdena jurčka - velikana
Zakonca Bračič iz Vrhpolj sta po vrhom Ciclja našla dva jurčka - velikana. Tehtnica je pokazala, da sta jurčka skupaj tehtala dva kilograma in 25 gramov. Pohod po Moravški planinski poti se je več kot izplačal.
Uredništvo, po zapisu in fotografiji Jožeta Novaka
KOS BOJAN
DOS - dirka okoli Slovenije
Dirka okoli Slovenije, ki je bila dolga 1150 km, je potekala od 10.5. do 12.5.2007 in jo je bilo potrebno prevoziti v enem kosu brez počitka.
Štart je bil v Postojni dne 10.5.2007 ob 22-i uri. Pot nas je vodila mimo Pivke, Ilirske Bistrice do obale, čez Črni Kal v Novo Gorico, proti Ajdovščini, čez Predmejo na Most na Soči in v Kobarid, Bovec, Vršič, Kranjska Gora, Jesenice, Kranj, Kamnik, Črnivec, Gornji Grad, Velenje, Dravograd, Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Celje, Zidani Most, Krško, Novo Mesto, Metlika, Črnomelj, Kočevje, Ribnica, Cerknica in nazaj do Postojne.
Za pot dolgo 1150 km z 12 000 metri višinske razlike sem potreboval 48 ur, kar je zadostovalo za skupno četrto mesto. Zmagal je Jure Robič, drugi je bil Marko Baloh, tretji pa Avstrijec Strasser. Tekma je bila organizirana v okviru evropskega prvenstva ter je veljala tudi kot kvalifikacija za tekmo čez Ameriko - sloviti RAM. S časom 48 ur sem izpolnil kvalifikacijsko normo za omenjeno tekmo.
Za udeležbo na tekmi so me pregovorili prijatelji, za samo tekmo pa sem izvedel šele dva meseca pred štartom. Tako sem do samega štarta naredil 6000 km (Robič denimo 19000km). Seveda pa je bilo veliko dela tudi z drugimi pripravami kot so: spremno vozilo, rezervna kolesa, prehrana in iskanje sponzorjev.
Pri tej tekmi so mi pomagali prijatelji s Trzna in sodelavci. Vsak od njih je imel svojo dolžnost: Milan Močilnikar je bil vodja ekipe in odgovoren za stike z organizatorji, Mitja Kos - voznik in serviser kolesa, Vesel Janez je skrbel za prehrano in Mitja Blatnik - voznik.
Svoji spremljevalni ekipi se lepo zahvaljujem za vso skrb in podporo na sami dirki.
Pri tem podvigu bi se želel zahvaliti tudi vsem sponzorjem, ki so mi finančno pomagali in mi s tem omogočili udeležbo na DOS-u: HELIOS TBLUS Količevo, Unisistem, Termit Moravče, Občina Moravče, Aviatic, Reklamni napisi Rotar Matjaž, ozvočenje Prelovšek.
Srečanje gorenjskih upokojencev
Letošnje srečanje upokojencev Gorenjske, je bilo organizirano 5. septembra na hipodromu v Komendi. Pripravili so nam kulturni program. V imenu Zveze društev upokojencev Slovenije je več kot pet tisočim upokojencem spregovorila Angelca Ziberna. Srečanja so se udeležili povabljeni župani, med njimi naš župan, Martin Rebolj pa tudi predsedniška kandidata dr. Danilo Turk in Mitja Gaspari. Prijetna prireditev, nova poznanstva in srečanje s prijatelji nam bodo ostali v najlepšem spominu.
Uredništvo, po zapisu in slika Jožeta Novaka
Srečala sta se po dolgih letih na srečanju vojaških vojnih invalidov v Mariboru
Ciril Vehovec iz Straže pri Moravčah izhaja iz partizanske družine. Poleg njega so odšli v partizane še štirje bratje, njihova družina pa je bila preseljena. Cirila je partizanska pot vodila po mnogih enotah. Bil je tudi spremljevalec Staneta Rozmana. Leta 1944 se je njegova enota zadrževala v Beli in Suhi krajini. Oktobra istega leta je bil v tistih krajih ranjen in takrat je spoznal bolničarko Zlatko. Ciril in Zlatka, dva soborca sta se letos, po dolgih letih, na srečanju vojaških vojnih invalidov v Mariboru ponovno našla.
Uredništvo, iz zapisa in fotografija Jožeta Novaka
BRALNI KROŽEK V MORAVČAH
Paulo Coelho: Veronika se odloči umreti
Naša prva knjiga, ki smo jo izbrali, je zgodba o mladi Ljubljančanki, ki jo je napisal eden od petih najbolj branih pisateljev na svetu, Brazilec Paulo Coelho. Dogajanje je postavljeno v čas tik po osamosvojitveni vojni v Sloveniji. Nekega mrzlega zimskega popoldneva Veronika ugotovi, da življenje zanjo nima več smisla. Neuspešno poskuša narediti samomor in znajde se v sanatoriju. Zaradi prevelikega odmerka pomirjeval ima poškodovano srce in zdravnik ji napove le še največ teden dni življenja. Veronika postane razdvojena. Ne more se odločiti ali je novica zanjo dobra ali ne. Zgodba pa je le okvir globoke filozofske misli, ki nam jo pisatelj želi na spreten, mestoma celo satiričen način predstaviti. Veronika se sprašuje kaj je smisel življenja, kako ga živimo, ali znamo sanjati in te sanje tudi uresničiti, kje je meja med normalnim in norim. Naučiti bi se morali razumeti srečo in ljubezen. Skrbeti bi morali za spremembe v življenju, uvajati novosti, da se ne bi dol-
gočasili in postali zagrenjeni. Po drugi strani pa nam določeni rituali vzbujajo ugodje in nas osrečujejo. Življenje moramo uravnotežiti.
V knjigo je spretno, poleg svojega življenjepisa, vtkal tudi več vzporednih zgodb, ki nas vsaka na svoj način usmerja na novo pot razmišljanja. Uči nas potrpežljivosti in poguma.
Sanatorij je neresničen svet, beg pred realnostjo, kraj, kjer je vse dovoljeno, kjer nihče za nič ne odgovarja, nas ni ničesar strah in nam ni potrebno ugajati. Življenje pa je vsakodnevni boj z našimi mislimi in s strahom pred prihodnostjo.
Druga knjiga, ki jo bomo obravnavali, je knjiga Imenovali so jo dvoje src. Američanka Marlo Morgan je ubežala sodobni naglici in preživela brezskrben čas z avstralskimi domorodci, z naravo, ki je srce našega planeta.
Marjana Majdič Kočar
Ličkanje koruze na Limbarski gori
Na Osnovni šoli Roje dobimo vsako leto jeseni prijazno povabilo od gospe Cilke Urankar z Limbarske gore. Povabi nas na obisk in ogled kmetije, imamo pa tudi možnost, da lahko sodelujemo pri kakšnem jesenskem kmečkem opravilu.
Tudi letos smo se z veseljem odzvali povabilu in tako smo 1. oktobra učenci iz treh oddelkov vzgoje in izobraževanja ter njihovi spremljavalci odšli na ličkanje koruze na Lim-barsko goro.
Vreme nam je bilo naklonjeno, tako da smo hkrati doživeli pravi »šolski« primer jesenskega jutra, ko je bila v dolini še megla, višje ležeči kraji pa so se kopali v soncu. Ko smo prispeli, smo se najprej posladkali z domačimi še vročimi flancati, ki jih je pripravila gospa Cilka. Po uvodnem sladkanju smo se lotili ličkanja. Zličkali smo velik kup koruznih storžev in to z velikim veseljem. Veliko
učencev to opravilo že obvlada, na kar so ponosni in z veseljem učijo tiste, ki pri tem še potrebujejo pomoč. Delo so opravljali natančno, hitro in kvalitetno, četudi so ves čas ob delu veselo čebljali in se zabavali, približno tako kot je tovrstno kmečko opravilo nekoč tudi potekalo. Na dnu kupa koruze, ki smo ga zličkali, je na učence čakalo presenečenje - lizike.
Po opravljenem delu smo šli še v hlev pogledat krave in prašiče; nekateri učenci z velikim veseljem, drugi pa so premagovali strah. Na prostem pa so se pasle ovce. Gospa Urankarjeva je otroke pri ličkanju spodbujala in jih na koncu tudi pohvalila. Za »likof« je pripravila pravo kmečko malico; za domov pa pripravila še flancate in domač kmečki kruh.
Vsi, tako otroci kot učitelji in spremljevalci, smo prišli nazaj v šolo polni vtisov in zelo dobre volje. Komaj čakamo, da se bomo lahko spet srečali.
Romana Andrejka Kavčič
Ličkanje
Ličkanje je stara slovenska šega odstranjevanja krovnih listov s koruznega storža. V preteklosti se je vsako leto na jesen združila cela vas in ob petju, plesu in pogostitvi so kmetje opravili potrebno delo. Prostor in čas pa sta bila primerna tudi za stvaritev različnih legend, tragedij, romanc in komedij. Tudi v Moravčah se je skupina mladih odločila za oživitev tega običaja. Do posebnih legend tokrat ni prišlo, so se pa udeleženci ob hrani in pijači zelo zabavali. Ličkanje je bilo v tem primeru bolj izgovor za druženje in zabavo, kar je seveda tudi prav in ne vem zakaj iz tega ne bi naredili pravo prireditev. V Moravčah bi namreč kakšen družabni dogodek, predvsem za mlade, zelo popestril dogajanje v občini.
Maja Hren
Ekipa SELO -zmagovalke četrtič
Pisal se je datum, 30.9.2007, ko se je odvijal vsakoletni ženski turnir v malem nogometu- KRTINA 2007. Ekipe so se po letu dni ponovno zbrale, da vidijo katera bo boljša tokrat. Nekaj minut pred deseto je potekalo žrebanje katera ekipa bo igrala s katero. Tekme so trajale 2-krat po 12 minut s 5 minutno pavzo. Prva tekma je bila med ekipo KELNARC in TORNADA ( prejšnja leta poznana pod imenom Bar Florida), kjer je zmagala ekipa Tornada z rezultatom 0:1. Ekipa SELA pri Moravčah (prejšnja leta poznana pod imenom Pič'komar) pa je ostala brez nasprotne ekipe KRTINK, saj jih na turnir sploh ni bilo. Po posvetu organizatorjev in sodnika so odločili, da bodo vse tri ekipe igrale vsaka z vsako, zmagala pa bo tista z največ goli. Tako je sledila tekma med ekipo Sela in Kelnarc, kjer je bila poražena ekipa Kelnarc z rezultatom 1:0. sledila je malica in malo počitka za tekmovalke, posladkale pa so se tudi tokrat s kremšnitami, ki jih je spekel Primož iz Kokošenj. Medtem so se v igri prijateljsko pomerili ženski ekipi VISTRA- DRUŽTVO MLADIH DOB (1:0) in moški ekipi ŠD Krti STARI- ŠD Krti MLADI (4:5-9, videli pa smo tudi gasilski dvoboj PGD STUDENEC- PGD ZABREZNICA (4:5). Nato je sledil finalni dvoboj med ekipo Tornada in Sela. Ekipo Sela so zastopale: Tanja Birk (vratarka), sestri Tanja (obramba) in Nuša (kapetanka in obramba) Cajhen, v napadu pa so se menjavale sestri Katja in Tina Brk, sestri
Anita in Sandra Urbanija ter Kristina Cerar. In dobili smo rezultat 1:1. Sodnik Brane je zato tekmo podaljšal in vsaki ekipi dodelil 3 7-metrovke. V ekipi Selo je 7-metrovke 2-krat uspešno branila igralka iz napada Anita Urbanija, saj je bila Tanja Birk poškodovana. Anita Urbanija in Nuša Cajhen pa sta bili tisti strelki, ki sta ekipi Tornada poslali žogo v gol, da se je mreža pošteno stresla. In tako smo dobili končni rezultat 2:3 za ekipo Sela. Pred podelitvijo pokala zmagovalkam smo prvič lahko zaslišali slovensko himno. Zmagovalke so stale v vrsti, z desnico na prsih, bila je tišina saj so glasovi zastali in v srcih so vedele, da so že četrtič zasedle mesto zmagovalk. Po končanem uradnem delu je sledila se prijateljska tekma med ŠD Krti in Gašper Prevoje ( 1:0) in rajanje v pozne popoldanske ure. Sicer pa so se kljub odsotnosti selektorja in prenekaterih igralk tekmovalke borile do zadnjega trenutka in na koncu obljubile, da se prihodnje leto spet vidimo- na turnirju KRTINA 2008.
Nuša Cajhen
Naše glasbene talente pohvalijo vsi, ki jih imajo priložnost slišati. Dvorano Kulturnega doma v Moravčah pohvali vsako kulturno društvo, ki gostuje na našem odru. Priložnost se kar sama ponuja in Programski svet je predlagal, da Občina pripravi zabavno prireditev, na kateri bi se predstavili novi glasbeni talenti.
Prijavilo se je 10 tekmovalnih skupin in posameznikov z inštrumentalno in vokalno glasbo. Na pred izboru, ki ga je ocenjevala strokovna komisija v sestavi: Mira Capudra, prof. Anamarije Javornik Zupanc, Barbare Fale, Rajka Vavpetiča, je bilo izbranih sedem talentov za glavno prireditev.
Dvorana na dan prireditve je bila lepo obiskana. Obiskovalce so zabavali ansambel Najlepši cvet, gostujoče pevke iz Izlak z imenom Skupina klasek. Znova je navdušila naša otroška folklorna skupina. Bučen aplavz je požel Marjan Šarec z oponašanjem predsednika dr. Drnovška in drugih znanih osebnosti. Zmagovalka Bitke talentov 2005, Eva Černe je tudi tokrat še posebno ogrela dvorano. Z veseljem se je vključila v strokovno komisijo za ocenjevanje. Prireditev sta vodila Tina Žnidar in Matic Hrovat. Ko se je na odru zvrstilo vseh devet točk novih glasbenih ta-
lentov, je komisija odločila, da prvo mesto pripada izvrstni mladi pianistki Stini Strehar, drugo pevcu Maticu Hrovatu in tretje devetletnemu vokalnemu izvajalcu Lenartu Zajcu. Uvrščeni so bili še-- Trio adio, Karmen Vehovec, Špela Klemenc in Anja Štrekelj. Župan Martin Rebolj je vsem, ki so sodelovali v izboru glasbenih talentov, izročil priznanja in sladka priložnostna darila. Za nagrajene prve tri so nagrade prispevali sponzorji: Zlatarna Lea, Pizzerija Jurka in frizerstvo Vlasta.
Po prireditvi so v avli Kmečke žene postregle svoje izdelke, sadjarstvo Tič pa je točilo svoj mošt.
Stina Strehar, 11 letna pianistka, je bila zmagovalka s skladbo Cvetje v jeseni.
Eva Černe
Gospod Miro Capuder, častni občan, dolgoletni kapelnik in ustanovni član pihalne godbe, pevovodja in ustanovni član MPZ Tine Kos, je brez odlašanja sprejel mesto v strokovni komisiji za ocenjevanje. Po prireditvi je povedal: »Tako prireditev na odru Kulturnega doma pozdravljam. Dobro je, da na tak način odkrivamo glasbene talente. Mogoče bi bilo dobro v prihodnje sistem še razviti in dodelati.«
Po odmevih sodeč, se bo tovrstna glasih bena prireditev v Moravčah »prijela«.
ii
Čas kostanja in kuhanega vina je tu!
No, pa je dan oblekel že raznobarvno obleko toplih barv, ki jo sonček še vedno prijetno osvetljuje. Barve so edino, kar - poleg naših src - greje jesenski dan. A je lepo! Dnevi so vsak dan krajši, ura jih skuša slediti, a je precej neuspešna pri večnem jesensko-zimskem lovljenju^ Narava se tako počasi pripravlja na zimski spanec in na veliko ponuja sladke, sočne sadeže, da nas pred zimo še malo pocrklja. Zato se ne pustimo odgnati hladnejšim vetrovom in v skrivnost ovite noči ter ostanimo zunaj za odtenek dlje^
Narava se torej počasi odpravlja na daljši počitek in v ta namen pripravlja gostijo za vse, ki si jo želijo pospremiti v prijeten spanec. Za pogostitev nam je pripravila ogromno pečenega kostanja, kapljico kuhanega vina^ da pa bo zabava čisto prava, pa bomo še mi prislonili svoj lonček in poskrbeli, da ne bo manjkalo dobre glasbe, najboljše družbe in jesensko ležernega, a nasmejanega vzdušja! Toplo vabljen/a tudi ti! V torek, 30. oktobra, med 18.00 in 24.00, si pred klubskimi prostori nekako nepogrešljiv/a. Kostanjvinoinglasba žur je torej pred vrati!
In da dokažemo, da je jesensko spanje predpriprava le medvedom ter, da je odhod iz domačih logov le v domeni ptic selivk, moramo priti prav vsi! Obljubljamo prijeten večerček pred dnevi brez dela.
Drugače pa je jesenska idila super za ogled kakšnega dobrega filma - kopica takih bo na Mednarodnem ljubljanskem filmskem festivalu Liffe v Ljubljani, če ste pa bolj zapečkarji, pa bo izbor dobrih filmov tudi v klubskih prostorih!
O vsem dogajanju in aktivnosti te bomo obvestili v Mesečniku, na RadiuHit ob ponedeljkih zvečer na Šodru, pa seveda na naši novostoječi spletni strani www.studentski-klub. si, kjer že lahko glasuješ za bend, ki bi gar ad/a slišal/a na letošnjem Brucovanju, ki se bo zgodil 22. novembra! Za vsa vprašanja smo dosegljivi na gsm številki 041 757 727, spletnih naslovih in kar v klubskih prostorih! Naj te le opomnim, da imaš kot član Študentskega kluba Domžale, ogromno ugodnosti tako v športnih aktivnostih, kot v ogledu le teh, pa tudi pri ogledu kulturnih dogodkov in še in še! Lepo se imej!
Ana Strnad
RV
Nagradi za prizadevne krajaneZg>in
Tudi letos so se v Društvu krajanov Zg. in Sp. Tuštanja odločili za enodnevni spoznavni izlet po Sloveniji. Tokratni cilj je bila Koroška, od koder je tudi Marko Kavtičnik, član ansambla Svetlin, ki se je javil za vodiča. Dobro se je pripravil in o vsakem kraju je vedel povedati zanimivosti. Vodil jih na splavarjenje po Dravi, kjer so spoznavali zgodovino splavarstva, nekateri pa doživeli splavarski krst, med njimi tudi župan Martin Rebolj. V opuščenem rudniki svinca in cinka Mežica jim je bila predstavljena pomembnost te rudarske dejavnosti v preteklosti. Za marsikoga pa je bil prevoz
vsako leto odpravijo na pohod na Sv. Miklavž. Letos jim je množičnost, kakršna je v navadi na njihovih pohodih, prekrižalo deževno vreme in razmočena pot. Na srečanju pod šotorom so se pripeljali še ostali krajani, tudi novi vrhpoljski župnik. Med seboj so gostili člane Društva kmečke mladine, ki jim vsako leto pomaga na prireditvi za 1. maj. Vrstile so se razne družabne igre, v katerih so sodelovali tekmovalci vseh starosti. Taka je bila tudi zbrana družba, kar je za tuštanjsko društvo značilno. Ne pozabijo na starejše, hkrati pa vključujejo čisto mlade.
Predsednik društva, Franci Cerar je pred vsakim dogodkom zaskrbljen, če bi kaj ne šlo čisto po načrtu. Pomirjen je šele, ko se vse dobro izteče. Pravi: »Ljudi je treba nagraditi, ker je priprava prvomajskega srečanja v Tuštanju garaško delo. Več kot polovico leta ga pripravljamo. Pravzaprav bomo že začeli s pripravo za prihodnje leto. Naj že sedaj povabim na naše prvomajsko srečanje 2008!« Veliko uspeha še naprej, Tuštanjčani!
VR
v jamo kar precej adrenalinski. Še posebej so Tuštanjčane zanimale koroške turistične kmetije, ki so si jih ogledali. Gotovo pa jim je zadnja postaja z večerjo in plesom ostala v lepem spominu. Pa tudi spoznanje, da je Koroška zelo lep delček mozaika naše čudovite Slovenije, Korošci pa gostoljubni in prijazni. Glede tega bi lahko rekli, da so si Korošci in Tuštanjčani v marsičem podobni. Oktober je tudi čas, ko se člani Društva Zg. in Sp. Tuštanja
Turistično društvo Moravče
7. oktobra smo organizirali prvo »čajanko« ob učno sprehajalni poti Rača. Rača se je po sobotnem nalivu potuhnila nazaj v strugo in lepa jesenska nedelja je bila kot nalašč za sprehode. Kar nekaj družin sprehajalcev se je ustavilo ob mizi, obloženi z »zdravimi dobrotami«, za katere sta poskrbela ga. Elka Cerar in g. Ivan Koderman. Hvala obema in seveda družini Cerar za pomoč. (foto D.Jančar)
Ob prehodu na zimski čas bo rekreativna hoja ob Rači ob sobotah ob 14. uri iz Krašc. Vabljeni, da se nam pridružite!
Kozolci so posebnost slovenske arhitekture. Tudi moravška dolina je zelo bogata s to kulturno dediščino, ki jo zob časa (in ljudje) neusmiljeno uničuje. Pri Turističnem društvu smo menili, da lahko vsaj simbolično malce pripomoremo k njeni ohranitvi.
Odprtje razstave KOZOLCI NA MORAVŠKEM
bo 3. nov. ob 19. uri V Kulturnem domu Moravče.
V programu bodo sodelovali: Kulturno, športno društvo Peče, Mešani pevski zbor DU Moravče, Folklorni skupini Mački in Lilije OŠ J.Vege in TD Moravče in Moravški trio. Razstavo si boste lahko ogledali 4., 5., in 6. novembra od 10. do 19. ure. Lepo povabljeni !
Z jesenjo se zaključuje tudi ocenjevalna akcija Zlati lipov list. Kot vsako leto, bomo prizadevnim lastnikom najlepše urejenih hiš, kmečkih domov in starih hiš podelili priznanja na Martinovem večeru.
Za TD Moravče Dani Jančar
Brod je vodno plovilo za prevoz potnikov in vozil čez vodo. Rečni brod je trdno pritrjen na jekleno vrv s škripcem, ki teče po vrvi, napeti čez reko. Za premikanje brod izkorišča vodni tok reke, preko smernega krmila.
Slika je nastala pred 50-leti, ko pri Kresnicah čez Savo še ni bilo mostu. Več kot stoletje, je bil ta brod za moravško dolino zelo pomemben, če so hoteli preko prelaza Grmače, spraviti tovore na železniško postajo v Kresnicah. Železnica med Ljubljano in Zidanim mostom je bila zgrajena 1.1848. Verjetno je med nami še precej ljudi, ki se tega prevoza preko reke, živo spominjajo.
Kokalj Alojz
www.moravce.si
Pogostitev starostnikov RK Vrhpolje
V okviru krajevne organizacije RK prostovoljci vrsto let pripravljamo z pomočjo učiteljic OŠ Vrhpolje, otrok in tudi glasbenikov iz naše sredine pogostitev za vse starostnike nad 65 let. Pogostitev in prireditev, ki se je odvijala v KS, je minila v prijetnem vzdušju. Povabljence je na začetku pozdravil župan občine Moravče g. Rebolj in vsem skupaj zaželel še vrsto let tako prijetnega druženja. Nato so otroci pod vodstvom učiteljic imeli kulturni program, za nameček pa je ansambel Marela zaigral nekaj domačih. Po kulturnem programu pa so povabljeni ob pijači in jedači poklepetali in obujali spomine iz minulega leta. Lepo je bilo videti veliko število naših starostnikov, ki so tako vedri kramljali in na njihovih obrazih je bilo videti, da bili veseli, zadovoljni in sproščeni. Upamo, da bodo naslednje leto prišli še v večjem številu.
Nada Mlinarič
Pisma bralcev
Članki v rubriki PISMA BRALCEV lahko vsebujejo do 2500 znakov. AvtoT ^ članka ima možnost dvakratne replike. Žaljivih člankov ne	_
V zadnji septembrski 9. številki Novic iz Moravške doline sem bil v članku »>Tako dobro opevani Termit. ?« neposredno kot podžupan občine Moravče omenjen tudi jaz kot predsedujoči takratne seje občinskega sveta. Pri tem se pisec članka v očitku na moj račun, osredotoči na moj, po njegovem mnenju, sporen »buren » postopek reakcije na aplavz, kije bil insciniran na poziv poročevalca direktorja Termita. Pri tem se pisec prostodušno sklicuje oz. sprašuje ali nismo vsi občani lastniki občinskih zgradb in ne prispevamo za občinski proračun in da bi na osnovi tega po njegovem imeli pravico tudi v teh stavbah prisostvovati, pri čemer tudi navaja, da na seji niso bili žaljivi in niso motili dnevnega reda. Tako vprašanje je neumestno in nepotrebno. Nedvomno so seje občinskega sveta praviloma javne in se jih imajo pravico udeležiti vsi zainteresirani občani, skupine ali posamezniki, vendar z temeljno predpostavko, da morajo biti na seji popolnoma pasivni, da ne rečem tiho in so samo nemi opazovalci dogodkov oz. poteka seje. To določa osnovni pravni red delovanja parlamentarnih organov, med katere sodi tudi občinski svet in izrecno v skladu s poslovnikom občinskega sveta občine Moravče št. 01503-5/99 z dne 24.9. 1999. Omenjeni poslovnik namreč v tretjem poglavju - vzdrževanje reda na seji - predpisuje natančen postopek vodenja, kjer je izrecno navedeno, da je predsedujoči odgovoren za red na seji in da nihče ne more govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede, še manj da prisotni kakor koli motijo potek seje. Glasno ploskanje in ge-stikuliranje nedvomno sodi v okvir motenja seje in zato sem bil dolžan opozoriti prisotne z vso resnostjo oz. odločnostjo. Kam pa bi prišli, če bi na seji sami svetniki ali prisotna javnost vsak po svoje izražali svoja nasprotovanja ali odobravanja. Mislim, da sem ravnal popolnoma pravilno in mi je žal, da so »prizadeti« svoje pravice in moje ravnanje razumeli napačno. Kar pa se tiče same vsebine oz. tematike Termita, ki je bila kot osrednja točka omenjene seje, pa mislim, da predstavniki Termita temeljito pretiravajo pri lahkotnem obravnavanju deponiranja industrijskih odpadkov na njihovih zemljiščih in da tudi dramatizirajo o usodni odvisnosti Termita od tega ali bo lahko v nadalje služil z takim deponiranjem odpadkov na svojih zemljiščih
in to postavljajo kot pogoj za nadaljnji obstoj tega podjetja.
Ravnikar Stane, podžupan
Imeli smo zbor krajanov
V tednu pred referendumom smo svetniki KS Moravče priredili zbor krajanov, s katerim smo želeli seznaniti krajane z vsebino referenduma in omogočiti obema stranema, da predstavita svoje videnje problema. Izkazalo se je, da je bil zbor še kako pomemben, saj je odprl javno debato, ki je pred referendumom obvezna. Obe strani sta se na soočenje po svoje pripravili in v triurni razpravi poskrbeli za informiranje krajanov. Debata je bila javna, zato je vsak lahko prišel do besede. Zato me res čudi, da je bilo s strani župana toliko nasprotovanja glede izvedbe zbora. Da potrdim naše dobre namene bom navedel nekaj dejstev in vrstni red dogodkov. Na sestanku Sveta KS Moravče 10. oktobra smo ugotovili, da bi bilo potrebno organizirati javno razpravo, saj nam je bilo s strani krajanov večkrat rečeno, da imajo precej nejasnosti. Soglasno smo sprejeli sklep o sklicu zbora krajanov. Žal se je zapletlo že naslednji dan, ko so mi iz pošte sporočili, da pošiljka vabil ne more iti ven, ker jih je župan poklical, da Občina ne bo poravnala poštnine, kljub temu, da ima zato KS namenjena svoja sredstva. Ker menim, da je KS avtonomno telo znotraj Občine in zavoljo ohranjanja demokracije na Moravškem, sem za plačilo stroškov založil iz svojega žepa.
Tudi sicer je KS Moravče letno namenjenih izredno malo sredstev (333 eur), zlasti ob upoštevanju dejstva, da ima več kot 2500 volivcev in je daleč največja KS na Mo-ravškem. Za primerjavo, eni od manjših sosednjih KS je namenjeno kar 1146 eur. Samo upamo lahko, da ni to maščevanje s strani vodilne garniture v občini, ker sestava vaših svetnikov, ki ste jih neposredno izvolili, ni po njihovem okusu. Postavljam si vprašanje: ali bomo, zaradi nepokorščine, drugo leto dobili še manj denarja in bomo primorani zbirati prostovoljna sredstva. Ta bi vsaj lahko porabili po svoji volji. Trditev župana s katero opravičuje svoje početje je, da je zbor nelegalen, ker ga mora sklicati župan. Župan pri tem govori o zboru občanov, ki je definiran v statutu občine. Mi pa smo sklicali zbor krajanov, ki v statutu
ni definiran in zato zanj ne veljajo takšna pravila. Verjetno gre bolj za zamero, da ga ni mogel voditi sam.
Druga stvar, ki je udeležence zbora presenetila je bila odsotnost ATV-a. Odgovor župana je bil, da se mu stvar ni zdela dovolj pomembna. Zanimivo pa je, da se je stvar zdela dovolj zanimiva za nacionalno RTVS, ki je naredila prispevek in ga predvajala v oddaji Slovenska kronika že naslednji dan. Vas pa sprašujem spoštovani krajani: ali se vam zdijo prispevki iz gledaliških abonmajev in nekajkratnih skokov čez gradbeni jarek gospoda župana zanimivejši?
Jurij Kočar, predsednik Sveta KS Moravče
Papir prenese vse, kritičen bralec pa ne
S to trditvijo ge. Bernarde Mal se absolutno strinjam. Precej manj pa se strinjam z mnenji izraženimi v njenem članku v 9. številki časopisa, ki ga ravno prebirate. Prva, skoraj simpatična, cvetka je vprašanje, kako so se trije pogovarjali na štiri oči. Zagotovo je moral nekdo mižati ves čas, ali pa so si mižanje, po bog ve kakšnem kriteriju, razdelili.
Druga, že manj simpatična, je izjava, da bo g. Bernard Jakopitsch posloval brez posrednikov, saj le-ti zahtevajo svoj delež pri poslu. Eksplicitno navaja občino in župana. Prav zanimivo bi bilo izvedeti ali sta zahtevala visoko provizijo, še bolj pa, ali ima kdo dokaz za tako trditev. Tretja je poklon g. Romana Capudra bralcem, ki so vsi toliko podkovani v kemiji in fiziki, da lahko presodijo kako različni kemijski elementi reagirajo med seboj. Je pa to zaušnica vsem kemikom in fizikom, ki so očitno študirali zaman. In končno, isti gospod meni, »da noben tepec ne bi mogel reči, da je proti« na referendumsko vprašanje o vnašanju odpadkov v dolino. Rezultati referenduma ga močno demantirajo. Blizu 40% občanov je po njegovem mnenju uvrščenih med tepce. Kdo jih je v tej pregreti politizaciji pripravil, da so postali tepci, pa je že drugo in precej bolj zahtevno vprašanje. Mogoče pa tudi ne?
Edo Veselko
Referendum
Nikoli se nisem posebno navduševala nad politiko, a vendarle sem izpolnila svojo državljansko dolžnost in pravico ter volila politike, ki naj bi zastopali moje interese. Očitno sem izbrala napačne veljake. Odgovornost reševanja problemov, kot je onesnaževanje, postavljajo na ramena volivcev, četudi je reševanje takih in drugačnih težav njihovo delo. Kljub obljubam, da bodo
skrbeli za blaginjo naše dolinice, se sosedje še vedno prepirajo glede meja, nogometaši pa še vedno nimajo igrišča. Moravške novice pa so na robu tega, da postanejo zgolj deset stranski časopis manipuliranja samooklicanih politikov in politične propagande. Ne bom se spuščala v podrobnosti, kdo je kaj rekel oz. kdo širi laži. Po pravici povedano, mi je čisto vseeno. Rada bi živela v čisti okolici, s pitno vodo in zadovoljnimi ljudmi. Ne verjamem pa, da se bo voda sama od sebe očistila, če bo delovno mesto izgubilo polovico prebivalcev Moravč.
Mene na referendum ne bo. Izvolila sem kandidate, ki naj bi poskrbeli, da do takih trenj sploh ne bi prihajalo. Mogoče je prišel čas, če se gospodom zdi, da je funkcija odločanja prezahtevna, da na njihovo mehko postlane stolčke postavimo ljudi, ki bodo stali za svojimi besedami in se odločali po svoji vesti in ne širini denarnice. Pa še tako mimogrede, ne bi bilo odveč, če bi si moravške novice omislile lektorja, da bodo glavni urednik in avtorji znali postaviti vejico in presoditi, kdaj je velika začetnica opravičena in kdaj ne. Lep pozdrav!
Martina Gorjup
V mračnem dnevu, v temni noči, srce v spomin nate zadrhti, ker tebe ni.
In vemo, da od tam ni poti, kjer tvoje zlato srce že pet let spi.
V SPOMIN
29. oktobra mineva pet let, odkar se je od nas poslovil dobri mož, ata, stari ata, brat, stric
SMRKOLJ FRANC
iz Kala pri Moravčah
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njegovi
Tako tiho, skromno si trpela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mami, mama, tašča, sestra, svakinja in teta
IVANKA GRILJ
rojena Štefan, iz Krašc 5 pri Moravčah
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, svete maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala patronažnima sestrama ga. Martini in ga. Kristini ter dr. Dežmanu za obiske v času njene bolezni. Zahvaljujemo se župniku g. Primožiču, Pihalni godbi Moravče in Pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči
vsi njeni
Tiho, kot listje pada z. drevesa, odšla si od nas brez slovesa, v lepši svet, kjer ni gorja, bolečine, pustila si nam vsem svoj trud, a v srcih naših lepe spomine.
ZAHVALA
V 79. letu starosti je svojo zemeljsko pot sklenila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
LJUDMILA PETERKA
rojena Vesel, Mrtnačeva mama iz Stegen.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše, darove ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi obema župnikoma za opravljen pogrebni obred in pevcem Grajskega okteta za lepo petje ter vsem, ki ste nam stali ob strani.
Njeni domači
Vseskozi si za nas skrbela, zdaj pa tiho si zaspala. Kaj rečemo ti naj ob slovesu, za vse ti mama hvala!
ZAHVALA
V 89. letu starosti smo se za vedno poslovili od naše drage mame
ROVŠEK PAVLE
iz Limbarske gore
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedi Cilki Urankar za njeno dolgoletno pomoč. Zahvala gre tudi patronažni sestri, gospodu župniku Primožiču ter pogrebnemu zavodu Vrbančič.
Iskrena hvala vsem
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpela sem in večni mir mi zaželite!
ZAHVALA Od nas je prekmalu odšla naša draga mami
ANKA KONČAR
Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob izgubi naše mami nesebično nudili oporo. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem in vsem drugim za izrečena sožalja, tople besede tolažbe, podarjeno cvetje, svete maše in sveče. Še posebej se zahvaljujemo dr. Dežmanu, patronažni sestri Kristini, pogrebni službi Vrbančič, gospodu župniku Primožiču, KPZ Limbar in MPZ Društva upokojencev, g. Kmetiču, g. Močilnikarju, gospe Olgi in gospe Miheli.
Hvala vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje!
Njeni otroci, še posebej Martina, Barbara in Jani z družinami.
Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, nihče ne ve, kako zelo boli, ker tebe, naš dragi Matic, več med nami ni. Bolečino se da skriti, tudi solze včasih zatajiti, a ne veš, kako zelo boli, ko srce po tebi hrepeni, si besed in nasmeha tvojega želi.
V SPOMIN
10. oktobra mineva žalostno leto, odkar te je kruta usoda iztrgala iz našega objema in od kar si nas zapustil, naš dragi
MATIC MIHELČIČ
Življenje gre svojo pot, a po licu tečejo solze in v srcu se skriva huda bolečina. Hvala vsem, ki se ga spominjate, ki prihajate na njegov prerani grob. Hvala vsem, ki mu prižigate lučke in v srcu ohranjate lepe misli, spomine nanj.
Vsi njegovi
Zaprto je oče z^daj tvoje oko, ne moreš podati roko nam v slovo. In mrtvo je tvoje ljubeče srce, ki vroče ljubilo nas je.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, sina, brata in strica
ANTONA POŽARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, gasilcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za cerkev, svete maše in molitve. Iskrena hvala Grajskemu oktetu za lepo petje. Hvala vrhpoljskemu župniku za pogrebni obred. Zahvala tudi Simonu za pomoč ter pogrebnemu zavodu Vrbančič za spoštljivo opravljene storitve.
Še enkrat hvala vsem, ki ste našega Očija spremili k zadnjemu počitku.
VSI NJEGOVI
Trgovine
v
TM^.Ť'
Mercator
Franšizne trgovine Mercator
SIR GAUDA VP MERC. 5,20 EUR/kg
SAL.PIZZA 1kg MERC. 4,13 EUR/kg
SLANINA VP PEČENA MDK 6,63 EUR/kg
SAL.LJUBL. 400g MERC. 1,95 EUR
DROBTINE COLA 1,5L 400g MERC. PVC MERC. 0,35 EUR 0,54 EUR

MASLO 250g MERC. 1,39 EUR
■"ff
5
MLEKO 3,5% MAJONEZA BONBONI JOG.SADNI JOGURT
NAPOL.OBL. TOAL.PAPIR KUH.PAP.
1L LJUB.ML. 620g MERC. 150g LUMPI 180g MERC 180g MERC. ČOK.400g MER. 3-SLOJ MERC. BRIS.2/1
0,65 EUR
4,39 EUR 0,75 EUR 0,28 EUR 0,23 EUR 1,79 EUR
m
1,66 EUR 0,58 EUR
if-

a.1
PREPEČENEC MOKA 1kg PIVO 0,5l 330gr MERC. T500 MERC. ST.MERC. 0,90 EUR 0,57 EUR 0,39 EUR
PIVO 0,5l NAPITITEK BONBONI	KAVA ML.
PL.MERC. ENER.250ml BRONHI 200g	100g DROGA
0,52 EUR 0,65 EUR 1,29 EUR	0,77 EUR
F A
KOSM.250g NESQUIK 1,99 EUR
NAM.KREM RIBE 125g PIVO 0,33l PIVO 0,5L PIVO 0,5l SIRUP 1L MILKA 100g DET. 2kg OSV.WC ŠAMPON NUTEL 750g PREDJED BAND.ICE UNION ZLATOR. PINGO CELI LEŠNIK ARIEL BREF 60ml H&S 200ml 4,14 EUR 1,09 EUR 0,77 EUR 0,71 EUR 0,71 EUR 1,85 EUR 0,85 EUR 6,67 EUR 1,29 EUR 2,08 EUR
Ugodne cene SLOVENSKE KOŠARICE od 1.9.2007 do 30.11.2007
TOAST 400g ŽITO	0,94 EUR SIR JOŠT 45% M.M. 1kg	5,39 EUR
BON.ŠUMI 400g	1,94 EUR ZELJE KISLO ŠTAJERSKO1kg 0,99 EUR
ČOK CELI LEŠ.GOREN.300g 2,19 EUR MED GOZDNI 450g MEDEX 3,29 EUR ŠAMPON SUBRINA 250ml 1,69 EUR TOAL.PAPIR PAL.EXC.TIS. 8/1 1,89 EUR
Stegne 1.1251 Mora«« tel.: 01/723-14-76? I GSM: 041/641-446
Www.mizarstvo-avbelj.si
VABILO
Društvo podeželskih žena Moravče organizira v četrtek 22. novembra ob 19. uri v OŠ Jurij Vega v Moravčah (gospodinjska učilnica) TEČAJ IZDELOVONJA DROBNEGA PECIVA. Tečaj bo vodil naš dolgoletni, priznani kuharski mojster g. Robert Merzel. Na tečaju bo možno tudi kupiti pripomočke za peko peciva priznanih proizvajalcev, ki jih bo mojster prinesel s seboj.
Vstopnina bo simbolična, 2,00 €.